Butična strategija in turizem za izbrane
Vlada je na današnji seji sprejela Strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021, s katero resorno Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo predvideva razcvet te gospodarske panoge. Rekordne številke v minuli poletni turistični sezoni so potrdile turistični potencial Slovenije, s pravilno usmeritvijo pa bi turizem, po smelih besedah strategije, lahko postal ena od gonilnih domačih gospodarskih sil. Cilje strategije je po vladni seji predstavil minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek.
Za dosego omenjenih ciljev strategija v splošnem predvideva razvoj elitnega turizma za izbrance. Ali če citiramo kar predlagano novo strateško vizijo slovenskega turizma: “Slovenija je globalna zelena butična destinacija za zahtevnega obiskovalca, ki išče raznolika doživetja, mir in osebne koristi.” Da se strategija odmika od turističnih mas, pa da eksplicitno vedeti pri definiciji tako imenovanega “zahtevnega obiskovalca”, ki ga opredeli kot “zahtevnejšega gosta, ki išče raznolike in zadovoljujoče izkušnje, drugačne od masovnega turizma”. Profesorica na Fakulteti za turistične študije - Turistica Maja Uran Maravić se s tako formulirano vizijo turizma sicer ne strinja, kljub temu pa poudarja, da butičnost ne pomeni nujno stereotipne gradnje luksuznih hotelov, elitnih destinacij in močnih infrastrukturnih posegov v naravi.
Kako gledajo na butično strategijo turizma, ki jo predlaga Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, smo želeli preveriti v več lokalnih turističnih središčih, a bodisi zaradi neseznanjenosti s strategijo bodisi zaradi odsotnosti, z izjemo Turističnega združenja Portorož, nismo bili uspešni. Na obali so s predlaganimi usmeritvami kakopak zadovoljni, saj se ujemajo z njihovimi. Razvoj elitnega turizma pa je po besedah direktorja združenja Igorja Novela pogojen tudi z nastanitvenimi in infrastrukturnimi omejitvami.
Med konkretnimi ukrepi, ki jih predlaga strategija turističnega razvoja za prihodnja 4 leta, izstopa zmanjšanje števila turističnih makroregij s 13 na 4, in sicer na alpsko, termalno-panonsko in sredozemsko Slovenijo ter Ljubljano in osrednjo Slovenijo. Kot pojasnjuje Uran Maravić, so zmanjšanje turističnih regij predvidevale že prejšnje strategije, ukrep pa zmanjšuje razdrobljenost turističnih središč in večjo prepoznavnost v tujini.
Tudi Novel pri zmanjšanju števila makroregij poudarja večjo povezanost in sodelovanje, ki jo prinaša.
Ko gre za finančni vidik, uvaja strategija fleksibilno turistično takso, pri čemer bi turistični kraji smeli zaračunavati do 3 evre takse na prenočitev, drugi pa manj. Naša sogovornica s Fakultete za turizem ukrep pozdravlja, ob tem pa opozarja na nekatere druge vire, ki bi jih bilo vredno izkoristiti za turizem.
Razvoja turizma pa strategija in predvideni ukrepi ne bodo prinesli sami po sebi, pač pa bodo potrebna finančna vlaganja. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki sicer prihaja iz turistične dejavnosti, je pred časom ocenil, da bi samo za promocijo turizma potrebovali 20 milijonov evrov letno, glede na razpoložljive finančne vire pa strategija predvideva dva načrta. Po prvem bi se brez večjih naložb država zadovoljila s trenutnimi turističnimi trendi in rastjo. Drugi načrt pa predvideva precej večjo rast, a tudi infrastrukturne naložbe in spremembe zakonodaje. V primeru druge opcije bi morali iskati nove, tudi tuje finančne vire. Maja Uran Maravić.
Maja Uran Maravić načelno podpira strategijo, opozarja pa, kot smo slišali, na nekatere posamezne pomanjkljivosti. Za konec današnjega Offsajda opozori na ključnost implementacije turistične strategije za obdobje 2017-2021.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj