HERTZ ARHITEKTUR #12
Kak mesec nazaj, morda nekoliko več, je odjeknilo - Mestna občina Ljubljana namerava junija 2016 začeti z rušitvenimi deli na območju nekdanje tovarne Rog, ki je v zadnjih desetih letih postalo ... prostor združevanja neformalnih oblik druženja in odraz samoniklih družbenih interesov ter potreb. Izpraznjeni tovarniški prostori so bili ponovno naseljeni; naseljeni deloma, naseljeni začasno, morda pa nikoli povsem. Grajene strukture, ki niso nudile drugega kot streho nad glavo in zidove, nadstropja in stopnice in veličastno teraso, so postale zatočišče teh in onih skupin, iniciativ in organiziranj.
V četrtek, enaindvajsetega aprila, je v Rogu potekal simpozij Tovarna Rog med politiko MOL in samoorganizacijo, ki je ob napovedani rušitvi skušal najti pot iz nastale situacije in premisliti o lastnem organiziranju, da bi soočenja z mestnimi oblastmi lahko postala tvornejša in bi lahko preprečila izvedbo ureditve Roga na način, kakor je ta bil zamišljen v javnem natečaju iz leta 2008 in je povzemal Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo in Strategijo razvoja kulture Mestne občine Ljubljana v obdobju 2008-2011. Leta 2014 so na podlagi neuspešnega razpisa za iskanje zasebnega partnerja na strani občine sklenili, da ostaja edina stvarna uresničljiva možnost ta, da se projekt revitalizacije Roga omeji na 1. fazo, pri čemer bi od zasebnega dela projekta ostala zgolj gradnja kletne garaže, medtem pa bi se lahko izvedla prenova osrednje tovarniške ladje in tovarniškega dvorišča v center sodobnih umetnosti, ki se ju v projektni nalogi obravnava kot javni del programa.
Ob tem, da se splošna problematika Roga na valovih Radia Študent redno predstavlja in vključuje mnoge vidike, bo tokratni Hertz arhitektur skušal izstreliti nekaj trajektorij, ki zadevajo razmislek o Rogu kot o arhitekturi in kot o prostoru, kakor je bilo tej temi na simpoziju mogoče slediti. Tako je bilo.
Marko Peterlin z Inštituta za politike prostora je vprašanje glede prenove Roga podal skozi teoretska izhodišča Jane Jacobs, prav tako pa je podal ugotovitve v zvezi s konceptom začasne rabe prostora:
V nadaljevanju pogovora je moderator Izidor Barši poudaril vprašanje Roga kot infrastrukture, kot vprašanje enostavne potrebe po prostoru, in izpostavil, da bi bilo mogoče tudi kulturno politiko zasnovati na nekakšen analogni način oziroma:
Ob koncu prvega dela simpozija je Peterlin opozoril še na potrebo vitalne družbe po prostoru, ki je namenjen eksperimentiranju, in poudaril, da sam prostor Roga ni to, kar je vrednost Roga:
Drugi del simpozija je bil posvečen vprašanju samoorganiziranih in avtonomnih prostorov. Klemen Ploštajner je v uvodu opozoril na distinkcijo med kulturo, ki v svojih prostorih omogoča prosta srečevanja in vzpostavlja možnosti oblikovanja novih odnosov, in kulturo, ki se podreja opredelitvam kulturnih produktov in storitev.
To razlikovanje kultur v nadaljevanju poudari Miha Zadnikar, ko vpelje sociološki pojem družbenega prostora, ki pomeni odmik od gole delitve med zasebnim in javnim prostorom, ki sta zase inertna, medtem ko šele družbeni prostor zmore oblikovati kulturo, ki pomeni alternativo.
Ob tem Zadnikar ponudi v branje tudi ugotovitve umetnostnega teoretika Tomislava Gotovca, ki prvenstveni problem alternativne kulture vidi v tem, da je postalo celotno polje kulture kot tako že dezintegrirano, in v tem, da se je treba danes boriti predvsem za polje, torej za integracijo.
In zdi se, da Gotovac zares dobro opredeli nekaj, kar postavlja moderne oblike upora za prostor, ki se afirmirajo skozi iniciative Pravo na grad, ki povzema naslov knjige francoskega marksista Henrya Lefebvrea Le droit a la Ville v neko nemogočo situacijo. Ne gre več za monolite, ki bi jih bilo treba rušiti. Dandanes se zdi, da je dezintegracija pripeljala do dveh nemoči - nemoči mestnih oblasti in nemoči ljudi, ki so tako ali drugače organizirani v Rogu. Je napoved začetka rušenja Roga s strani mestne občine res odraz neke oblastne vehemence ali pa je odraz zgolj povsem neposrečenega reševanja situacije, ko utegne občini propasti neki ubogi dokument - gradbeno dovoljenje za rušitev. Zdi se, da nad obojimi visi Damoklejev meč birokratiziranosti vseh por družbenega življenja, ki v imenu nuje po organiziranosti, ki morda v sebi vsebuje celo nek bolj globoko zavedanje o tem, da stvari zares več niso organizirane, onemogoča vsakršno dogovarjanje, torej razumnost, med nami. Morda je ravno na to že med prvim panelom simpozija želela opozoriti tudi Vesna Čopič:
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj