Britoff uplinjanja bližnjevzhodnih odnosov

Britoff uplinjanja bližnjevzhodnih odnosov

Aktualno-politična novica
18. 5. 2017 - 8:05
 / BritOFF

10:05 Surovine

Pozdravljeni v drugem četrtkovem Britoffu, v katerem se spuščamo na dno dobavnih verig in podajamo novice iz sveta surovin. Tokrat bomo zapluli v vode vzhodnega Sredozemlja, kjer so bile v zadnjem desetletju odkrite znatne zaloge zemeljskega plina. Da bi te zaloge povezali z evropskim trgom, so predstavniki Izraela, Cipra, Grčije in Italije pred dobrim mesecem podpisali sporazum o izgradnji plinovoda, ki bi Izrael in Ciper pod morjem povezal z Evropo.

Zaloge zemeljskega plina v delti egiptovske reke Nil so znane že od leta 1967. Konec prejšnjega desetletja pa so države vzhodnega Sredozemlja začele zaloge odkrivati tudi dlje od obale. Prve večje zaloge je leta 2009 z odkritjem plinskega polja Tamar našel Izrael. Tam ima koncesijo konzorcij podjetij pod vodstvom ameriškega Noble energy. Leto kasneje je Noble energy, skupaj z nekaterimi izraelskimi podjetji odkril še nekoliko večje polje, imenovano Leviatan.

Izraelska odkritja so sprožila val raziskovanja tudi v sosednjih državah. Ciper je v sodelovanju z izraelskimi podjetji v svojih vodah našel primerjalno nekoliko manjše polje Afrodita, na katerem prav tako deluje ameriški Noble energy. Največjo najdbo pa je dosegel Egipt v polju Zhor, ki je po velikosti le nekoliko manjši od vseh ostalih nahajališč skupaj. Koncesijo za polje Zhor si v 100 odstotnem deležu lasti italijansko podjetje Eni. Januarja je z zbiranjem ponudb za odkup koncesij za raziskovanje pričel tudi Libanon.

Skupna količina do sedaj odkritih zalog v vzhodnem Sredozemlju je približno 1800 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina. Takšna količina pa sicer ne seže do kolen največjim dobaviteljem zemeljskega plina v tem delu sveta. Ruske zaloge so približno 27 krat večje, katarske 14 krat, turkmenistanske pa 10 krat. A hkrati so zaloge Norveške, ki je za evropski trg ena od pomembnejših dobaviteljic, in pa Azerbajdžana, ki ga Evropa skuša vključiti v svojo energetsko mešanico, le nekoliko večje od do sedaj odkritih zalog v vzhodnem Sredozemlju. Pri tem velja poudariti, da se je raziskovanje v tem delu sveta šele dobro začelo in se količina odkritega zemeljskega plina v prihodnosti utegne povečati.

Zaloge v vzhodnem Sredozemlju zaenkrat Evropi ne morejo nadomestiti ruskega plina. Količina do sedaj odkritih zalog namreč predstavlja za približno 4 leta evropske porabe zemeljskega plina. Lahko pa pomeni dodaten vir, ki omaja ruski monopol nad dobavo plinastega energenta stari celini. Tako lahko evropske države zbijajo ceno ruskega plina, obenem pa relativna bližina vzhodnega Sredozemlja omogoča neposreden dostop do zalog. Ta je na primer otežen v primeru evropskih poskusov po večanju vloge azerbajdžanskega plina, ki mora do Evrope potovati preko Turčije. S tem je dobava odvisna od turške samovolje, hkrati pa bi se v Turčiji na plinovod priključil tudi plinovod iz Rusije, kar bi omajalo namen projekta, to je neodvisnost od ruskega plina.

Odkritje zemeljskega plina v vzhodnem Sredozemlju pa bo imelo politične posledice na razmere v regiji. Izrael in Ciper sta po odkritju zalog podpisala dogovor o razmejitvi izključnih ekonomskih con na morju, s čimer sta omogočila neovirano raziskovanje in izkoriščanje energentov. Nekoliko bolj pa se utegne zaplesti pri drugih kombinacijah. Na samem Cipru Evropska unija deloma prav zaradi obetov po večjih količinah plina v zadnjih letih grško in turško stran prepričuje v podpis dokončnega mirovnega sporazuma. Zaenkrat neuspešno. Turčija pa je po odkritju prvega plina v ciprskih vodah začela opozarjati, da te zaloge pripadajo vsem Ciprčanom in ne le južnemu delu otoka. V Libanonu se raziskovanje podmorskih zalog šele začenja, iz geološkega vidika pa je pričakovano, da se plin nahaja tudi ob obalah te države. Libanon in Izrael nimata razčiščene morske meje, kar v primeru najdbe podmorskih bogastev utegne zaostriti odnose med državama. Vzhodno Sredozemlje je eden od redkih delov Bližnjega vzhoda, kjer so do sedaj trenja izvirala predvsem iz političnih in ne neposrednih energetskih interesov. Zdaj v igro prihajajo še potencialne milijarde evrov plinastih zalog.

 

8:05 Jutranje novice

Francoski predsednik Emmanuel Macron je imenoval člane svoje vlade. Sestavljajo jo osebe iz levega in desnega pola, pri čemer bo ekonomsko področje prepuščeno predstavnikom desnice. Ministrstva za gospodarstvo in finance bosta prevzela Bruno le Maire in Gerald Darmanin, oba nekdanja sodelavca desničarskega predsednika Nicolasa Sarkozyja. Ministrstvo za delo pa bo vodila Murielle Penicaud, bivša vodja človeških virov v multinacionalkah Dassault in Danone ter predsednica agencije za privlak tujih investicij. Okoljsko ministrstvo bo prevzel okoljski aktivist Nicolas Hulot.

Brazilski predsednik Michel Temer se sooča z novimi obtožbami koruptivnega ravnanja. Dva vpletena v korupcijski škandal Petrobras sta namreč v okviru poravnave s sodiščem razkrila posnetke, na katerih se Temer strinja s plačilom bivšemu predsedniku parlamenta Eduardu Cunhi, v zameno za tišino glede korupcijskega škandala.

Združene države Amerike so podaljšale zamrznitev nekaterih sankcij proti Iranu, kar je del jedrskega dogovora med bližnjevzhodno državo in Zahodom. Hkrati so uvedle nove sankcije proti nekaj iranskim in kitajskim osebam ter podjetjem, zaradi sodelovanja pri iranskem programu razvoja balističnih raket. Ameriški predsednik Donald Trump je tekom kampanje obljubljal izstop iz jedrskega sporazuma, česar pa ob prvi priložnosti za ponovno uvedbo sankcij ni storil.

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.