Luka Vučkovič recenzira nastop kanadskega dvojčka Handsome Furs v Zagrebu ... (v celoti + video!)
Handsome Furs, Galerija &TD, Zagreb
* V prijetnem ambientu zagrebškega študentskega naselja, ki spominja na veliko bolj urejeno različico naše ljube Metelkove, sta to soboto nastopila zakonca Boeckner – Perry, Kanadčana, ki slišita na ime Handsome Furs. V terasne prostore Galerije &TD jima je uspelo zvabiti zavidljivo število indie ljubcev, med katerimi se je znašlo tudi kar nekaj slovenskih glav, ki se zaradi konkurenčnejše ponudbe, vse pogosteje odloča za zagrebško alternativo. Kako tudi ne, saj so naši južni bratje tokrat gostili stranski projekt Dana Boecknerja, frontmana zasedbe Wolf Parade, ki v tandemu z Arcade Fire bržkone predstavlja vrh sodobne montrealske scene.
Slednje pa si vsekakor ne bi mogli predstavljati brez eksperimentalnih post rockerjev Godspeed! You black Emperor, ki so pred leti že nastopili tudi v naši prestolnici. Omenjenim je uspelo zagnati podzemeljsko klubsko dogajanje tega kanadskega pristaniškega mesta ter ustvariti temelje, na katerih danes sloni praktično celotna montrealska neodvisna scena. Se pa zato na drugi strani ravno te zasedbe, zaradi siromašnega založniškega stanja, selijo k ameriškim neodvisnim založbam, ki nosijo praktično vse zasluge za globalno in že kar bizarno, tudi domačo, torej kanadsko, razpoznavnost montrealskega dogajanja.
Izjema nista niti Handsom Furs, ki jima je uspelo po zaslugi matične zasedbe Dana Boecknerja zaupanje pridobiti pri ameriški založbi Sub Pop, ki si je ime ustvarila z distribuiranjem seattlskega dogajanja v poznih osemdesetih letih in kjer sta Dan Boeckner in Alexei Perry lanskega maja izdala svoj prvenec urbano ruralnih tematik Plague Park, kot posvetilo Ruttopuistu, helsinškemu parku, okrog katerega se razprostira finska prestolnica, in grobišču, kjer je v sedemnajstem stoletju svoj mir poiskala dobra tretjina trupel, podleglih za kugo.
Pogled na koncertni oder klubske terase Teatra &TD je nudil prijetno romantično vzdušje, ki sta ga na nek način prerezala prav zakonca Boeckner – Perry. Navkljub poceni poljubu, ki je nastopil kot znak medsebojne pripadnosti, je bilo tekom koncerta težko ubežati številnim namernim in malo manj namernim grotesknim prizorom. Danova temačno suhljata podoba, odeta v cigaretne hlače, je namreč predstavljala popolno nasprotje že kar glamurozni, z zlatom našopirjeni Alexeijini opravi, na kateri smo pogrešali, hja - čevlje. Danovemu nervoznemu stopicanju je na drugi strani nasprotovalo Alexeijino veseljaško pozibavanje, ki je na trenutke preraslo v enonožno poskakovanje po politem pivu, ki ji je mimogrede uhajalo s kozarca. Še najbolj zanimivo pa je dejstvo, da njuna odrska prezenca številnih konfliktov, ki se simbolično združijo v skladbi Hate This City, ko za klaviature poprime tudi Dan, sovpada s samo glasbo.
Slabo uro trajajoči repertoar je forsiral predvsem skladbe s prihajajočega studijskega albuma Face Control, ki bo, ne samo bolj glasen, ampak tudi bolj plesen. Handsome furs znata biti namreč prav nesramno pop in v svoji omejenosti izvabljati imenitne melodije, ki jih spremlja čutna vokalna interpretacija. Močno se tudi naslanjata na zapuščino Wolf Parade, a sta veliko bolj primitivna in - če izvzamemo vokal - omejena na tri ključne elemente: kitaro, klaviature in ritem mašino, s pomočjo katere gradita zidove repetativnih vzorcev ter hkrati okrnita sámo strukturo skladb. S tem pa veliko maneverskega prostora pridobi ravno Danova energična kitara, s katero skozi plazove efektov izvablja najrazličnejše zvoke, ki mestoma načrtno rušijo njuno zvočno sožitje, s čimer še tako studijsko osiromašene skladbe prvenca v živo dobijo povsem nove dimenzije.
Pripravil Luka Vučkovič
Komentarji
komentiraj >>