Diktatura večine

Posnetek

Takole so zvenele obtožbe o rušenju ustavnega reda v skupščini Republike Srbske, entitete Bosne in Hercegovine, ki so naznanile tudi začasno prekinitev incidentov v omenjenem predstavniškem domu. Pretekle dni je bilo namreč v Banjaluki, glavnem mestu Republike Srbske pestro. Najprej so opozicijski poslanci Srbske demokratske stranke, Stranke demokratičnega napredka in Nacionalne demokratske stranke sklenili obroč okrog mize predsedstva in tako preprečili potek seje skupščine. Zagreti koalicijski poslanci so želeli z delom nadaljevati in se odločili uporabiti manjšo dvorano. A tudi to ni ustavilo opozicije, ki je želela fizično blokirati vhod v omenjeno manjšo dvorano. Večina je na pomoč poklicala policijo, ta pa je poskrbela za nastanek prej slišanega posnetka. Pogled na trenutno stanje in komentar preteklih dogodkov poda Gordana Katana, novinarka časnika Oslobođenje.

Izjava

Povod za opozicijski bes je kršenje postopkovnih pravil parlamenta. Vladajoča koalicija na dnevni red namreč ni uvrstila razprave o poročilu glavnega državnega revizorja. Za to odločitev je bil sicer pristojen odbor za revizijo, a je tega koalicija bojkotirala, odločitev za umik točke z dnevnega reda pa je nato sprejel odbor za finance, ki naj za to odločitev sploh ne bi imel pristojnosti. Katana razloži, zakaj je bila dnevna točka o poročilu revizorja tako pomembna za opozicijo.

Izjava

O omenjenem poročilu smo že poročali. Ugotovitve poročila so z mesta generalnega revizorja odnesle Duška Šnjegoto. Tako je vsebino poročila in pritiske, ki so objavi poročila sledili, za oddajo Balkan Ekspres opisala Ivana Korajlić s Transparency Bosna in Hercegovina.

Izjava

Druga točka spotike, ki jo je bilo moč zaslediti v medijih, je bila opozicijska zahteva, da se v uradnem listu končno objavi razglas parlamenta iz julija 2015 o razpisu referenduma o delu tožilstva in sodišč Bosne in Hercegovine. Gre za precej sporen referendum, saj posega v samo ureditev federacije, ki velja po daytonskem sporazumu. Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik se je kasneje, kljub potrditvi razpisa referenduma s strani skupščine, zaradi pritiskov notranje in zunanje javnosti odločil, da referenduma ne razpiše. Katana opozarja, da pri zahtevi opozicije ne gre za željo po sesutju daytonske Bosne, temveč zgolj za formalno doslednost.

Izjava

S komentarjem o navidezni brezizhodnosti položaja in splošni družbeni klimi današnji OFFsajd zaključi Katana.

Izjava