Če je kdo v poreferendumskem ali prednogometnem zanosu stvar spregledal, jo bo Mirsad Begić na kratko obnovil. Je pa tudi sicer Mirsadova odlika ta, da mu o konceptih dela in sindikalizma kot družbenopolitičnima podstatema misli in besed zlepa ne zmanjka. Da ne bo izpadlo, da mora za vabilo med sogovornike zgolj dobiti nekaj batin. Zadnji Pljunki Pozabe pred poletnim prisilnim dopustom. >>

Ni lahko biti delavec v teh časih. Vprašajte kogarkoli. Ni lahko biti sindikalec v neoliberalnih časih. Vprašajte kateregakoli sindikalista. Še teže je biti novi sindikalni val. Vprašajte Gorana Lukiča z Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. In smo ga. O sindikalizaciji, prekarizaciji, fleksibilizaciji, globalizaciji, migraciji, liberalizaciji, radikalizaciji in okupaciji dela strani kapitala. Intervjuju v celoti lahko prisluhnete na naslednji povezavi. >>

Malo delo mnogo sekira tudi predsednika Zveze ŠKIS in Sveta študentskih klubov, Marka Funkla. Klikni in poslušaj. >>

V sredo, 27. januarja, je po 87-ih letih med plavanjem srce izdalo sina judovskih staršev, pristaniškega delavca, vojaka, zgodovinarja, profesorja, kronista, gledališkega producenta, misleca, aktivista ter ene od popikon ameriške levice in globalne zavesti. O Howardu Zinnu je na rožnodolski frekvenci pred dnevi v »in memoriamu« beseda že stekla. Tokrat se mu posvečamo nekoliko podrobneje. >>

Na današnji dan pred natanko 20 leti je simbolično in fizično padel berlinski zid, z njim pa tudi ideološki ustroj sveta, ki je zaznamoval večino prejšnjega stoletja. Zdelo se je, da nič ne bo, kot je bilo. V dvajset letih so svojevrstno pot prehodili tudi mediji. Psi čuvaji demokracije, četrte veja oblasti ali zgolj lakaji na novo vzpostavljenih gospodarsko-političnih mrež.
>>

Ker smo trenutno sredi debate o morebitnem podaljševanju delovne dobe, ki je vezana na ne-vzdržnost pokojninskega sistema, bomo v današnjih Plunkih pristavili lonček še z eno dimenzijo problema trajnosti socialno-varstvene ureditve, kakršna vlada v Sloveniji, Evropi in v pretežnem delu sveta, ki sebe rad naziva z razvitim: zaposlovanjem oz., bolje, nezaposlovanjem za nedoločen čas, ki v sebi nosi nekdaj samoumevne pravice, kot so pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, porodniška, plačan dopust, bolniški st >>

»Depresijo v 30. letih prejšnjega stoletja je končal obsežen program javnih del, ki se je imenoval druga svetovna vojna.« To je samo ena mnogih izjav zadnjega Nobelovega laureata za ekonomijo, Američana Paula Krugmana, zaradi katerih je marsikateri šank postal ne le torišče političnih, temveč tudi ekonomskih teorij. Slikovitost je ena tistih značilnosti, s katero je danes 56-letni profesor ekonomije na univerzi Princeton, od leta 2000 redni kolumnist New York Timesa, moker sen prenekaterega medijskega uredn >>

Konec je, hvalabogu. Političarji, predvsem pa vi in mi, pa lahko zasluženo in pošteno zagrizemo v kumare. Potniki za Bruselj oz. Strasbourg so bolj ali manj znani, in jih rezultat verjetno niti ne zanima več. Še bolj verjetno pa se bodo z analizami še nekaj časa ukvarjali v taborih tistih, ki ostajajo doma. Tudi zato RŠ zadnjo besedo daje marginalcem. >>

Velika noč ni samo čas zajcev, barvanja pirhov, šunke, hrena in ostalega ikonografskega arzenala, ampak tudi – vsaj v teoriji - čas občečloveške refleksije, razumevanja in miru. Zato bomo nocoj – brez nepotrebnih komplikacij - prisluhnili trem popolnoma različnim glasovom. >>

Pred slabimi 40 leti je pod streli James Earla Raya padel Martin Luther King Junior. Mi pa se bomo posvetili njegovemu antipodu, diametralno nasproti stoječemu mu ideologu, Georgeu Lincolnu Rockwellu, začetniku in vodji ameriške nacional-socialistične stranke, ki se je rodil na današnji dan, pred 91 leti. >>