Kingdom: Tears In The Club

Kingdom: Tears In The Club

Recenzija izdelka
17. 3. 2017 - 19:00

Fade to Mind, 2017

 

Ameriški producent Ezra Rubin alias Kingdom je verjetno vzel v zakup možnost, da s svojim albumskim prvencem tvega izgubo ugleda, ki ga si ga je v približno desetletni karieri resnejšega ukvarjanja z glasbo pridelal pri podtalni klubski publiki. Ja, posnel je ploščo, ki se močno opira na zapovedi sodobnega, popularnega elektronskega r&b-ja, ki je očitno vsaj pri delu zagriženih alternativcev še vedno tabu. Pa čeprav so časi, ko so Skream in še nekateri veljaki klubskih muzik z vstopom v mainstream sporožili zmrdovanja, že davno minili. Na tem mestu je sicer treba pripomniti, da Rubin z albumom Tears in the Club skozi prizmo njegove starejše glasbe pravzaprav ni naredil kakšnega velikega preobrata. Nenazadnje je v minulih nekaj letih kot producent pomagal ustvariti hite (klubskim) r&b zvezdnicam, kot sta Dawn Richard in Kelela, hkrati pa je na album umestil vsaj polovico skladb, ki ne kažejo nobenih apetitov po mainstreamu. Je pa res, da se vse skladbe po novem precej bolj opirajo na melodične in skoraj popevkarske elemente. No, dejstvo, da se je z albumom namenil nagovoriti širšo publiko, samo po sebi pove bore malo. O tem, ali mu je uspelo sestaviti spodoben ali pa slab album, v resnici ne pove nič.

V Bostonu odraščujoči Rubin se je z glasbo, najprej kot DJ in pozneje kot producent, resno začel ukvarjati, potem ko se je zaradi študija pred kakšnim desetletjem preselil v New York. Na tamkajšnji klubski sceni je s svojim zvedavim, eklektičnim stilom hitro našel somišljenike, toda pred šestimi leti se mu je posvetilo, da mora, če bi svojo glasbo rad dvignil na naslednjo stopničko, zamenjati udobno okolje. Preselil se je v Los Angeles in tam začel na noge postavljati svojo sceno. V navezi z inovativno, post basovsko britansko založbo Night Slugs, pri kateri so mu že prej objavili tri male plošče, je soustanovil sestrsko založbo Fade to Mind in pod njenim okriljem začel zbirati somišljenike. Imena, kot so Nguzunguzu, Fatima Al Qadiri, Dat Oven pa tudi Kelela in Dawn Richard, so izvrstne reference za žanrsko orientacijo Rubinove založbe. Na eni strani gre za ustvarjalce, ki zapuščino plesne klubske elektronike postavljajo v svež, sodoben kontekst, na drugi za tiste, ki jih zanimata pop in r&b-jevska senzibilnost, še večkrat pa za radovedneže na presečišču obeh izraznosti. Med te z lastnimi in produkcijami za druge glasbenike, s svojo glasbo, ki se opira na elemente dancehalla, grima, bassa, housa in r&b-ja, nedvomno sodi tudi Rubin.

»Solze v klubu« z naslova novega albuma so referenca na tragične dogodke, ki so se v zadnjih nekaj letih zgodili na klubskih in festivalskih dogodkih po različnih koncih sveta. Ni pa znano, ali se je Rubinu prej porodila ideja ali glasba. V enem od zadnjih intervjujev je povedal, da so se mu ti dogodki nedvomno vtisnili v podzavest in da je to bržkone botrovalo tudi temačni in melanholični podobi glasbe. Zato je album težko umestiti v aktualne smernice klubskega veseljačenja, ki jih narekuje sorodna glasbena produkcija, kar posledično pomeni, da skladbe na plesišču nabrž ne bodo imele pravega učinka. Na drugi strani bo njihovo plesno poreklo, ki ga Rubin priložnostno začini še z ekscentričnimi domislicami, verjetno pretrd oreh za poslušalce popularnejšega elektronskega r&b-ja. Prikrajšani pa bodo ostali tudi sledilci temačnejše sodobne elektronike. Deloma zato, ker je Rubin vokalne skladbe sicer povsem razumljivo poenostavil, in še bolj zato, ker je v njih le malo sledi produkcijske drznosti z njegovih minulih plošč. Dvoma v to, da je posnel zelo eleganten, oseben in razmeroma izviren album, resda ni, bo pa torej zelo verjetno pisan le na posluh ozkega kroga poslušalcev. 

 

Leto izdaje: 
Avtorji: 
Institucije: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.