Diskretni šarm provincionalnega Bleda in blišč kozmopolitskega Pariza na drugi strani. Smrt in življenje. Zakonsko udobje, ki ga ogroža vihrava ljubezenska avantura. Iskrena sreča ob boku neustavljive melanholije.

Brina Svit v svoji novi literarni stvaritvi znova povezuje nezdružljive svetove in nasprotujoče si pole. Etiketirane z dovršenim poetičnim jezikom in misteriozno zgodbo jih predstavlja v novem romanu Odveč srce. V prvih poletnih dneh je Cankarjeva založba, skoraj pol leta po objavi francoskega izvirnika, izdala njegovo slovensko različico.

Dela Brine Svit - Smrt slovenske primadone, Moreno, April in Con Brio - navadno predstavljajo, opisujejo in razgaljajo nenavadne zveze med moškim in žensko. Te so intimne, netelesne in vznemirljive, a nikoli sentimentalno klišejske. Platonske odnose v aktualnem delu zamenja čutna in strastna ljubezen. Svitova Odveč srce spiše z jasnim ciljem – končno objaviti dober ljubezenski roman.

Kljub dokaj radikalni vsebinski spremembi roman ne izstopa iz avtoričine dosedanje bibliografije. Pisateljica za posredovanje ljubezenske tematike uporablja preverjeno pripovedno matrico, ki se za efektivno izkaže že pri njenih minulih delih. Nenavadno zgodbo z očitnimi avtobiografskimi elementi zgosti v kratka poglavja in preverjeno plažno bralno kvoto dvestotih strani. Roman obvezno markira s prodornim poetičnim jezikom, ki učinkovito ubeseduje dolge monologe, razmišljanja in navidez nepomembne detajle. Gre za obvezne elemente avtoričinega literarnega mozaika.

Pisateljica za izhodišče aktualnega književnega dela posmehljivo uporabi strukturo trivialnega ljubezenskega romana. Klišejski ljubezenski trikotnik, pravzavprav ljubezenske trikotnike, ironično razpne med tipični kulisi romantičnih zgodb: med nesporno ljubezensko metropolo - Pariz - in Bled, njegovo podalpsko inkarnacijo.

V predvidljivo romantično shemo nepredvidljivo vtke številne nenavadne elemente, ključne dejavnike njenega fiktivnega literarnega sveta. V ljubezenski zgodbi skoncentrira naključja, skrivnostno manjkajoče dele, neobičajne karakterne lastnosti in absurdne dogodke, ki presegajo statistično verjetnost vsakdana.

Poleg ljubezni avtorica izpostavlja tudi druge medosebne odnose. Govori o odkritem prijateljstvu moškega in ženske, o nevidni vezi med iskrenima prijateljicama ter o zapletenih družinskih relacijah. Tematiko starševstva Brina Svit temeljito analizira že v Smrti slovenske primadone, v Odveč srcu pa »seciranje« materinstva zamenja očetovstvo.

Roman Odveč srce ne ostaja zaprt v togih okvirih prostora in časa. Predstavlja neobičajno interakcijo sedanjosti in preteklosti ter različnih geografskih in kulturnih prostorov. Tu je Lilina ljubezenska afera z osamljenim zdravnikom srednjih let na njej kičastem Bledu. Vpletene so Simonine sentimentalne retrospektive pozne mladosti z Lilo in njenim možem v njunem pariškem stanovanju. Končno pa je tu še vedno skrivnostnejši roman Odveč srce, ki ga glavni junakinji romana Lili zapusti oče Matija. Zgodba je tako razbita na več pripovednih linij, ki jih pisateljica vzporedno razvija vse do katarzičnega zaključka, ki zgodbe razvrsti v smiselen kontekst in odgovori zmedenemu bralcu.

Stično točko paralelnih zgodb, poleg vsebinske povezave, predstavlja tudi simbolika odveč srca. Svitova na svojo pripovedno rdečo nit, izpostavljeno že v naslovu romana, naniza ljubezenske zgodbe treh ljudi, ki zapletejo enostavno načelo ljubezenske dvojine . Avtorica svoj pogled na problematiko ljubezenskega trikotnika zaokroži v zadnjem poglavju, kjer prepričljivo in hkrati grozljivo patetično zatrdi, da ni – kljub vsemu - nikoli nobeno srce odveč.

Konec romana kot običajno ostaja odprt in presenetljiv. Srečen in nesrečen hkrati. Prav tako se počuti tudi bralec. Brina Svit mu znova posreduje dozo kakovostne literature, a brez želenega presežka. Po velikem medijskem bumu in agresivnem marketingu, ki sta pospremila izdajo Odveč srca, je bralec presežek upravičeno pričakoval. Upa, da bo že napovedani roman o skrivnostih tanga naredil drznejši korak z uhojene pripovedne poti in uspešneje končal ambiciozne poskuse pisanja ljubezenske literature.

Romantična je bila Pina.