O kritiki, ki se trudi ostati enodimenzionalna, žanrska - konvencionalna in celo konzervativna. S posameznega sodim na splošno - predvsem se tiče besednjaka glasbenih kritik, oziroma nezmožnosti glasbenih kritikov, da izstopijo iz izključno glasbe. Oziroma, zdi se jim, da jim ostalega nekako ni treba upoštevati. Pri sami glasbeni kritiki pa je očitno temeljni motiv zahteva po zadovoljitvi enega od temeljnih nagonov - med temi ni možganov - zelo čuden in konzervativen argument.
>>V nocojšnji Hudi uri bomo z lica mesta naredili uvod v najnovejši projekt iniciative Cirkulacija 2. K mikrofonu bomo povabili nekatere sodelujoče in morda spregovorili tudi o tem, kaj sploh je sodobna umetnost - in konec koncev: ali je umetnost sploh lahko kaj drugega kot sodobna?
>>Ministrstvo za eksperiment je bila iniciativa nastala na (in ob) Radiu Študent leta 1997 (s preddogodki tam od leta 1993), trajala pa do okoli leta 2000. V tem času smo majhna skupina skušali redefinirati nekatere navade in pojme, kar pa je imelo dokaj majhen rezultat na inertno telo. Borut Savski sem za Radio Cona junija 2008 pripravil nekaj kratkih osebnih pogledov, ki jih lahko poslušamo v nadaljevanju tega prispevka.
>>Bambi strojnica je eden od nadimkov zanimivega možakarja iz naših logov po imenu Milan Kristl. Med drugim dela tudi z zvočili (organskimi, pravi). Njegovo glasbo bi bilo najlažje opisati kot duhovno, vendar daleč od golo funkcionalnega new-agea. Ponotranjen je namreč predvsem njegov pristop. To bomo poslušali in žnjim se bomo pogovarjali.
>>Čeprav ni najbolj vmesno reklamirati samega sebe (... se samo hvali), pa vseeno. Menda gre za sceno, ali pa vsaj za inscenacijo... Net založba Trivia Records / Zapisi -> zastojn downloadi -> se počasi polni. V glavnem ne pričakujte nič enostavnega - še pri plesnih štiklih vam lahko na aritmičnem obratu spodrsne...
Pa še radio igra
>>
Recimo: sorodna tema zvokovni produkciji, ki presega definicije funkcionalistične glasbe, bi lahko bila precej socialno ozaveščeno usmerjena. Pa saj je razlog nastajanju tovrstne produkcije najbrž prav ta. In tu smo seveda, kot je v navadi, razpeti med zagotavljanje "resnice", "neposrednosti", itd... - sebi - na drugi strani pa s podobnimi atributi tudi svojim, našim. Se pravi individualno in kolektivno. Obe strani šele kreirata polnost.
Torej: poglejmo eden od načinov "agregiranja" -> konstruiranja, strukturiranja "sebe" (blogiranje) in "scene" (agregiranje). Na netu je to zadnje čase RSS, ki dovolj uspešno zagotavlja oboje in spet malce drma kosti trdim medijskim hišam (kar se rima z nišam...).
>>
Med linki, ki jih je na svojo stran napeljal Urkuma in ustrezajo usmerjenosti Hude ure, smo našli založbo Nishi. Vso ambinetalno zvočnost te oddaje lahko ob dobri liniji dobite hitro in enostavno na http://www.archive.org/details/nishi.
Nishi založništvo predstavljajo izdaje, kjer se avtorji podajajo v neznane globine zvočnosti. Ustanovljena leta 2002 kot podružnica kanadske mp3 net-založbe No Type.
>>Tokrat novi cdr možaka pod nadimkom ROR. Naslov cedeja je Linija Atanorja, vmes pa je tudi komad Pankrtov "Mi smo na liniji". A v kakšni vlogi?
http://users.volja.net/koline/
Poleg tega še enkrat Stefano De Santis - Urkuma s cedejm Rebuilding Pantaleone's tree.
http://www.sanfocahotel.com
>>Za ljudi, ki se kreativno (ali pa tudi ne?) ukvarjajo z zvokom, je zvok reprezentant nečesa. Najpogosteje njih samih - nekakšen avatar (če smo postmoderni ...), v neprimerno slabših primerih pa je zvok (glasba - organizirani zvok) reprezentant nečesa drugega (dobe, države, kulture ...). Oblikovanju zvoka lahko rečemo tudi zvočna dramaturgija - kar je neke vrste napletanje zgodbe. Kadar je zgodba sama prvotnejša, je običajno glasbena dramaturgija posnemovalka - torej reprezentant.
>>
Nilan Perera (Toronto-> Kanada) pravi: Glasbi dolgujem življenje, ne pa preživljanja. V Ljubljani je bil polovica kanadskega plesnega performensa (skupaj s Susanno Hood - hum dansoundart) - zadolžen za zvočni del. Poslušali bomo njegov cede Harmless Love za solo kitaro in povedali, o čem sva se pogovarjala.
>>
