SPECIAL EDITION: po tednu "Svobodne univerze"

SPECIAL EDITION: po tednu "Svobodne univerze"

Oddaja
1. 5. 2013 - 20:30

V zadnjih letih je univerzo pretreslo in transformiralo nekaj bistvenih sprememb, ki tako neposredno kot posredno izhajajo iz kapitalistične logike, ki je začela prežemati univerzitetno delovanje in upravljanje. Tu sta predvsem dva ključna momenta; vzpostavitev bolonjske reforme in pa varčevalni ukrepi v javnem sektorju, ki grozijo avtonomiji in kvaliteti javnih univerz. Napočil je trenutek v družbeno političnem stanju, ko je univerza postala problem. Problem je, ker naj bi bila javna, neprofitna ustanova, ki proizvaja kritično in relevantno znanje, ki naj bi služilo v dobro širši javnosti. Vendar pa je kot take ne vidi kapital, univerza je postala odvečen javni strošek, tako smo v zadnjih letih priča procesom, ki rušijo temelje javne in vsem dostopne univerze. Njeni smotri delovanja so v protislovju s kapitalistično profitno logiko.

Zaradi teh procesov uničevanja in grožnje obstoja javne univerze je skupnost zaskrbljenih študentov in profesorjev organizirala Teden Svobodne univerze, ki je potekal šest dni, od 15. 4. do 20. 4. po različnih fakultetah v Ljubljani. Namen je bil popolnoma ali vsaj deloma zaustaviti običajen študijski proces in ga nadomestiti z raznimi delavnicami, okroglimi mizami, predavanji, umetniškimi akcijami in drugimi dogodki, s katerimi bi opozorili na probleme visokega šolstva in kritično reflektirali obstoječe stanje. V tednu se je tako zvrstilo več kot 80 raznoraznih dogodkov, ki so pokrivali pisano paleto problematik.

Bolj kritičnemu očesu se je tako zastavljen koledar dogodkov zdel kar malce preveč mavričast, vendar pa so tudi na Svobodni univerzi večkrat poudarili raznolikost in potrebo po zastopanju raznolikih interesov in odpiranju prostora za različna mnenja. S tem naj bi zbliževali segmentirana področja znotraj univerze, ki si nasproti stopajo kot tekmeci. Organizatorji so večkrat povedali, da je dogodke lahko prijavil praktično kdor koli s katere koli fakultete, ki je želela sodelovati. Treba pa je poudariti, da pri dogajanju kljub temu niso sodelovale vse fakultete in so se nekatere distancirale oziroma izključile iz samega dogodka. Tudi obveščenost med študenti ni bila najboljša, saj jih kar veliko sploh ni vedelo, da se odvija Teden Svobodne univerze.

Sam teden je bil zastavljen kot nekakšen daljši in obsežnejši protest proti politiki varčevalnih ukrepov, namigovanje na zaustavitev običajnega študijskega procesa pa je celo spominjalo na nekakšno stavko. Hkrati pa so organizatorji svoje zahteve in pričakovanja še dodatno podkrepili z Memorandumom o javni univerzi. Memorandum je nastal že pred samim začetkom tedna in pomeni nekakšen politični temelj Svobodne univerze. Ker gre za precej dolg dokument, bi bilo nesmiselno izločati posamezne zahteve. Vsakomur, ki se želi z njimi seznaniti, priporočamo obisk spletne strani Svobodne univerze, kjer je možno memorandum tudi podpisati.

Sicer pa vam priporočamo v posluh posebno edicijo oddaje "Kaj pa univerza", v kateri lahko prisluhnete izjavam velikega števila govorcev, ki so sodelovali na zelo različnih dogodkih v okviru tedna Svobodne univerze. Med drugim: Liljana Burcar, Jernej Pikalo, Klemen Knez, Anej Korsika, Aljoša Slameršak, Sašo Slaček, Marko Marinčič, Primož Krašovec, Mirt Komel, Eva Vrtačič...

S karnevala svobodne univerze smo poročali: Blaž, Gregor, Maruša, Lea, Klara, Urška in Vitja.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.