SVET IN DOM: VELIKA (SAMO)PREVARA -1.DEL

Spoštovani – za kaj gre? Za to, da smo sotto sotto vsi dobri Evropejci, pa četudi ful kritični do obstoječe Evrope; vsi privrženci vsaj šengensko »enovite« in od bogatih k revnejšim državam transferne, socialne Evrope- Grčiji navkljub. Tule v Sloveniji, točno na sredi- tako po standardu kot logistično pa še posebej; nekako varne se počutimo kljub vsemu, in v evro-untergang ne verjamemo, tudi mi old-skulerji ne navkljub travmi z bivšo Jugo. Smo en tak kolektivni Varufakis; in tudi Združeno levico je v idejo o nujni alternativi Evropi vključno z izstopom zanesel šele nedavno Varufakisov antipod Lapavicas.A hkrati rečejo  tudi: »Levica je edina sila v Evropi, ki lahko reši Unijo pred samo sabo«. Morda- a le, če bodo na njeni strani najširše množice, kot je dejal Dušan Plut na torkovem dogodku na temo »Alternative socializma v 21.stoletju« v organizaciji TRS-a. In prav ohranitev Evrope je bil implicitna predpostavk/okvir dogodka.

Realistično? Ali nima Laibach vendarle prav: » Evropa razpada«? Le od februarja je bruseljska demokratična in ne-birokratska šminka bolj debelo namazana-vsaj do britanskega referenduma o Brexitu. Vendar se sub rosa silnice razpada stopnjujejo- nazadnje z vse večjim nemškim nezadovoljstvom nad »ameriškimi« metodami guvernerja ECB Draghija za oživljanje zombija evro-ekonomije, ki ostaja v primežu germanoidne varčevalne manije; Francija se je evro-patologiji pravkar pridružila in jo zaostrila: francoska kvazi-socialistična vlada je novo bolj  neoliberalno delovno zakonodajo sprejela kar mimo parlamenta- z dekretom! Citoyeni pa seveda v zrak.

Vse globlja je tudi prelomnica vzhod-zahod po arabski pomladi – zahodni  del je sledil ZDA, Francija, Britanija sta bombardirali Libijo, Sirijo, Italija ju ni; itd., vzhod pa je bil že od prej v ameriškem taboru; po  Siriji- pa se je zgodila begunska kriza –ki bi jo Evropa morala pričakovati, a je ni, uletela je Merklova s svojim kapitalskim humanizmom- begunci, dobrodošli, nemška industrija vas rabi;. – evropski vzhod pa na okope prave, krčanske Evrope. Zanimivo: na Merkelčin uber-etični vlak, ki pa Grčijo na prvi črti begunske krize pušča v agoniji- pri nas niso skočili toliko desničarji, kot levi levičarji, posebej mlajši novinarski - kaj nekaj sto, sprejeti moramo 30.000 beguncev, saj jih- kot Nemčija- rabimo, je pisalo tako v delavskem kot v mladinskem glasilu. Zato pa smo takoj  moralistično uničili ubogega Cmerarja , pa je le hotel biti dober Evropejec in sprejeti nekaj beguncev, hkrati pa se je nespretno branil pred nemško samovoljo; logična posledica : izpadi  lokalne ozkosrčnosti in strahu pred tujci- ne nujno sovraštva, razen pri delu SDS; mimogrede- pravi prevod xenofobije je strah, ne sovraštvo.

In se opravičujem, ampak še enkrat moram spomniti na radikalen antropološko-materialistični vpogled  C.L. Straussa v eseju »Rasa in kultura«. Imamo ga v slovenščini že 30 let: zdi se, da se –narobe- iz njega nehote »uči« le desnica vseh odtenkov; leva levica pa se -prosto po Žižku- prepušča sentimentalnemu luzerstvu. In tako ni čudno, da je bil in je še strah forma mentis večine državljanov, kot so jasno kazale javnomnenjske ankete: večina se je b/manj strinjala s Cerarjem.

In se je zgodila –poleg Grčije- še ena ultra-leva pozaba oz. opustitev doslednega mišljenja: še naprej smo lahko brali v mladinskem čtivu in gledali/poslušali v »levi« enklavi na nacionalni TV  vztrajno ponavljanje one kot univerzalne, v resnici  amerikanoidne floskule o »1% proti 99%«; ta propagandna formula pač implicira, da je na naši/pravi strani ogromna večina in je obrat, prevrat, celo revolucija če ne tik za vogalom, pa vsekakor neizogibna, četudi  par desetletji kasneje. Saj vendar živimo v svetu, v katerem bodo mobilci in Zuckerberg prav kmalu ponesli napredne ideje z demokratičnim socializmom na čelu v vsak dom in v cel svet , in je povsem nemogoče, da 99%  ponižanih, razžaljenih in v dolžniško in drugo suženjstvo zakletih ne bi prej ali slej spoznalo nujnost odločilne kolektivne akcije,  Kajne? In seveda ta premisa osvobaja naše mnenjske šampione in bojevita peresa,  da bi tudi domače stvari bolj od blizu analizirali in se manj prepuščali čustvom gneva, ogorčenja in zgražanja nad svetom, Evropo in še posebej nad bedno/imi Slovenijo/ci.

Ojej - še celo večna bičarka bednih Slovenčkov- strašna Vesna V. Godina, je nedavno  obrnila  ploščo in sedaj Slovenčke hudo hvali, češ da smo najbolj egalitarni, kolektivni in nasploh v Evropi najbolj primerna nacija za socializem! Torej smo vsi, kolektivno v onih 99%, in je vsega kriv naš 1% običajnih osumljencev? Za ne verjet; in tudi ne more biti res. Samoprevare o 99% : 1% bo moralo biti kmalu konec, če naj se kaj premakne. Nekaj je načel veliki Slavoj okrog beguncev, ko se je zavzel za levo evropo-tvornost in ošvrknil luzerske sentimentalne leve levičarje,in to v osrednjem mladinskem glasilu, vendar kake debate ni bilo.

In značilno: najvidnejši človek našega zadnjega troedinega upa- Združene levice je v torek na omenjenem  znanstveno-političnem dogodku Alternative socializma v 21.stoletju podal precizno marksistično makro-analizo globalne situacije , za kaj konkretnega res ni imel časa. Zato pa je imel nedavno veliki intervju v Delu - gotovo ste brali: glavna tema je bila »umirjanje strasti« po šlamastiki »združitvenega« kongresa IDS, pa Siriza ipd. Za trenutne konkretne zadeve –kot je perverzija državnega  skrajnega izkoriščanja čistilk z zlorabo posredovalnih agencij v državnih ustanovah, ali o TEŠ6 - to je sicer domena Hanžka in TRS-a, ali o vse bolj kritičnem, a v medijih malo prisotnem že zamujanju reforme zdravstvenega zavarovanja, ki  stane zdravstvo, če seštejemo profite in lastne stroške zasebnih zavarovalnic,  kakih 80 milijonov letno! Vlada pa je pravkar namenila za krajšanje čakalnih vrst koliko? 8, celih 8 milijonov-20x premalo, je dejal Fakin. To je že kar posmehovanje bolnikom v čakalnih vrstah.

A o takih ne-strateških, mikro-zadevah, ki pa bi širšemu krogu konkretizirale zgodbo o 300.000 revnih, ki jo Mesec rad pove, kot da ni bilo časa oz. pravih vprašanj novinarskega novica; ampak dober politik je vedno »on message«- pove, kar hoče povedati, ne glede na to, kaj ga sprašujejo butasti novinarji/ke. Pa še to: tudi o kaki kapilarni, neustavljivo šireči se mreži organizacij in podpornikov ZL ni prav dosti znanega-blago rečeno. A morda pričakujem preveč prekmalu; morda ne vem vsega.

Morda pa bi morali vsi skupaj reči z JFKjem:  ne sprašujmo, kaj lahko ZL stori za nas, ampak kaj lahko mi storimo zanjo. Če se nam da. Ps: če ste razočarani , ste sami krivi: poročilo UDB-e iz l.72, objavljeno nedavno na tem radiu, vas je pravočasno posvarilo pred mojo ne-talentiranostjo za novinarja. Obljubim, da bo naslednjič bolje –v čast 25 letnici  t.im. samostojne Slovenije.

Lahko noč in srečno.