Nič več preuranjeno na britoff

Predsednik ameriškega predstavniškega doma Paul Ryan je na zahtevo predsednika Donalda Trumpa iz parlamentarne procedure še pred glasovanjem umaknil predlog novega Zakona o zdravstveni oskrbi. Umik predloga je sledil neuspešnemu usklajevanju med poslanci vladajoče republikanske stranke, medtem ko so demokratski poslanci že vnaprej odrekli podporo predlogu na predvidenem včerajšnjem glasovanju. Podrobnosti previdene zamenjave prejšnjega Zakona o dostopni zdravstveni oskrbi Obamacare z novim zakonom so že med tednom delile različne interesne skupine znotraj republikanskih poslancev, spor pa se je dokončno zaostril s četrtkovim predlogom amandmanja k zakonu na zahtevo konzervativnejših poslancev. Amandma je predvidel izločitev določenih osnovnih področij zdravstvene oskrbe iz paketa obveznega kritja s strani zavarovalnic, med drugim tudi zdravila na recept, oskrbo nosečnic, porodnic in novorojenčkov, skrb za duševno zdravje in programe odvajanja od odvisnosti. Obamacare tako ostaja, Ryan pa je že napovedal, da se bo predstavniški dom v prihodnje raje lotil celostne davčne reforme, ki je bila nazadnje uvedena leta 1986.

Voditelji 27-ih držav članic EU so ob 60-letnici podpisa Rimske pogodbe na neuradnem srečanju v Rimu vendarle podpisali novo deklaracijo, ki pozdravlja koncept Evrope različnih hitrosti. Koncept, ki mu je vse od predloga Nemčije na srečanju na Malti nasprotovala Višegrajska skupina na čelu s Poljsko, pa tudi najnovejše članice EU Bolgarija, Romunija in Hrvaška, predpostavlja različno stopnjo integracije držav v skupno evropsko politiko in mehanizme meddržavnega sodelovanja. Načrt Evrope različnih hitrosti naj bi po navedbah predsednika Sveta Evrope Donalda Tuska omilil posledice evropske nestabilnosti po napovedi odhoda Velike Britanije iz EU, predvsem vzhodnoevropske države članice pa so opozarjale na potencialno koncentracijo moči v starih in premožnejših državah članicah EU. Deklaraciji je prvotno nasprotovala tudi grška vlada, ki je zahtevala vpis načela vseevropske zaščite delavskih pravic, poudarki v deklaraciji pa se nanašajo v glavnem na obrambno politiko in večje ekonomsko in monetarno povezovanje znotraj EU. Kljub trenjem so deklaracijo podpisali predstavniki vseh držav članic.

Medtem pa na Poljskem in v Veliki Britaniji potekajo protesti. V Varšavi se je zbralo nekaj tisoč ljudi v podporo Evropski uniji in proti domačemu evroskepticizmu, v Londonu pa prav tako nekaj tisoč protestnikov nasprotuje izstopu Velike Britanije iz EU.

Prizivno sodišče v Egiptu je razveljavilo dve leti zaporne kazni za bivšega predsednika novinarskega sindikata Yahiyo Kallasha in dva člana odbora, ki so bili novembra lani obsojeni zaradi pomoči članom sindikata. Prizivno sodišče je zaporno kazen spremenilo v eno leto pogojne kazni, Kallash pa je napovedal pritožbo na kasacijsko sodišče. Policija je Kallashu in članom odbora odvzela prostost v raciji maja lani, ko so v prostorih novinarskega sindikata nudili zatočišče dvema novinarjema, ki so ju oblasti preganjale zaradi kritičnega pisanja o vladnem dogovoru glede predaje otokov Tifan in Sanafir Saudovi Arabiji. Upravno sodišče je januarja dogovor sicer razveljavilo, novinarja pa na sojenje v zadevi še čakata.

Na ustanovnem zboru v Škofji Loki je približno 120 članov ustanovilo novo politično stranko na desnem polu z imenom Glas za otroke. Stranki, ki je nastala iz gibanja Za otroke gre, bo predsedoval Aleš Primc, podpredsedniški stolček pa bo zasedala Metka Zevnik. Novoustanovljena stranka je napovedala nastop na naslednjih državnozborskih volitvah, kjer po navedbah Primca optimistično pričakuje 100-odstotno podporo volilcev, glavna stališča stranke pa so posvojili iz gibanja Za otroke gre. Gibanje je uspešno nasprotovalo izenačenju pravic istospolnih parov z različnospolnimi v referendumski kampanji za sprejem družinskega zakonika leta 2015.