Zakonsko in pravično sodstvo
Na ulicah številnih poljskih mest se je v preteklih dneh zbralo na tisoče protestnikov, ki nasprotujejo s strani vladajoče stranke Zakon in pravičnost predlagani reformi sodstva. Sicer tradicionalno politično mirno poletje je vrhunec doseglo sinoči, ko je po informacijah mestnih oblasti kar petdeset tisoč ljudi protestiralo pred parlamentom v Varšavi, in sicer po tem, ko je spodnji dom, tako imenovani Sejm, sprejel še tretji zakon, ki daje vladi dodaten vpliv na delovanje sodstva. Omenjeni zakon predvideva odpustitev vseh aktualnih vrhovnih sodnikov, moč imenovati nove pa daje sodnemu svetu, ki ga po določbi iz drugega izmed reformnih ukrepov imenuje parlament. Zakon mora sprejeti še zgornji dom parlamenta, kar pa glede na večino, ki jo tudi tam uživa stranka Zakon in pravičnost, krajše PiS, ne bi smelo biti vprašljivo.
Nenazadnje sta prva dva sporna zakona že prešla Sejm in Senat, tako da jih od veljave loči le še podpis predsednika in nekdanjega člana PiS Andrzeja Dude. Ta sicer po Poljski ustavi uživa pravico do veta, kar je hkrati edina možnost, na katero še lahko stavijo protestniki.
Po prvem sprejetem zakonu bo razpuščen Sodni svet, ki izbira sodnike, nove člane pa bo določil parlament. Drugi zakon bo pravosodnemu ministru dal moč nameščanja in odpuščanja sodnikov na regionalnih in prizivnih sodiščih. Tretji zakon pa, kot že rečeno, prisilno upokojuje vse vrhovne sodnike razen tistih, za katere se nasprotno odloči pravosodni minister. Nove vrhovne sodnike imenuje s strani parlamenta nastavljeni sodni svet.
Gavin Rae z Univerze Kozminski v Varšavi predstavi vladno argumentacijo za sprejem reforme sodstva.
Sodišča na Poljskem ne uživajo pretiranega zaupanja in so pogosto dojeta kot neučinkovita in koruptivna.
Lukasz Pawlowski s spletnega portala Kultura Liberalna argumente vlade razume, a hkrati poudarja, da njene rešitve problemov poljskega sodstva ne rešujejo.
V kategorijo elit pri PiS vržejo kar večino preostalih strank, vključno z drugo največjo, Državljansko platformo, krajše PO. Najbolj znani član stranke je njen soustanovitelj, nekdanji premier in aktualni predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. PO resda deluje kot opozicija PiS na poljskem političnem zemljevidu, a temu, kot pojasni Rae, ni bilo vedno tako.
V trenutni zasedbi Sejma ni niti enega poslanca leve opcije. Ta je zadnje volitve osvojila leta 2001, od takrat pa drsi vse bolj v obskurnost.
Na Poljskem, ki jo upravlja PiS, tako zadnje upanje za ustavitev spornih reform ostaja predsednik republike Andrzej Duda, sicer kandidat vladajoče stranke. Duda, ki ima pravico veta, je sicer zahteval, da se v zakon vpiše amandma, ki za izvolitev članov Sodnega sveta namesto navadne večine, ki je bila prvotno predlagana, uvaja izvolitev s tropetinsko večino. V praksi to pomeni, da bo PiS, ki vlada sama, morala podporo za izvolitev članov sodnega sveta poiskati vsaj še pri eni parlamentarni stranki. Kljub temu Rae ne verjame, da bi bil Duda pripravljen nasprotovati stranki, ki ga je pripeljala do trenutnega položaja.
Prva ustavna kriza pod vladavino PiS je prišla kaj kmalu po zmagi na parlamentarnih volitvah leta 2015, ko so razveljavili ponovno imenovanje petih ustavnih sodnikov, ki so bili s strani PO imenovani tik pred volitvami. PO je namreč pred volitvami ponovno imenoval sodnike, katerih mandat bi potekel po volitvah. Potem ko je Ustavno sodišče tri od petih imenovanj bivše vlade označilo za ustrezno, je poskusila obstoječa vlada spremeniti pravila odločanja na Ustavnem sodišču, tako da bi to za odločanje potrebovalo dvotretjinsko večino in prisotnost vsaj 13 od 15 sodnikov. To isto sodišče je omenjeni zakon označilo za protiustaven.
Kakor leta 2015 tudi tokrat Evropska komisija grozi z implementacijo sedmega člena Lizbonske pogodbe, ki omogoča odvzem glasovalnih pravic državi v Evropskem svetu, v kolikor ta deluje v nasprotju s pravnim redom in vrednotami Evropske unije. Sedmi člen še nikoli ni bil uporabljen proti državi članici. Poleg simbolične moči grožnje pa Rae meni, da bo težko prišlo do dejanske uporabe tega člena, saj je glede tega potrebno strinjanje vseh preostalih članic EU.
Pawlowski, presenečen nad visoko podporo, ki jo po polovici mandata še vedno uživa PiS, predstavi dejavnike, ki so PiS sploh ponesli do zmage na volitvah pred dvema letoma.
Če gre soditi po anketah javnega mnenja, ulični protesti v zadnjih dveh letih nimajo večjega vpliva na popularnost PiS. Ta podporo še vedno črpa iz podeželskih predelov vzhodne in južne Poljske. Gavin Rae.
Konservativna in avtoritarna nagnenja PiS so le del zgodbe. Pomemben faktor pri ohranitvi podpore med prebivalstvom igra tudi socialna politika.
Rae vidi v velikosti protestov priložnost za vzpostavitev državljanskega gibanja, ki bi lahko predstavljalo resno opozicijo načrtom vlade. Reforma sodstva je le zadnja v nizu spornih reform. V zadnjih dveh letih se poljska vlada ni bala iti v spopad z liberalnimi silami na področju pravosodja, okoljevarstva, šolstva in splava. Sploh pri predlagani prepovedi splava je prišlo do močnega odziva domače in tuje javnosti in posledično umika predloga. Pawlowski.
Manj uspešni so bili protestniki pri ustavljanju reforme šolstva, ki predvideva vrnitev na sistem osemletne osnovne šole in štiriletne srednje šole. Bolj problematično kot to pa je očitno zmanjšanje števila ur naravoslovnih predmetov in hkratno množenje ur zgodovine. Devetsto tisoč podpisov za referendum o nepriljubljeni reformi ni bilo dovolj, da bi prepričalo vlado o razpisu le-tega. Gavin Rae.
Takšno gibanje pa ima po mnenju Raeja zahtevno nalogo manevriranja na poljskem političnem parketu. Dokler bo gospodarsko stanje na Poljskem še naprej relativno ugodno, bo PiS lahko nadaljeval s priljubljeno socialno politiko.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj