Nekateri zlobneži sicer trdijo, da je slovenskim nogometašem na tekmi proti Angliji le 3-krat uspelo povezati po 2 podaji žoge, vendar je ekipa Napihovanja po ponovnem ogledu tekme ugotovila, da so naši fantje to naredili celo 4-krat, enkrat pa jim je uspelo povezati celo 3 dodajanja, ne da bi pri tem izgubili žogo, kar je res neverjeten uspeh slovenskega nogometa!
>>

V uredništvu Napihovanja ne moremo iz svoje brezobzirne kože. Stvar je v tem, da smo se resnično pehali kot nori, na vse kriplje smo si prizadevali, da bi bilo za nedeljski obračun Slovenija-Alžirija vse spokojno. Da bi si lahko obračun pogledali v blaženem miru. Da bi bilo vse tipi- jebeno- topi. Da bi bilo ena a. Da bi nam pasalo kot budali šamar, da bi ga cepnili ko seljak drva ... >>

Torej pojdimo k resnim stvarem. Slovenija je v nedeljo ponovno pokazala, da ima zdrav duh in smisel za složnost. Izid referenduma je pokazal, da je Slovenija povsem uravnovešena država, ki se ni naginila ne sem in ne tja, ne levo in ne desno, temveč lepo niha... >>

Ansambel Žlindra in Kalamari je preprečil, da bi Hrčki izenačili rezultat v meddržavnem triatlonu, sestavljenem iz Evrovizije, arbitražnega sporazuma in nogometa. V dveh disciplinah smo letos namreč izenačeni, a zmagali smo v najpomembnejši – nogometu! Če se izrazimo z besedami nekega anonimnega forumaša bi lahko rekli: »Karta za posamezno tekmo 100 Eur. Letalska karta za Južno Afriško Republiko 1000 Eur, videti Hrvata kako po TV-ju gleda Slovence na Svetovnem prvenstvu - neprecenljivo.« >>

Vkljub vsem pomanjkljivostim glede motivov in jasnejše politične artikulacije upravičenega nezadovoljstva, je sporočilo hkrati nepomembnega in zelo pomembnega incidenta pred slovenskim parlamentom, več kot jasno: če namreč strukture Nezavednega izidejo na ulice, nihče ne bo na varnem! Najmanj pa politični in, upajmo, finančni špekulanti ... Za to pa rabimo nove pionirje!
>>

Z novimi zakoni in uredbami nam namreč nova biopolitična oblast postopoma odvzema tudi najbolj osnovne človeške pravice - kot sta recimo pravica do kajenja v javnih prostorih ali pa pravica, da si lahko kupimo pivo v trgovini po deveti uri zvečer – ne da bi pri tem kdorkoli protestiral. Edino, za kar se današnji ljudje še lahko borimo je – delo! To delo pa je danes, kot vemo, vedno veliko in neusmiljeno – tudi ko ga oblast imenuje »malo«. >>

Tako kot približno polovica prisotnega občinstva, niti po pol ure gledanja in poslušanja te velikanske in vseobsegajoče umetnine nikakor nismo mogli doumeti »zakaj se je vredno boriti za Wagnerja« in smo zapustili dvorano ter zamudili drugi del Žižkovega predavanja: raje smo šli domov brat Nietzschejevo razpravo »Primer Wagner«, v kateri Nietzsche enkrat za vselej pokaže, zakaj se nam ni treba boriti za Wagnerja ...
>>

Specialni rejv oddelek naše ekipe se je prejšnji vikend odpravil v Vrtojbo pri Novi Gorici na tako imenovani »veliki open air festival elektronske glasbe Odiseja 2010«. Saj ne, da smo res pričakovali napovedovani mitološki rejv dogodek – čeprav moramo priznati, da nas je omemba Vrtojbe pri Novi Gorici v kontekstu »velikega open air festivala« asociirala na kakšne zelenjavne površine s pridihom morja in ne na nekakšno betonsko igrišče oz. parkirišče tovornjakov. >>

Celotno vzdušje otvoritve razstave Laibachov v MGLC-juje bilo nekako tako kot je zvenel otvoritveni govor ljubljanskega župana: kultura, kultura in kultura!
Na velikemu črnemu platnu v obliki laibachovskega križa, ki prekriva skoraj celotno stavbo MGLC-ja, namreč nikakor nismo mogli odkriti nič umetniškega ali revolucionarnega. Namesto da bi bil provokativen, kot je bil včasih, se nam danes ta NSK-jevski črni križ kaže nekako preveč državotvoren ...
Pa ne govorimo o državi NSK! >>

Nikar ne mislite, da so ti majhni dogodki nepomembni umazani pljunki v čisto morje slovenstva. Za vsem skupaj namreč tiči svetovna homoseksualna zarota. Naša ekipa je namreč odkrila skrivne dokumente iz katerih se da dejansko razbrati, kdo vlada v tej državi. Celotna slovenska levica je namreč le površinska lutka, ki ščiti interese homoseksualcev in drugih seksualnih sprevržencev. Katarina Kresal je desna roka tako imenovanega črnega pedra, ki na fotografijah še najbolj spominja na Dartha Vaderja. >>