* V izteku letošnjega leta je bila slovenska težkometalna godba obogatena še za eno ploščo, in sicer s strani zasedbe, ki deluje že kar 13 let in je do sedaj zamenjala nemalo članov, ustvarjala v različnih metalskih žanrih ter nastopila na več kot 200-tih koncertih, tako v domačih logih kot tudi v tujini. Pred nedavnim pa so prav tako v živo nastopili v eni izmed jutranjih oddaj Radia Študent. Govora je o ljubljanski zasedbi Sweet Sorrow in njihovem četrtem studijskem albumu, imenovanem '1000th Millenium'.

Zasedba se je v svojem prvem ustvarjalnem obdobju posvetila predvsem heavy metal zvoku. Od teh heavy začetkov, ki segajo v leto 1996 in so trajali vse do pred petimi leti, so izdali dva studijska albuma, naslovljena »Breaking the Silence« in »On Life and Death«. V tem času so zamenjali kar nekaj članov, tako na kitarah, kot na bobnih in vokalih. Poskusili so celo z vokalistko, vendar neuspešno. Leta 2004 pa je v zasedbi zapihal nov veter s severa in tako se je začelo novo obdobje, ki označuje ustvarjanje melodičnega death metala. Tako so v letu, ki je sledilo posneli ploščo 'Northland', ki pa uradno nikoli ni izšla. Z njo so želeli predvsem sporočiti, da se je zasedba korenito spremenila in razvila, z njo pa tudi žanr, za katerega pa so, kot je to v domačem metalu pogosta praksa, iskali navdihe pri nordijcih, tako v glasbi kot v mitologiji. Po uspešnih nastopih na dveh slovenskih večjih metal festivalih, Metalcampu in Metalmanii, ter po še zadnji menjavi člana se je zasedba v lanskem letu odločila zapreti v studio in posneti nov album.

‘1000th millennium' je nedvomno najboljši izdelek zasedbe do sedaj, tako s vsebinskega kot produkcijskega vidika. Čutiti je namreč, da sedaj, po tolikih menjavah članov in iskanju lastne izraznosti, zasedba stoji trdno na tleh z jasno vizijo pred seboj. Z devetimi pesmimi plošček sestavlja homogeno celoto melodične death metalske godbe, s katerim so Ljubljančani dosegli vrhunec lastnega ustvarjanja. Že prvi komad ‘Skål' z akustičnim baladnim vložkom poudarja neko otožno a ponosno noto, ki nas praktično vodi skozi ves album. Celoten glasbeni izraz potuje skozi zmerno razgibanost, ki se od začetka do konca albuma pomika z enakim počasnejšim, a udarnim tempom, ki ga na trenutke prekinejo nekoliko hitrejši vložki. Vendar ta manjša monotonost ne izpade negativno, temveč še bolj poudari neusmiljeno težkost glasbene ekspresije zasedbe. Na tem mestu, bi lahko skupino nedvomno primerjali s švedskimi veterani vikinško navdahnjenega death metala Amon Amarth. Za te je prav tako značilen bolj monoton, a prepoznaven in všečen glasbeni izraz.

Kot že omenjeno, so na ‘1000th millenium' prisotni akustični vložki ali udarnejša riffanja po električnih kitarah, ki dajejo vodilno melanholično ozadje vsem komadom albuma. Mimogrede, ime zasedbe se glede na občutke, ki jih lahko glasba evocira, tukaj zdi zelo prikladno. Razbijaštvo sner in bas bobna in mogočni udarci po strunah kitar so zelo suvereno predstavljeni in nam v ušesa posredujejo polno zvočno sliko, ki ji piko na i postavlja globoko kruljenje vokalista Mareta.

Vendar kljub vsemu pri četrtem studijskem izdelku Sweet Sorrow ne moremo mimo občutka, da smo vse to že nekje slišali. Nedvomno k temu botruje tudi že zdavnaj izrabljena tematika vikinške mitologije in ikonografije, ki je že prepogosto bila vir inspiracije mnogim metalskim glasbenikom. Če temu dodamo še značilen zvok melodičnega death metala, ki je prav tako doma na severu, izraz inovativnosti splava po vodi. Tako ‘1000th Millenium' zelo solidno pravi: tudi mi znamo. Vendar pa na vprašanje, ali lahko pokažemo kaj novega, ne odgovori.

pripravil Vid Milojkovič