Pogled iz Strasbourga
Po abecedi. Albanija - uradna kandidatka, Bosna in Hercegovina - potencialna kandidatka, Črna gora - v fazi pogajanja, Kosovo - potencialna kandidatka, Makedonija - uradna kandidatka, Srbija - v fazi pogajanja. Takšni so trenutni uradni položaji držav zahodnega Balkana, kar zadeva pristop k Evropski uniji. Država, ki manjka na seznamu, je seveda Hrvaška, ki se je kot zadnja pridružila Uniji leta 2013. Od takrat se zdi, da je širitev zaradi različnih faktorjev nekoliko zastala. O stanju držav zahodnega Balkana in odnosu EU-ja do njih smo se s poslanci pogovarjali na nedavnem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu.
Ocenjevati, kdaj bi lahko prišlo do nadaljnje širitve Unije na celotno površino Balkana, ni hvaležno opravilo, a obstaja konsenz, da tega ni pričakovati kaj kmalu. Svoje videnje predstavi hrvaški poslanec Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo, Jozo Radoš.
Skrajšani postopki, ki so veljali za Romunijo in Bolgarijo, državam regije tako niso na voljo. Tanja Fajon, kolegica Radoša v Delegaciji evropskega parlamenta za odnose z Bosno in Hercegovino ter Kosovom, se z oceno slednjega strinja, a hkrati poudarja, da to ne vpliva na željo držav Zahodnega Balkana.
Radoš označuje Zahodni Balkan kot sestavni in zgodovinski del Evrope, ki kot tak spada v EU. V duhu svoje nekdanje vloge - ministra za obrambo Republike Hrvaške - poudarja tudi varnostni aspekt nujnosti približevanja teh držav k EU-ju.
V zadnjem obdobju se države zahodnega Balkana spopadajo s paleto izzivov, ki vzbujajo skrb tudi v Evropski uniji. Porast nacionalizma, slabo gospodarsko stanje, parlamentarne blokade, begunska kriza - vsi ti faktorji opozarjajo na nevarnost destabilizacije.
Lojze Peterle, predsednik pri skupnem parlamentarnem odboru EU-Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, kot jo zaradi Grčije še vedno uradno imenujejo v Bruslju in Strasbourgu, izraža skrb zaradi pomanjkanja pozornosti, ki jo ob ostalih perečih težavah uživa Balkan.
Drugi igralci, ki ne delujejo v skladu z interesi evropske zveze. V prevodu, Ruska federacija.
Peterle meni, da bi morala biti zunanja politika Rusije povezana s politiko Evropske unije. Za njeno dobro.
Svoj pogled na vlogo Evropske unije v regiji, večkrat politično razdeljeni med velesilama, poda Radoš.
Prisotnost Rusije ni nikjer bolj očitna kot v Srbiji, ki zaenkrat še uspešno drži ravnotežje med Brusljem in Moskvo.
Nevidna roka Kremlja naj bi bila prisotna tudi med črnogorsko opozicijo, ki nasprotuje proevropski poti, ki jo vodi večna oblast Demokratske partije socialistov zdaj že nekdanjega premierja Mila Đukanovića. Kako si podporo Unije koruptivnemu in ne posebej demokratičnemu režimu razlaga Lojze Peterle?
Radoš, ki je prav tako član Delegacije pri stabilizacijsko-pridružitvenem parlamentarnem odboru EU-Črna gora ponovno poudarja pragmatičnost EU-ja. Prozahodnost in stabilnost sta tako na prvem mestu.
Kako si torej Radoš predstavlja proces demokratizacije politike in družb zahodnega Balkana?
Poslanci vztrajajo, da se EU zaveda potencialne nestabilnosti. Kot pojasni Fajon, je ta najbolj očitna v Bosni in Hercegovini, kjer že sama struktura države onemogoča napredek.
Tudi finančno pogojevanje včasih ni dovolj, da bi politike prisililo k sodelovanju, kar vodi k apatiji in utrujenosti predstavnikov Unije. Nekatere težave se trenutno zdijo povsem nepremostljive. Tanja Fajon iz Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu.
Frustracije sodelovanja s politiki Bosne in Hercegovine podeli tudi Radoš.
Dokler ne pride do ureditve internih problemov teh držav, ostaja nadaljnja širitev po mnenju Peterleta izven vidnega polja.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj