Od Cesarja do Cerarja

Kulturna ali glasbena novica
2. 11. 2016 - 15.20

Po vseh svetih moramo od nagrobnikov nazaj v življenje, in to ne v vsako, ampak v življenje na najvišjem nivoju: Kulturo. Na dan vseh vernih duš se bomo tako posvetili eni najstarejših kulturnih institucij v Sloveniji. Slovenski matici, njenim problemom ter obetajoči se novi zakonski ureditvi.

Če odštejemo vse procesije in nerodna družinska kosila, se včeraj kulturno ni kaj prida godilo. Tu je bila sicer častitljiva obletnica Slovenske Kinoteke, ki praznuje že dvajseto leto delovanja. Kot entuziastični sledilci se seveda pridružujemo čestitkam njenega pomena za razvoj filmske kulture, teorije in jezika kot primera dobre zakonske ureditve nekega kulturnega sektorja.

Včeraj pa je na dan prišla tudi novica, da je na obzorju morebitna rešitev težav Društva Slovenska matica. Slovenska matica je z 152 leti ena izmed najstarejših kulturnih ustanov. Velja za predhodnico in pobudnico tako ljubljanske univerze kot Akademije znanosti in umetnosti. Finančno sicer životari že nekaj let, problem naj bi bil neurejen status, ki naj bi bil takšen, kot ga imajo vse založbe oz. društva, ki se ukvarjajo z založništvom in podobnimi dejavnostmi. Tarejo jo torej odvisnost od razpisov, mnogo dela za minimalen prihodek in nemogoči rigidni razpisni pogoji. Preživela je vse od ustanovitelja cesarja Franca Jožefa, Tita in Karadžordževićev, okupacijo in svinčena leta Jugoslavije, a kot se zdi, še ni bilo sovraga, kot je JAK. Javna agencija za knjigo.

Podpredsednika Slovenske matice, profesorja Janeza Strgarja, smo vprašali, kakšen je stari in kakšen obetajoči položaj Slovenske Matice:

*Izjava

Slovenska matica je stara, njeni člani so vplivni posamezniki, politiki, akademiki, ne gre le za vplivno kulturno institucijo, ki je bila pomembna v preteklosti, ampak gre za močan center aktualne slovenske kulture. Slovenska matica je društvo z močnim političnim in kulturnim kapitalom, zmožna vplivanja na najvišjem nivoju. Bodisi pri vzpodbujanju javne razprave o založniški dejavnosti, očitno nemogočih pogojih Javne agencije za knjigo, bodisi kot neposreden lobi. Ta vpliv navsezadnje kaže tudi omenjena zakonodaja, a namesto tega Matica najbolj upa na ureditev svojega lastnega položaja.

Strgarja smo vprašali, zakaj Matica ne izkoristi svojega večkrat poudarjenega posebnega položaja in družbenega vpliva.

*Izjava

Podatek o Simonitijevi nevtralnosti ne drži. Ta sicer med mandatom v času ministrovanja sicer zavrnil svoje članstvo. A je kot kulturni minister Matici nakazal 100.000 evrov, potem ko ta ni ujela razpisnega roka. To niti ni toliko škandalozno, kot je simptom neurejenih ali prekomerno urejenih razmer. A vendarle kaže na poseben položaj, ki ga Matica uživa v slovenskem prostoru.

Zdi se, da se Matica spreminja v muzej. Kot je Strgar večkrat poudarjal, Matica ni bila samo in le založba. Je eden izmed najmočnejših povezovalnih elementov tega kulturnega prostora, njenega vpliva in delovanja članov niso mogli utišati ne Cesarjeva tajna policija ne nacisti niti udba. A zdi se, da je Javna agencija za knjigo res pretežek zalogaj.

Slovensko Matico je od Cesarja do Cerarja spremljal Turk.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.