Donacije za OFF! | Radio Študent

Donacije za OFF!

Aktualno-politična novica
20. 4. 2017 - 15:00
 / OFF

Informativni program začenjo v porefrendumski Turčiji. V večjih mestih po državi so proti oblasti Recepa Tayyipa Erdogana in trimesečnemu podaljšanju izrednih razmer ponovno potekali protesti. V Istanbulu se zbralo kakšnih 1500 ljudi, največ v četrti Bešiktaš. Zaradi protestov, ki so potekali dan prej, pa so v jutranjih urah pripadniki istanbulskih policijskih enot v racijah aretirali 38 ljudi. Zaradi ravnanj turške policije pa je italijanski novinar in urednik bloga Fortress Europe Gabriele Del Grande začel gladovno stavkati. Slednji je bil aretiran v provinci Hatay na meji s Sirijo in je brez formalnih obtožb pridržan že od 10. aprila.

Predsednica stranke Alternativa za Nemčijo Frauke Petry je javnosti v videonagovoru sporočila, da stranke ne bo vodila na jesenskih parlamentarnih volitvah. Na njeno odločitev naj bi poleg nosečnosti vplivali tudi napeti odnosi znotraj stranke. Petry je namreč za program politične usmeritve, o katerem bodo člani odločali ta konec tedna, predlagala tudi pripravljenost stranke za koalicijsko sodelovanje, tako da ne bi bili zgolj stroga opozicija sedaj vodilni Krščanski demokratski uniji. Alternativa za Nemčijo, ki je bila ustavljena 2013, je na lokalnih volitvah sicer pridobila precejšen del volivcev, ki bi sicer svoj glas oddali krščanskim demokratom. V deželenem parlamentu Mecklenburg-Pomerjansko je tako druga najmočnejša stranka z 20-odstotno podporo, vendar pa po raziskavah javnega mnenja Alternativa za Nemčijo izgublja prej pridobljeno široko podporo.

Javnosti pa so bili posredovani tudi podatki o donacijah za predsedniško inavguracijo Donalda Trumpa. Znesek donacij je v skupni vrednosti znašal dobrih 100 milijonov ameriških dolarjev in je potolkel stari rekord iz prvega mandata Baracka Obame, ko je bilo doniranih borih 53 milijonov dolarjev. Daleč največjo donacijo, 5 milijonov, je za slovesnost novega predsednika daroval Sheldon Adelson, magnat kazinov in ustanovitelj korporacije Las Vegas Sands. Slednji je tudi sicer bil eden večjih financerjev Trumpove predsedniške kampanje. Veliko več podjetij, katerih poslovanje je tako ali drugače odvisno od odločitev predsednikovega kabineta, pa je za inavguracijo darovalo milijon do dva. Tako med njimi najdemo letalsko družbo Beoing, orožarsko korporacijo Lockheed Martin in finančno korporacijo Bank of America. Poleg posameznih podjetij so v Trumpovo inavguracijo milijonske vložke vlagali tudi posamezni ameriški poslovneži. Verjetno ena bolj transparentnih donacij pa je bil dvomilijonski znesek, poslan s strani telekomunikacijske družbe AT&T, ki načrtuje nakup zabavljaškega konglomerata Time Warner Incorporated. Za uspešen prevzem podjetja, ki pod sabo med drugim združuje mrežo HBO in Warner Brothers, bodo namreč v podjetju potrebovali blagoslov Trumpove administracije.

Nadaljujemo v iraškem Kurdistanu. Ameriško zunanje ministrstvo je potrdilo prodajo orožja in vojaške opreme kurdskim pešmergam v vrednosti skoraj 300 milijonov ameriških dolarjev. Oprema naj bi opremila dve pehotni brigadi in dva topniška bataljona in bo zajemala vse od pušk do oklepljenih vozil in rešilcev.

Pakistansko vrhovno sodišče je razsodilo, da ni zadosti dokazov za odstranitev Navaza Šarifa s premierskega položaja. Pakistanski premier je bil namreč pod preiskavo sodišča zaradi razkritij finančnih tokov v davčnih oazah, znanih pod imenom Panama leaks. Ti so pokazali imetje dveh podjetij s strani Šarifovih sinov in hčere, s katerim naj bi kupili posest v Londonu, a sledeč razsodbi sodišča zaenkrat ni zadosti dokazov, četudi bo preiskovalna enota še nadalje raziskovala resničnost obtožb. Opozicijska stranka Pakistansko gibanje za pravičnost z vodjo Imranom Khanom na čelu je sledeč razkrijem napovedala protest ter obtožila premierja, da je denar v sicer zakonitih podjetjih davčnih oaz prišel s strani koruptivnih poslov od Šarifovega prvega premierskega mandata v 90-ih letih prejšnjega stoletja. Spomnimo, da se je ta končal predčasno zaradi obtožb o korupciji, zaradi česar je takratni predsednik države razpustil Šarifovo vlado. Pakistansko vrhovno sodišče je potezo predsednika obsodilo kot neustavno, vendar pa sta kasneje tako Šarif kot predsednik odstopila.

Nadaljujemo v Zimbabveju. Ustanovitelja dveh opozicijskih strank Morgan Tsvangirai iz Gibanja za demokratične spremembe in Joice Mujuru iz Nacionalne ljudske stranke sta podpisala dokument o izgradnji zavezništva za skupen nastop na splošnih volitvah prihodnje leto. Gibanje za demokratične spremembe predstavlja največjo opozicijsko stranko, medtem ko je Nacionalna ljudska stranka nastala pred kratkim. Njena predsednica Joice Mujuru je bila namreč med leti 2004 in 2014 podpredsednica države, njeno službovanje pa se je končalo zaradi obtožb o zarotništvu proti dolgoletnemu predsedniku Robertu Mugabeju, nakar pa je sledila tudi njena izključitev iz vladajoče stranke Zanu-PF. Na volitvah leta 2018 bodo državljani Zimbabveja volili tako poslance kot novega predsednika, zavezništvo opozicije pa načrtuje tudi priključitev drugih strank v državi.

Mednarodni blok zaključujemo v Venezueli. Tamkaj so potekali protesti v podporo predsedniku Nicolasu Maduri in protesti opozicije, ki je zahtevala njegov odstop. Slednji sicer potekajo že od začetka aprila, ko je višje sodišče izdalo sodbo, ki bi sodišču omogočila začasno izvajanje izvršilne oblasti. Čeprav je že čez nekaj dni sodbo preklicalo, so protestniki, ki so sprva zahtevali odstop sodnikov, nadaljevali s pozivi k odstopu Madura. Ta je medtem napovedal sklic regionalnih in občinskih volitev, ki so bile zakasnjene zaradi procesa referenduma o nadaljevanju Madurovega mandata. Odziv in zahteve opozicije opiše Lucas Koerner s spletnega portala Venezuelanalysis:

Izjava.

O protestih mednarodni mediji poročajo pristransko. Koerner opiše primer:

Izjava.

Več o dogajanju v Venezueli pa danes v Offsajdu ob 5. uri.

Časopisna hiša Dnevnik poroča, da so bili dokumenti za nakup tehničnih ovir - rezalne žice in panelne ograje - na meji s Hrvaško ponarejeni. To naj bi dokazovali neskladni datumi na tajnih dokumentih, ki jih je pridobil Dnevnik. Sklep Zavoda za blagovne rezerve o nakupih 120 km zaščitne ograje za 1,8 milijona evrov ter sklep, ki je slovenske blagovne rezerve obogatil s 370 kilometri rezalne žice in 20 km humane panelne ograje v skupni vrednosti 7,2 miljona evrov, nosita datuma 21. oktober in 9. november 2015. Sklep vlade o spremembah in dopolnitvah petletnega programa oblikovanja državnih blagovnih rezerv pa se je zgodil šele štiri dni po drugem sklepu Zavoda za blagovne rezerve, torej 13. novembra 2015.

Bliskovito hitro pa so se na sklepe Zavoda za blagovne rezerve odzvali dobavitelji. Prva ponudba je bila najverjetneje oddana ob pomoči profesionalnega jasnovidca, saj je na Zavod prispela dan pred sprejetjem prvega sklepa o naročilu zaščitne ograje. Direktor zavoda Anton Zakrajšek je deloval po ustnem naročilu ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška, dokumenti pa nosijo oznako tajno. Iz dokumetnov naj bi bilo tudi razvidno, da je ministra Počivalška za izvedbo nakupa ograj pooblastila vlada.

Po navedbah vlade je minister Počivalšek dal Zakrajšku predhodno soglasje za izvedbo javnih naročil. S tem so na vladi dosegli, da se izvede čim prejšnja izvedba sklepov varovanja, torej da se ograja nakupi že ob sprejetju sklepa o nakupu. Anton Zakrajšek pa očitke o ponarejanju dokumentov zanika. Šlo naj bi zgolj za nedolžne napake.

facebook twitter rss

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.