Azijski OFF

Azijski OFF

Aktualno-politična novica
21. 7. 2017 - 15:00
 / OFF

Današnji Off začenjamo v kibernetskem prostoru. Ameriški in evropski kriminalisti so zaprli dve izmed največjih nezakonitih spletnih tržnic na tako imenovanem temnem internetu - AlphaBay in Hansa. Stran AlphaBay so ameriške oblasti zaprle že v začetku meseca, ko so na Tajskem aretirali domnevnega ustanovitelja strani Alexandra Cazesa ter mu zasegli osebni računalnik. Akcija se je zgodila v sodelovanju z evropskimi kriminalisti in predvsem nizozemsko policijo, ki je tedne pred tem prevzela nadzor nad spletno tržnico Hansa. Nizozemska policija strani takrat ni zaprla, ampak je spremljala promet na strani, katere število uporabnikov se je z zaprtjem AlphaBaya močno povečalo.  

Nadaljujemo z bojem proti kriminalu v fizičnem svetu. Komisija za interno disciplino kitajske komunistične partije je sporočila, da je v prvi polovici tega leta zaradi korupcije kaznovala 210 tisoč posameznikov, med njimi 38 visokih uradnikov na ministrstvih in v provincah. Kitajski predsednik Ši Džinping, ki ga letos čaka partijski kongres, ki poteka vsakih pet let, je boj proti korupciji postavil za eno izmed ključnih točk svojega mandata. Kampanja je do sedaj odnesla številne najvišje partijske uradnike, tudi nekdanjega šefa tajne policije. Kot je zapisal predsednik komisije Wank Kišan, ki velja za enega izmed Šijevih najtesnejših sodelavcev, je disciplina v partiji kljub pet let trajajoči kampanji proti korupciji še vedno slaba.

Z eno nogo ostajamo na Kitajskem. Indijska zunanja ministrica Sushma Swaraj je povedala, da se je Indija pripravljena pogajati o razrešitvi mejnega spora na tromeji med Indijo, Kitajsko in Butanom, ki je na planoti Doklam.  Napetosti so se na tem delu meje zaostrile pred dobrim mesecem, ko je Kitajska začela na spornem ozemlju graditi cesto. Gradnji te ceste, ki naj bi kršila obmejni dogovor iz leta 2012, je takrat nasprotoval Butan, ki je za podporo zaprosil Indijo, ta pa je na območje poslala tudi vojaške enote. Indija je za pogoj postavila umik vojaških enot vseh treh držav iz mejnega območje.

Ostajamo v Indiji. Za novega predsednika Indije je bil izvoljen Ram Nath Kovind. Vloga predsednika, ki ga izvoli parlament, je večinoma ceremonialna in je podobna vlogi kraljice v Združenem kraljestvu. Kovind je politični zaveznik premierja Narendre Modija ter prihaja iz najnižje kaste, imenovane Daliti. Novi predsednik je precej neznana politična figura. Do sedaj je bil znan kot hindujski nacionalist, v boju proti diskriminaciji Dalitov pa je bil popolnoma neaktiven. Zagovorniki pravic te kaste zato njegovo imenovanje vidijo predvsem kot medijsko potezo stranke BJP, katere vodilni kader v največji meri prihaja iz vrst najvišje kaste Brahminov.

Turška tiskovna agencija Anadolu je na svoji angleški strani objavila lokacije desetih ameriških vojaških baz in postojank v Siriji, dve od katerih imata tudi letalsko stezo, na kateri lahko pristajajo transportna letala. Objavili so tudi število ameriških in francoskih vojakov, ki delujejo v teh bazah. Tri izmed teh baz se nahajajo v provinci Raka, kjer leži tudi istoimenska prestolnica Islamske države. Čeprav je bil obstoj ameriških baz v severni Siriji znan že lani, poročilo razkriva, da je navzočnost ameriške vojske na tem območju precej močnejša, kot je bilo znano do sedaj. Objava poročila, za katerega se domneva, da se ni mogla zgoditi brez odobritve turškega političnega vrha, je izzvala burne reakcije drugih članic NATA. Iz Pentagona so sporočili, da objava ogroža varnost stacioniranih vojakov in da bi bili zaskrbljeni, če se bo izkazalo, da je informacija o bazah prišla iz Turčije. Omenjen članek sicer ni več dostopen.

Nadaljujemo v še eni državi, ki jo pretresajo spopadi. Konflikt v Ukrajini se v zadnjih dneh ponovno zaostruje. Ukrajinska vojska je sporočila, da je bilo v enem dnevu v več spopadih ubitih osem ukrajinskih vojakov, deset pa jih je bilo ranjenih. Gre za najhujše boje v zadnjem letu. Razmere so se na območjih, ki mejijo na separatistični republiki Lugansk in Donetsk, zaostrile po tem, ko je v začetku tedna voditelj Doneške republike Aleksander Zakaračenko razglasil namero o ustanovitvi nove federativne države Mala Rusija, ki bi zamenjala Ukrajino. Načrt nima realističnih možnosti za uspeh, saj naj bi zajemal celotno Ukrajino, ne zgolj Dombasa. Načrtu nasprotujejo v Kijevu, do njega pa so skeptični tudi v sosednji Republiki Lugansk, saj bi lahko spodkopal premirje, ki je bilo doseženo na pogajanjih v Minsku pred dvema letoma.

Več deset tisoč protestnikov je na ulicah Varšave in drugih poljskih mest protestiralo proti pravosodnim reformam konservativne vlade pod vodstvom stranke Zakon in pravičnost. Spodnji dom parlamenta je včeraj sprejel zakon, ki veli upokojitev vseh sodnikov vrhovnega sodišča razen tistih, ki jih bodo izbrale politične oblasti. Danes o zakonu odloča še zgornji dom parlamenta, kjer ima vladajoča stranka prepričljivo večino. Prejšnji teden je parlament sprejel tudi zakon, ki pristojnost imenovanja članov sodnega sveta prenaša na parlament. Sodni svet odloča o imenovanjih in napredovanjih sodnikov, vključno z imenovanjem novih vrhovnih sodnikov. Evropska komisija Poljski v primeru sprejema reform grozi s sankcijami zaradi nespoštovanja evropskih vrednot. Več o poljskih pravosodnih reformah pa v Kultivatorju ob petih popoldan.

Vlada je sprejela predlog Konfederacije sindikatov javnega sektorja za odpravo plačnih anomalij v plačnem razredu J, ki vključuje najslabše plačane zaposlene v javnem sektorju, kot so hišniki, kuharice in čistilke. Iz državnega proračuna bo sedaj za plače v tej skupini dodatno namenjenih 26 milijonov evrov, celoten paket odprave plačnih nesorazmerij pa bo državo stal nekaj več kot 70 milijonov evrov na leto. Edina skupina, s katero vlada še ni sklenila kolektivne pogodbe, pa ostajajo poklicni gasilci. Razloge za to pojasnjuje sekretar Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije David Švarc:

Izjava

Kot so še povedali v sindikatu, se vladni predlog od njihovega razlikuje zgolj za 150 tisoč evrov na letni ravni, zato ne razumejo stališča vlade. Septembra bodo pripravili protestni shod pred sedežem vlade, ne izključujejo pa tudi stavke.

Vlada je sprejela predlog zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin. Zakon je bilo potrebno prenoviti, ker je Ustavno sodišče leta 2013 ugotovilo, da je dosedanja zakonodaja neustavna. Zakon je bil takrat pripravljen z namenom uveljavitve Zakona o nepremičninah, vendar je določitev davščin prepustil podzakonskim aktom, s čimer sta bila kršena načelo pravne varnosti in pravica lastnikov, da sodelujejo pri postopku ocenitve vrednosti nepremičnin. Dosedanji zakon ureja določanje vrednosti nepremičnin, ta podatek pa se nato uporablja v različne namene, med drugim za izračun višine nadomestila za stavbno zemljišče, določitev davčne osnove in določitev določenih socialnih transferjev.

Ustavno sodišče je zavrnilo pobudo Vilija Kovačiča za oceno ustavnosti odloka o razpisu referenduma o Zakonu o drugem tiru. Kovačič, ki vodi civilno iniciativo Davkoplačevalci se ne damo, je na Ustavno sodišče vložil pritožbo zaradi razpisanega datuma referenduma, ki bi se po njegovem moral zgoditi skupaj s predsedniškimi volitvami novembra letos. Določitev datuma na konec septembra naj bi namreč po njegovem mnenju onemogočala kampanjo, saj se bo ta začela še v času dopustov, čemur sta v ločenem mnenju pritrdila ustavna sodnika Klemen Jaklič in Marko Šorli. Večina sodnikov pa je potrdila odločitev poslancev, da bo referendum 24. septembra.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

a še kdo vid napačo v naslovu?

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.