Po Parizu polžji napredek

Po Parizu polžji napredek

Oddaja
19. 5. 2017 - 17:00

Nedavno sta odbora Evropskega parlamenta za gospodarstvo in proračun izglasovala uskladitev Evropske fundacije za strateške naložbe s Pariškim podnebnim dogovorom. Uskladili so delovanje fundacije za strateške investicije s ciljem 40 odstotnega zmanjšanja emisij do leta 2020. Sklad mora po novem  na vseh bodočih projektih izvesti test podnebnega vpliva kot predpogoj za financiranje. Napore za zmanjševanje podnebnih sprememb pa je odbor spodrezal z dovoljenjem, da lahko sklad še naprej financira infrastrukturo, ki uporablja fosilna goriva.  

Pariški podnebni dogovor je vstopil v veljavo 4. novembra lani, mesec po ratifikaciji s strani Evropske unije. V novembru je Evropska komisija tako tudi predstavila sveženj ukrepov, ki naj bi bili usklajeni s cilji, ki si jih je zastavila, da bi dosegla cilje Pariškega dogovora. Francois Dejean, predstavnik skupine za blažitev podnebnih sprememb in energijo znotraj Evropske okoljske agencije, predstavi novembrske in julijske predloge komisije.

izjava

Evropska komisija si je zadala najmanj 27% izboljšanje na področju energijske učinkovitosti do leta 2030. Načrte za dosego tega cilja, ki so zapisani v Načrtu energijske učinkovitosti, predstavi Francois Dejean.

izjava

Boljšo energijsko učinkovitost poskuša doseči tudi program Ecodesign, ki predpisuje, na katerih hišnih napravah morajo biti potrošniku vidne informacije o energijski potratnosti naprave. Delovanje programa predstavi Anton Lazarus, iz Evropske okoljske organizacije. 

izjava

Najnovejše spremembe programa, namenjene lažjemu razumevanju oznak na napravah, predstavi Francois Dejean.

izjava

V nasprotju z izpusti emisij industrijskega izvora, ki v zadnjih letih vztrajno padajo, pa v EU vsako leto več emisij proizvede promet. Program nacionalnega zmanjševanja emisij pokriva področja kmetijstva, prometa in hišne porabe ter deluje po modelu deljenja obveznosti. Vse članice morajo do 2020 vsako leto poročati o svojem napredku. Njihova obveznost, za koliko morajo zmanjšati izpuste iz teh sektorjev, pa se določa na podlagi stopnje razvitosti. Manj razvite države lahko do leta 2020 višino emisij celo zvišujejo za do 20 odstotkov. Podrobnosti načrta zmanjševanja emisij na teh področjih ter model deljenja obveznosti opiše Francois Dejean. 

izjava

Nova podnebna zakonodaja, sprejeta od vstopa pariške pogodbe v veljavo, omejuje izpust emisij v zrak tudi elektrarnam na premog. Ukrep, sprejet po šestih letih pogajanj, omejuje izpust emisij strupenih onesnaževalcev, kot so dušikovi oksidi in žveplov dioksid. To je tudi prvi ukrep Evropske unije, ki določa mejne vrednosti živega srebra v zraku. Vplival bo na 2,900 evropskih elektrarn na premog. Podrobnosti zakona predstavi Anton Lazarus, ki pove tudi, kdo je ukrepu nasprotoval.  

izjava

Sprejetim ukrepom navkljub pa Andrzej Ancygrier z organizacije Climate Analytic delovanje Evropske unije na področju omejevanja podnebnih sprememb ocenjuje za nezadostno. To je razvidno predvsem, če ukrepe primerjamo s cilji, ki so si jih Evropa in ostale države zadale v pariškem podnebnem sporazumu.

izjava

Podobno Ancygrier ocenjuje tudi delovanje Združenih držav Amerike. Nekoliko bolj spodbudne besede pa nameni Indiji in Kitajski, ki sta ugotovili, da je v zeleni energiji tudi gospodarska priložnost.

izjava

Kultivirala je Gea.

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.