Tito spet OFF

Aktualno-politična novica
titov trg, katar, izrael
20. 7. 2017 - 15.00
 / OFF

Katarska veleposlanica v Združenih narodih Alya Ahmed al-Thani je zavrnila prenovljene zahteve štirih arabskih držav. Saudova Arabija, Bahrajn, Združeni arabski emirati in Egipt so pred tem Katarju poslali seznam šestih načel, glede katerih po besedah savdskega veleposlanika v Združenih narodih ne bo kompromisa. Kompromis tako savdski veleposlanik Abdullah bin Yahya Almouallimi dopušča zgolj pri določitvi taktik za implementacijo načel. Spomnimo, da so v začetku junija zalivske države prekinile diplomatske odnose s Katarjem in blokirale tako trgovski kot potniški promet s tem emiratom. Kasneje so v seznamu 13 zahtev za prekinitev blokade navedle izgon pripadnikov Hamasa in drugih militantnih skupin iz Katarja, zaprtje turške vojaške baze v Katarju, prekinitev diplomatskih stikov z Iranom in ukinitev televizije Al-Jazeera. Seznam je Katar seveda gladko zavrnil, sedaj pa je koalicija štirih držav domnevno omilila svoje zahteve. Nove zahteve so precej bolj splošne in vključujejo zavezo k boju proti terorizmu, v katerem morajo biti udeležene vse države v regiji. Prav tako vključujejo boj proti sovražnemu govoru in spodbujanju nasilja, kar leti na Al-Jazeero, in nevmešavanje v notranje zadeve drugih držav. Katarska veleposlanica pri Združenih narodih je nove zahteve označila kot krinko za ohranjanje lastnega ugleda in ne kot izraz naklonjenosti kompromisu.

Čez severno mejo Saudove Arabije Irak nakupuje težko vojaško opremo - in to od Rusije. Ruski svetovalec predsednika Vladimirja Putina za vojaško tehnološko sodelovanje Vladimir Kožin je potrdil posel, v katerem bo Irak prejel 73 za izvoz prilagojenih tankov T-90. Kakšno vsoto bo rusko podjetje Uralvagonzavod dobilo v zameno, ni znano, a naj bi, po pisanju ruskega časnika Izvestia, po prvi pošiljki v Irak potovalo še več tankov, katerih skupna cena naj bi dosegla milijardo dolarjev.

Podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans pred sprejemom pravosodne reforme na Poljskem, ki je na ulice Varšave pognala več tisoč protestnikov, svari poljsko vlado. Timmermans trdi, da bo v primeru izvajanja reforme komisija uporabila sedmi člen Lizbonske pogodbe. Ta člen pravi, da lahko komisija, v kolikor država članica resno krši evropske vrednote in vladavino prava, ukine nekatere pravice države, kot sta pravica do glasovanja v Evropskem svetu in dostop do skupnega trga. Timmermansa najbolj moti, da bo poljski sodni sistem v primeru sprejema reforme popolnoma podrejen parlamentu. Predsednike splošnih sodišč bi po novem imenoval minister za pravosodje, člane sodnega sveta pa parlament. Poleg tega bi vladajoča stranka Zakon in pravičnost upokojila vse sodnike vrhovnega sodišča razen izbrancev pravosodnega ministra, prav ti pa bi imenovali svoje naslednike. Reformna zakona je že potrdil spodnji dom parlamenta, potrditi pa ju morata še zgornji dom in predsednik države Andrzej Duda. Predsednik je medtem vložil amandma k zakonu o imenovanju sodnega sveta, po katerem bi za imenovanje članov sodnega sveta morale glasovati tri petine poslancev namesto prej predvidene navadne večine. Število poslancev vladajoče stranke v poljskem parlamentu je premajhno, da bi po tem amandmaju lahko sami izglasovali člane sodnega sveta. Predsednik Duda je bil, dokler ni zasedel predsedniškega mesta, član vladajoče stranke.

Višegrajske države, katerih članica je tudi Poljska, so na srečanju z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem izrazile pomisleke do domnevno preveč zadržane politike Evropske unije do Izraela. Po njihovem bi morali v Bruslju prepoznati osrednjo vlogo Izraela pri stabilizaciji Bližnjega vzhoda, kjer po Netanjahujevih besedah evropska civilizacija sega do mej Izraela. Sionistična doktrina, ki je za izraelsko državo osrednjega pomena, pa je tako nedotakljiva kot država sama, meni francoski predsednik Emmanuel Macron. Nedavno je Macron ob 75. obletnici holokavsta in ob prisotnosti Netanjahuja francoski državi pripisal krivdo za vojne zločine nad Judi v drugi svetovni vojni, obenem pa nasprotovanje sionizmu razglasil za novo obliko antisemitizma. Pri tem Netanjahu seveda ni pozabil pozvati k skupnemu boju proti novim sovražnikom, kar so po njegovem islamski ekstremisti.

V Peruju so delavci 56 rudarskih sindikatov začeli nacionalno stavko, uperjeno proti spremembam delavske zakonodaje. V državi, ki je drugi največji svetovni proizvajalec bakra, je vlada predsednika Pedra Pabla Kuczynskija namreč predlagala reformo, ki bi po mnenju delavcev delodajalcem dovoljevala več manevrskega prostora pri zagotavljanju varnosti pri delu, delavce pa bi lahko lažje odpuščali. Poleg tega bi za socialne prispevke za brezposelne morali po novem delavci plačevati več, delodajalci pa manj. Po vladnih informacijah stavka še nima realnih učinkov na produkcijo bakra in drugih dragih kovin, predvsem zato, ker so rudarska podjetja na tovrstne stavke pripravljena.

Karlovac je ostal brez Titovega trga. Tamkajšnji mestni svet je izglasoval predlog, da se Trg Josipa Broza preimenuje v Trg hrvatskih branitelja. Pobudo za spremembo imena je podalo 9 organizacij veteranov hrvaške domovinske vojne. Župan Damir Mandić iz vrst konzervativne Hrvaške demokratske unije, krajše HDZ, je nasprotnike pomiril z besedami, da nihče ne preizprašuje antifašizma in da on tudi tiste, ki so se borili v devetdesetih letih, dojema kot antifašiste. Trg hrvatskih branitelja je sicer do sedaj obstajal v neposredni bližini Trga Josipa Broza in se bo s preimenovanjem slednjega le povečal.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness