Radio Študent

I Scream: Protest

Goran Ivanović — Mon, 20 May 2013 21:03:19 +0000

S U B W A Y 8 5 6 / 1 1 5 1 torek, 21/5.2013. ob 23-ih

Surovi d-beat punk Beda; split ep skupin Zaprti oddelek in Nulla osta; benefit for Freedom kompilacija A new world in our hearts: Vitriolic Response, Grand Collapse,The Domestic in Couchdivers; Od koncertov še: Culto del cargo, The Decline, Warfuck, FUBAR in Pridigarji.

BEDA - "Let The World Crumble To Ashes" 7"EP, (Raw Punk, 2013)

- Drill Hall in Your Head

- Totally Went Nuts

– In This Country

V/A "A New World In Our Hearts" (Iron Column, 2013)

VITRIOLIC RESPONSE – Tide Will Turn

GRAND COLLAPSE – Grand Collapse

The DOMESTICS – Idiot Jamboree

COUCHDIVERS – The New Defintion Of Modern Crime

ZAPRTI ODDELEK - split 7"EP w/. Nulla Osta (Fucking Kill Records, 2013)

– Atene!

– Die Balade

– Vrocha masna

NULLA OSTA

– Poruka još uvijek ista

CULTO DEL CARGO - s/t 7"EP, 2011

– Scarpe, divisa e cappio

– Immagina

– Pensare e rifiutare

WARFUCK - "The Weak & The Wicked" CD, 2012

– So Gorgeus

– Modern Disease

- Forget yourself

FUBAR - "Lead us to War" CD, 2012

– I Scream Protest

– Lead Us To War

- Everything Is Fucked Up Beyond All Recognition

The DECLINE - "Are You Gonna Eat That?" CD, (Pee Records, 2012)

– A Crash Course in Emotional English

– Showertime in the Slammer

PRIDIGARJI - "Nizki udarci na visokem nivoju" CD, (Front rock/Subkulturni azil, 2011)

– Smrt

Od koncertov:

(sreda) 22.5. Ljubljana, Gromka: FUBAR, Warfuck, Deca debilane;

(četvrtak) 23.5. Zagreb, Medika: The Decline, Fast Response, So Untouchable;

(petek) 24.5. Kranj, Transtation Squat: Nulla Osta, Cargo del culto, Đornata;

(petek) 24.5. Laško, ŠMOCL: The Decline, Mental Strike, The Mor(r)ons

(sobota) 25.5. Ormož, Unterhund: Pridigarji, Scuffy Dogs, Muškat Hamburg, ZMP;

(sobota) 25.5. Pula, Rojc – Dan mladosti u Monteparadisu: Stand Der Dinge, Culto del cargo, Nulla osta, D.J. & The Wootchyak, 6.B;

Ljubljana, 24.5.- 26.5. Balkanski anarhistični sejem knjig

21. Monte Paradiso Festival (2.-3.8.2013.)
Mob 47 (Sweden); Restarts (UK); Iskra (Canada); Agent Attitude (Sweden); Desperat (Sweden); Antares (Italy); Black Gust (Croatia); Reflections of Internal Rain (Serbia); Nihilizzm (Poland); Stregesti (Poland); My Man Mike (South Korea); Scheisse Minnelli (Germany); Danny Trejo (Italia); Daša Fon Fl’aša (Slovakia).

METAL DETEKTOR: Ashev izbor novosti

Ivan Cepanec — Mon, 20 May 2013 09:19:29 +0000

Kadar se Ash (na fotki) ne bori s silami Zla, ki jih je bedak pomotoma priklical iz Necronomicona v filmu Evil Dead II (ne remake, kar original!), tu pa tam pogleda, katere novosti ponuja metal scena recimo ta teden.

Ampak Ash je nepredvidljiv tip. Tako bo tokratni Metal detektor najprej začel s spominom na odličen koncert Goatwhore in Havok v Ljubljani, ki se je zgodil natanko leto dni nazaj (21. 5. 2012). Potem bo Tegla predstavil novosti, ki jih je zbral Ash, in sicer: thrasherje Dew-Scented, black metalce Gravewurm (ne Graveworm!), poganske Eldkraft ter ameriške Flotsam & Jetsam in The Black Dahlia Murder.

Ozrl se je tudi na slovensko sceno, na kateri trenutno dominirajo Vigilance z novo plato, iz tolminskih hribov se spuščajo Devil's Bridge, spominja se kultnih Panic Overdose in se celo razneži z Requiem, katerih novi hit je tako pocukran, da ga mora nemudoma začiniti z Darkthrone. Na srečo potem zarola še odlične postojnske Kripl.

Ash is metal!!!

Jim Jones Revue 2. del

Brane Škerjanc — Mon, 20 May 2013 10:54:38 +0000

V četrtek prihaja v Ljubljano eden od najbolj vročih rock'n'roll bendov na planetu. The Jim Jones Revue obravnavamo nekoliko podrobneje. Vrtimo vse njihove albume in se spomnimo Thee Hypnotics, ter Black Moses, kajti Jim Jones je igral tudi pri navedenih bendih. Predstavljamo tudi belgijski dvojec Too Tangled, ki bo prihodnji teden nastopil v Ljubljani.

DEERHUNTER: MONOMANIA

Luka Vučkovič — Mon, 20 May 2013 07:33:37 +0000

4AD, 2013

Če bi skozi sito spustili zasedbe, ki so uspele zaznamovati ter jasneje definirati zgodbo novega glasbenega tisočletja, vsekakor ne bi mogli mimo Deerhunter, ene izmed najperspektivnejših mladih zasedb, ki je pod vodstvom glasbenega deloholika Bradforda Coxa vzniknila iz tako imenovanega indie vala ter v svojih letih delovanja uspela razviti in oblikovati samosvojo glasbeno entiteto.

Tako je tudi pričakovanje vsake nove plošče Deerhunter precej zanimiva izkušnja. Zasedbi, ki je skozi celotno ustvarjalno zgodovino raziskovala polja hrupne glasbe ter z njo povezanimi strukturnimi razsežnostmi, se je uspelo s pomočjo njene estetike udejanjati na najrazličnejše načine ter oblikovati raznotere glasbene vzorce, ne da bi pri tem zares žrtvovali svojo identiteto. Naj si bo to tekom glasnih in agresivnih stvaritev iz začetka glasbene poti, ali vstopa v druge skrajnosti ambientalnega minimalizma, še najraje pa tekom medsebojne vpetosti in simbioze. Deerhunter so iz plošče v ploščo tudi na račun različnih glasbenih udejstvovanj članov zasedbe, predvsem njenega trdnega jedra Bradford Cox – Lockett Pundt, dokazovali potrebno zrelost ter izrisovali lastno mogočnost ter žlahtnost. Prikazali so, da so lahko ostri in glasni, a obenem tudi izredno čutni, umirjeni, spevni in melodični, kar je nedvomno nazorno prikazala njihova zadnja in najodmevnejša plošča Halcyon Digest. In ko smo pričakovali, da bodo začrtano harmonično pot, ki je počasi že segala v zasanjano polje kantavtorske in eksperimentalne folkovske tradicije, gojili tudi na plošči Monomania, so Deerhunter vnovič presenetili.

Osvobojeni zvočnih dovtipov, ki so jih tako pridno plemenitili in kopičili na zadnjih ploščah, so zazrti v lastno historičnost iskali nove izrazne moči oziroma vzpostavili nove vzvode, s pomočjo katerih so se lahko bliskovito redefinirali, ne da bi pri tem izgubili kanček svoje avtentičnosti. Vrnitev k bitu, torej hrupni garažni drži, jim je omogočilo lastno reinterpretacijo, ki brez vsega doživetega glasbenega zaledja na noben način ne bi mogla zaživeti. Monomania se tako kaže kot enostavna, jedrnata plošča, ki izzive veliko raje kot v zvočnih tavanjih išče v udarnih in spevnih garažnih inačicah. Morda zato ne prinaša značilne ambicioznosti, ki smo jo od Deerhunter sicer navajeni, kar pa ne pomeni, da ne kaže svojih ambicij. Deerhunter so tudi v načrtno tako suhoparni zvočni zasnovi našli priložnost za poglobitev lastne izrazne moči ter garažno tradicijo vpeljali v novo okolje. Taka skladba je nedvomno Blue Agent, kar priča samo o tem, kako vsestranski avtorji Deerhunter v resnici so. Ob tem pa je vsekakor res, da so še vedno najmočnejši ravno v trenutkih, ko so tudi najbolj razgaljeni, čutni in pogojno rečeno, tradicionalni. Skladbi The Missing in Sleepwalking z značilno zasanjano melodiko nedvomno tvorita biser Monomanie, ki s tem izraža, da je za Coxa in druščino vzeta zgolj kot avtorski izziv oziroma zaključeno poglavje. Kot taka pa v njihovi diskografski zapuščini tudi odlično deluje.

Zagrebški Panoptikon

Polona Torkar — Tue, 21 May 2013 15:47:13 +0000

Hrvaški mediji so poročali, da se je zagrebška policija brez kakršnega koli opozorila povezala na mestno mrežo javnih varnostnih kamer ter že več dni nadzira Zagrebčane. Neuradne napovedi o pilotskem projektu, ki bi omogočale policistom, da bi skupaj z mestno komunalno službo uporabljali sistem video kamer, so obstajale, uradnega obvestila, da so policisti nadzor tudi začeli, pa ni bilo.

O situaciji smo se pogovarjali s hrvaškim novinarjem, Dragom Hedlom in Gordanom Bosanacom iz zagrebškega Centra za mirovne študije.

Oddajo lahko v celoti poslušate v posnetku.

DAN DEACON ENSEMBLE, CHESTER ENDERSBY GWAZDA

Luka Vučkovič — Mon, 20 May 2013 07:45:31 +0000

KUD France Prešeren, 20. 5. 2013

Bradati mož izza Sally Jessy Raphael naočnikov in najvidnejši predstavnik vse odmevnejšega baltimorskega klubskega dogajanja, ki je uspel razdružene umetniške sile na novo organizirati in povezati znotraj recimo temu anarhističnega glasbeno umetniškega kolektiva Wham City, kolektiva brez vodij in pravil in kolektiva, kjer je dovoljeno vse, se je v Ljubljani tokrat oglasil drugič. Klub K4 je zamenjal KUD Franceta Prešerna, solistično točko pa celostna kolektivna izkušnja, ki je poleg Dana Deacona štela še dva spremljajoča tolkalca ter klaviaturista in producenta Chesterja Gwazdo.

Mož, ki je dolga leta pridno dokumentiral zvočne dosežke svojih baltimorskih stanovskih kolegov, je nazadnje stopil tudi na solistično pot in malo pred deseto uro razmaknil zastor ter nas z otvoritvenim nastopom predčasno povabil v svoj radoživi glasbeni svet. Njegov pristop k ustvarjanju se od Danovega bistveno ne razlikuje, tu so vzorci sintetizatorjev zvoka, ki jih je v živo produciral s pomočjo glasbenih matric, debele basovske linije, ritmični kaos in enostavne vokalne linije, toda skladbe same so precej bolj tradicionalne in popovsko, že kar nekoliko veseljaško orientirane. Chester v enostavnih strukturah vseskozi išče priložnosti za njihovo harmonizacijo, naj si bo to s pomočjo ubranega večglasnega petja ali potem amalgama zvočnih prebliskov, ki radi uhajajo na površje. V dotičnem oziru je njegovo glasbo povsem enostavno približati tako starim kalifornijskim veljakom The Beach Boys kot tudi iskrivim, že kar punkovskim, drugič spet eksperimentalnim prebliskom modernejše popularne glasbene zapuščine. Ob spremljavi tolkalca nas je suvereno vodil skozi zvočne zapise lanskoletnega studijskega izdelka Shroud ter nas ob koncu sproščenega polurnega muziciranja povabil na njegov vnovični ljubljanski nastop z zasedbo Outer Spaces, katerih koncert se ima že čez slab mesec primeriti v Menzi pri koritu.

Do nastopa Dana Deacona se je KUD-ov koncertni prostor že prijetno nagnetel ter v evforičnem pričakovanju prvih sintetizatorskih izbruhov doživel … vice o Garfieldu. Dan je v slogu pripovedovalca zgodb občinstvo ogreval z različnimi dovtipi, pri čemer se ni pozabil obregniti niti ob Shellac, ki so na isti večer nastopili v Kinu Šiška, ter se pri tem vidno zabaval. A se pri tem ni ustavil. Celotni nastop je daleč od aktualnih kanibalskih družbenih vrednot podredil participaciji in emancipaciji ter ga usmeril v konstantno interakcijo z občinstvom, ki se je morala preizkusiti v plesnem dvoboju, simultanem plesu po nareku kapitana ekipe ter grajenju tunela, ki je obkrožil KUD-ovo stavbo. »Edini, ki bomo ostali v prostoru, smo band ter ljudje, ki jih preprosto ne briga,« je izdavil Dan ter ob glasni spremljavi občinstvo nemudoma napodil iz dvorane. V svojem glasbenem repertoarju, ki je, za razliko od nastopa v K4 izpred nekaj let, z dodatnimi glasbeniki pridobil na energičnosti ter organskosti plesnih vzorcev, kot tudi poudarjenem melodičnem elementu, se je ob spremljavi najrazličnejših svetlobnih efektov sprehodil skozi drobce celotne glasbene zapuščine. Tako smo jezdili od himn Crystal Cat ter Wham City s plošče Spiderman Of The Rings pa vse do True Thrush z aktualne plošče America, za katero je Deacon pripravil tudi mobilno aplikacijo ter občinstvu omogočil, da s svojimi pametnimi mobilnimi napravami uprizori svojevrstni light show. Vrhunec je nastop nedvomno dosegel v zaključnem delu, ko je četverica na odru ob sinhronih ritmičnih udarcih izrisovala zvočne bravure skladbe več dejanj, naslovljene USA. V dinamični igri, ob kateri so povsem izničili vlogo programsko generiranih zvočil, so se prepuščali vokodiziranim vokalom, lovljenju odmevov, hipnotičnim udarcem in poudarjanju melodičnih partitur ter v zaključnem izbruhu občinstvo v plesni ekstazi napotili proti izhodu dvorane. »Upam, da se vidimo že drugo leto,« je še izjavil Dan in tako upamo tudi mi.

futuristične novice

Katarina Stopar — Tue, 21 May 2013 12:43:41 +0000

Futuristični manifest danes ne beleži nobene obletnice, vseeno pa so si Tribunine sodelavke izbrale ta dan za njegovo nadgradnjo in premostitev. Ob 19. uri boste lahko v Kiberkinu na Kersnikovi 6 opazovali post-newtonski in post-futuristični eksperiment manipuliranja s težnostnimi zakoni: prihodnost konstantnega gibanja, avtonomnih strojev, multipliciranih pogledov je namreč že tu, ugotavljajo dekleta. Kakšna je pri tem vloga žensk, ki jih je futurizem zapostavljal, smo vprašali eno izmed ustvarjalk dogodka, Pio Brezavšček:

(Izjava se nahaja v posnetu oddaje.)

Pia nam je še povedala, kako bodo poskušale združiti različno usmerjene mase. Se bodo te ponovno srečale v težišču? Kako so si dekleta to pravzaprav zamislila?

(Izjava se nahaja v posnetu oddaje.)

Futuristi so slavili razvoj tehnologije, nekaj podobnega pa boste lahko ujeli tudi na razstavi v galeriji Škuc. Ob 20. uri se tam že četrtič odpira programersko-umetniška naveza Digitalnih premostitev. Študentje Akademije za likovno umetnost in oblikovanje so se povezali s timom programerjev Fakultete za računalništvo in informatiko v Ljubljani, specializiranih za računalniški vid, in študentov Fakultete za Elektrotehniko. Ker so rezultati omenjene naveze bogati, bodo v galeriji Škuc predstavljeni le trije večji projekti, več pa sledi na jesenski razstavi Artrobolab v že znanem kulturnem središču Ksevt. Kot nam je zaupal predstojnik katedre za video in nove medije, profesor Srečko Dragan, osrednja vloga ni namenjena le multimedijskemu ustvarjanju, temveč tudi razvijanju novih modelov produkcije in sodelovanja. Te bodo s pridom lahko izkoristili tudi po končanem izobraževanju.

Subsonics & Dandelion Children

Terens Štader — Tue, 21 May 2013 12:09:50 +0000

Menza pri koritu, 20. 5. 2013

V trčenju datuma nastopa med Shellac slavnega “hrupaša” Albinija in male, slabo znane skupine z lepo zakladnico sočnih pesmi, Subsonics, so kratko potegnili Subsonics, ki so se včeraj po enaindvajsetih letih glasbenega ustvarjanja ustavili v Sloveniji, v Menzi pri koritu.

Ko so ob pol enajstih Dandelion Children začeli igrati, je bilo v prostoru komaj kaj več ljudi, kot se jih pri kakšnem bendu lahko zbere na dobro obiskani nedeljski vaji. V takšnih okoliščinah, ki so za izvajalce težje, kot če igrajo samo zase, so Dandelion Children podali izvedbo gradiva, ki črpa iz mnogih raznovrstnih stilov rock glasbe. Glede na to, da so dokaj redni izvajalci na koncertih v izvedbi FV Music, je opaziti napredek v izvedbi, kjer je bobnarka dobila prožnost in samozavest, hkrati z njo pa tudi cela skupina. Dandelion Children so morda blizu tega, da se jim odprejo vrata rock’n’roll ustvarjalnosti. Čas bo to kmalu pokazal.

Subsonics, ameriški rock’n’roll trio iz Atlante, ki ga je leta 1992 ustanovil kitarist in pevec, boem Clay Reed, katerega glasbena vizija povezovanja sloga Velvetov, Ramonesov in Crampsov je zaživela, ko se je skupini pridružila bobnarka Bobbie, je do zdaj posnel dobrih sedem albumov zelo spevnih, jedrnatih pesmi, ki so slogovna mešanica zgodnjega rock'n'rolla, surfa, beata in artistične igrivosti prvega vala punka ter bridkih urbanih zgodbic o neprilagojenosti. Kljub temu da so Subsonics precej neznan bend tudi v okviru underground glasbe, kar ni posledica stopnje komunikativnosti njihove glasbe, pač pa ravno nasprotno - odsotnosti sistematičnega dela na medijski prepoznavnosti skupine in njihove glasbe, gre za skupino, ki ima nabor pesmi, s katerim lahko zapolnijo ne enourni, temveč vsaj triurni koncert.

Vprašanje je, kaj je težje za izvajalca – biti slabo plačan za koncerte ali igrati pred prazno dvorano. Ko pa se srečaš z obema dejavnikoma naenkrat, prideta do izraza odnos glasbenikov do same ustvarjalnosti in odnos med glasbeniki. Clay in Bobbie sta zrasla v sijajen tandem, pri katerem si podajata pobudo. Po začetnih dobrih petnajstih minutah, ki so jih potrebovali za prilagajanje prostoru, so Subsonics ujeli ritem koncerta, pri katerem so se pesmi prelivale druga v drugo. Clay je s svojo kitaro drsel po tribalnih ritmih, ki jih stoje za bobni narekuje Bobbie, in je nizal sladke male pesmi drugo za drugo. In pri tem so lepo spreminjali hitrosti skladb, se podajali iz sloga v slog in stopnjevali intenzivnost izvedbe. Če bi se moral odločiti med tem, kaj je pri Subsonics bolj izrazita dobra lastnost - koncertna izvedba ali pisanje pesmi, bi se odločil za sposobnost pisanja pesmi. Toda junaki se vidijo pred težko nalogo. In včeraj v Menzi pri koritu je bila pred Subsonics težka naloga – narediti dober koncert pred tako majhnim občinstvom, da so lahko slišali vsakega posameznika, kako diha. Nalogo so opravili z odliko. Naredili so koncert, na katerem so pokazali veliko mero dobrega okusa in obilico znanja rock'n'rolla. Kratko, jasno, jedrnato, raznovrstno in navsezadnje sladko.

Offsajd odpustka, vsaj poizkusa odpustka

Marko Kraševec — Tue, 21 May 2013 15:33:39 +0000

Irak prežema vse hujše medetnično in versko nasilje, ki grozi, da bo državo pahnilo nazaj v državljansko vojno, kakršna je v Iraku potekala med letoma 2006 in 2007. V zadnjem valu bombnih napadov, ki so pretresli več iraških mest, je bilo po zdajšnjih podatkih ubitih vsaj 13 ljudi, medtem ko jih je včeraj v nasilju izgubilo življenja čez 70. Razmere v Iraku so se začele občutno zaostrovati konec januarja, ko so vladni vojaki streljali na sunitske protestnike v Faludži. To je vodilo v bombne napade sunitov na šiite in obratno. Toliko torej o domnevno stabilnem Iraku, kot ga je ob umiku ameriških vojakov iz te države leta 2011 opisal ameriški predsednik Barack Obama.

Razmere se zaostrujejo tudi v Siriji, kjer se poleg krvave državljanske vojne obeta še meddržavni spopad. Na Golanskem višavju, ki ga Izrael okupira od leta 1967 - gre pa za sirsko območje -, so se že tretjič v roku enega tedna spopadli sirski in izraelski vojaki. V prvih dveh incidentih ni bilo ranjenih, tokrat pa sirska stran navaja, da je uničila izraelsko vojaško vozilo, potem ko naj bi to zapeljalo v notranjost Sirije. Uradni Tel Aviv je potrdil, da je do spopada res prišlo in da so izraelski vojaki odgovorili na napad. Poročil o morebitnih žrtvah še ni.

Gvatemalsko ustavno sodišče je razveljavilo obsodbo nekdanjega diktatorja Efraína Ríosa Montta, ki so ga pred dobrim tednom dni spoznali za krivega za genocid in zločine proti človečnosti nad več kot 1750 pripadniki staroselske skupnosti Majev, ter odredilo, da se mora postopek vrniti v stanje pred 19. aprilom. Sodišče v Gvatemali je Montta 10. maja spoznalo za krivega zločinov, storjenih nad skupnostjo Majev v času njegovega režima med letoma 1982 in 1983 in ga obsodilo na 80-letno zaporno kazen. To je bila precedenčna sodba, ki bi potencialno lahko odprla pot do uspešnejšega soočanja s politično realnostjo. Toda ustavno sodišče je včeraj to odločitev razveljavilo in odredilo, da izloča vse postopke po 19. aprilu, saj naj bi sojenje od tedaj potekalo v senci postopkovne napake. Datum začetka ponovnega procesa sojenja bo določen naknadno.

V Boliviji so sprejeli zakon, ki predsedniku Evu Moralesu omogoča, da se bo na volitvah prihodnje leto lahko še tretjič potegoval za predsedniški položaj. Ustava določa, da lahko predsednik služi le dva mandata. Ustavno sodišče pa je prejšnji mesec potrdilo, da Morales lahko znova kandidira za predsednika te najrevnejše južnoameriške države, ker je bila ustava spremenjena med njegovim prvim štiriletnim mandatom, tako da se njegov prvi mandat ne šteje. V ponedeljek je razsodbo s sprejetjem ustreznega zakona potrdil še kongres. Opozicija zakonu nasprotuje in trdi, da ni v skladu z ustavo. Napovedala je tudi, da bo skušala doseči njegovo razveljavitev. Glede na javnomnenjsko raziskavo, opravljeno aprila, bi 53-letni Morales na volitvah trenutno dobil 41 odstotkov glasov.

Ameriški State Department v letnem poročilu o verskih svoboščinah po svetu opozarja na porast primerov nestrpnosti proti judom in muslimanom ter drugim verskim manjšinam. Pri tem kot posebej zaskrbljujoče izpostavlja razmere v Iranu, na Kitajskem, Savdski Arabiji, Severni Koreji in Burmi. Ameriški državni sekretar John Kerry je v ponedeljek ob objavi poročila za leto 2012 priznal, da tudi Združene države Amerike niso popolne glede verskih pravic in svoboščin, ki jih je označil za univerzalno vrednoto, in pozval vse države po svetu, naj jih spoštujejo in ščitijo. Glede na poročilo naj bi antisemitizem naraščal v Egiptu in Venezueli, medtem ko naj v Sloveniji verske ter rasne diskriminacije ne bi bilo. Tudi sicer je rasizem, glede na poročilo na stari celini, skorajda neprisoten.

A vendarle spomnimo na sosednjo Madžarsko. Viktor Orban in njegova stranka Jobbik sta v dobrih dveh letih oblasti intenzivno delala na rezanju demokratičnih vrednot in socialnih pravic z omejevanjem svobode tiska, političnim usmerjanjem delovanja centralne banke, izbrisom besede republika iz državne ustave, obsojanja homoseksualnosti, kriminalizaciji brezdomcev, napadom na pravice žensk, revitalizaciji paravojaških milic in koketiranjem z Nacistično retoriko antisemitizma ter nasilja nad Romi.

Po Franciji želi Anglija postati 15. država na svetu, z legalizacijo istospolnih porok. Parlamentarni postopek za le-to v Angliji in Walesu se bo nadaljeval, potem ko so v ključnem glasovanju v ponedeljek britansko vlado podprli opozicijski laburisti. Istospolni pari na otoku imajo sicer že zdaj enake pravice na področju starševstva kot heteroseksualni. Od leta 2005 lahko posvojijo otroka, dovoljeno pa je tudi spočetje z biomedicinsko pomočjo. Prav tako zakonodaja dovoljuje, da ženska donosi otroka za istospolni par, a le pod pogojem, da za to ne dobi plačila.

Računsko sodišče Republike Slovenije je izdalo negativno mnenje Mestni občini Maribor pri projektu javno-zasebnega partnerstva v zvezi z radarji. Le-ta je bil slabo pripravljen in izveden, odločitev občine pri njih pa ni temeljila na pravih argumentih. Govorili smo s predsednikom računskega sodišča, Igorjem Šoltesom, ki nam je pojasnil odločitev:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

Člani odbora Državnega Zbora za finance in monetarno politiko so na obravnavi sprememb zakona o izvrševanju proračunov za letos in prihodnje leto z devetimi glasovi za in osmimi proti sprejeli dopolnilo poslanske skupine Slovenske Demokratske Stranke proti dvigu rtv-prispevka. Ob tem dejstvu se prispevek naročnine za RTV očitno ne bo zvišal.

Prišepetovalci. Devetnajstič.

Aleš Korpič — Mon, 20 May 2013 15:08:56 +0000

UVODNIK

Slovenska desnica, pa naj gre za uradno strankarsko desnico ali pa tisto, ki se razteza prek inštitutov, zborov, revij in portalov, se pretvarja, da je v popolni paniki. Srednji komunisti so na vladi, stari komunisti so v ozadju, mladi komunisti ustvarjajo demokratični socializem. In vsi, srednji, stari in mladi, imajo skupnega sovražnika. In to ni kar preprosto slovenska desnica, kar bi pričakovali, temveč nič drugega kot: Evropa.

In ja, na nek način imajo prav. Evropa se je v njihovih glavah že zdavnaj zlila v eno z edino resnično močno panevropsko platformo, Evropsko ljudsko stranko. Ta grupacija je sumljiva že zaradi svojih ekscesov. Viktor Orban je bil dolga leta njihov podpredsednik. Njihovi visoki predstavniki, in ne, ne gre samo za Angelo Merkel, so pred volitvami znali podpreti takšne kadre, kot sta Ivo Sanader in Janez Janša. In kar se tiče slednjega, prepričani smo lahko, da ga bodo pred naslednjimi volitvami podprli spet. In spet in spet. Pa to sploh ni tako logično. Recimo, Evropa, kakršno zagovarjajo, nenehno zahteva strukturne reforme – in ta, ki so ga kasneje podprli, je vsem takšnim poskusom nasprotoval in jih blokiral. Zakaj? Možen je resnično samo en razlog. Najbrž preprosto zato, ker je vsaka strukturna reforma na jugu Evrope tem boljša, kolikor kasneje pride na vrsto. Nobeno leto zanje ni izgubljeno leto: če gredo stvari na slabše, če gre, enostavno rečeno, slabše lokalnemu kapitalizmu, je to dobra novica za evropske kapitaliste – ker vse skupaj postane nujno, ker se zapre prostor za alternativne rešitve, ker se lahko končno kot nujen uveljavi tisti recept, ki se vseskozi pretvarja kot apolitičen, ne-levi-ne-desni: varčevanje, rezi, prilagajanje gospodinjski logiki. Porabimo lahko le toliko, kot ustvarimo – kar v njihovi lažni interpretaciji, po kateri davke plačuje gospodarstvo, troši pa javni sektor, pomeni, da je sociale pač toliko, kot si je lahko privošči gospodarstvo.

A če sem prej rekel, da je Evropska ljudska stranka sumljiva zaradi svojih ekscesov, je to premalo. Sumljiva je že, dobesedno, na prvi pogled. Poglejte si njihovo spletno stran, njihov logo in njihove barve – in imeli boste občutek, da ste na spletni strani Evropske unije kot take. Hočete Evropo? Kako si jo predstavljate? Ja, kako – v rumeni in modri barvi, po možnosti z dvanajstimi zvezdicami. In prav to najdete na strani Evropske ljudske stranke. Prefriganost je tu povsem elementarna: zavij se v barve Evrope in zavarovan boš pred vsemi očitki. Postavil se boš kot nevtralna Evropa, kot tisti obraz Evrope, ki hoče biti najprej Evropa, potem pa vse drugo, kot tista podoba evropske politike, ki noče biti zares politična, ki noče biti razredno in ideološko obremenjena. Ki noče nič – razen tega, da jo tretiramo kot edino pravo Evropo.

Prav to je jedro problema. Evropski ljudski stranki se je uspelo usesti na Evropo – in sicer na točno enak način, kot so se naši pomladniki usedli na Slovenijo. Ali si to vsaj prizadevajo – in če jim to ne uspe v celoti, si je treba izmisliti alternativno državo s svojo alternativno zgodovino. To, kar gledamo vsak dan, nam pravijo, v resnici sploh ni Slovenija, Slovenija v svojem polnem smislu sploh nikoli ni obstajala. Obstajala je samo v srcih in ves ta čas obstaja samo v SDS. In kdor ni verjel, je to videl na kongresu SDS. To je bil 10. kongres. In pred njim so bili deveti, osmi, sedmi, šesti, peti, četrti, tretji, ljubkovalno imenovan litostrojski kongres, drugi in prvi. SDS svoje kongrese šteje in jemlje absolutno resno. In kako jih ne bi: kot je v zaključni besedi ugotovil Janez Janša, se je v teh 25 letih obstoja stranke veliko pomembnega zgodilo, in glejte, vse to se je dogajalo, kakšno naključje, skupaj z najpomembnejšimi dogodki za slovensko državo.

Seveda je jasno, v čem je stvar. SDS je pač partija, tista vzporedna struktura, za katero ni čisto jasno, ali je bolj uradna kot struktura države kot take. Je glavni v državi šef partije ali predsednik države? Je glavni izvršni svet ali centralni komite? Odgovor, boste rekli, je jasen, glavna je partija, vse drugo je samo varka za zunanje opazovalce. A vendarle obstajata obe, ta dvojnost je nujna za vzdrževanja videza, da je partija univerzalni zastopnik ljudstva: njuna popolna komunikacija, čudežno skladje med tem, kar pravi partija in tem, kar pravi država, ima samo eno sporočilo. Partija počne tisto, kar je edino prav, torej tisto, kar hoče ljudstvo, ne da bi to ljudstvo kdaj razumelo ta čudež, čudežni način, na katerega partija vedno znova ugane, kaj si ljudstvo želi.

In jasno, težava, ki jo ima SDS, je seveda v tem, da država ne misli vedno tako, kot misli SDS. Da pa bi ta partija brez države ohranila svojo normalnost, da ne bi padla v psihotično brezno, mora na mestu te luknje ustvariti blodnjo. Poleg Slovenije, v kateri živimo, obstaja še druga, sublimna Slovenija, tista Slovenija, kjer je vse lepo, kjer se imamo vsi radi, kjer objeti plešemo kolo. Obstaja še druga Slovenija, tista Slovenija, katere vojska ni bila ustanovljena leta 91, temveč leta 90, tista Slovenija, kjer na prvih volitvah ni zmagal Milan Kučan, temveč Jože Pučnik, tista Slovenija, kjer Janša ni bil odstavljen kot obrambni minister, tista Slovenija, kjer ni grdih novinarjev, ki pišejo o trgovini z orožjem. In še več, to je tista Slovenija, ki sama generira tisto drugo, sublimno Evropo. To je Evropa, kjer na Finskem in v Avstriji ni procesa v zadevi Patria. Ne, tam ljudem iz SDS ne sodijo, tam jih imajo radi in jih spoštujejo. A ironija je v tem, da ima SDS na nek način celo prav. Takšna Evropa dejansko tudi obstaja. To je Evropa, kjer bodo pred volitvami podprli Janeza Janšo, to je Evropa, ki za svoje kapitalske interese ukinja države, ki ležijo za spoznanje preveč na jugu. In to je Evropa, kjer ukinjene države na ves glas pravijo: hvala! Hvala, ker nam pomagate, hvala, ker nas rešujete, hvala, ker ste nam ustvarili tisto pristno državo, ki je mi sami nikoli nismo znali ustvariti.

T. T.

MONOLOG: Grega Repovž

Glasba: The Shocking Blue – Send me a postcard, The Lost Brothers – Under the turquoise sky.

Histerična Literatura

Mato Žgajner — Tue, 21 May 2013 05:26:24 +0000

Pozdravljeni. Naslov današnjega prispevka je neposrečen dobeseden prevod besedne zveze Hysterical Literature, ki predstavlja ime umetniškega projekta njujorškega fotografa Claytona Cubitta. Zakaj v naši profani površinski rubriki govorimo o umetnosti, vam bo kmalu jasno.

Avtor projekt opiše kot serijo viralnih videoposnetkov, ki raziskujejo dvojnost človeškega uma in telesa ter kontrast med kulturo in seksualnostjo. Postopek je precej enostaven: pred nami in pred kamero se znajde simpatično dekle, ki s knjigo sedi za mizo. Umetnik ji naroči, naj izbere katerikoli literarno delo - edini pogoj je, da ima zanjo določen pomen. Posnetek je črnobel, kader pa fiksen, tako da vidimo le površino mize, knjigo na njej in zgornji del telesa bralke.

Prične se branje izbranega odlomka iz knjige, ki nekaj minut po ničemer ne izstopa. No, če delate na radiu, vas zna zmotiti mestoma slaba interpretacija. Kakorkoli, po nedolžnem uvodu, v katerem se v gledalcu kanček suma poraja zgolj zaradi komaj slišnega brnenja nekje izven kadra, se pričnejo večje deviacije od pričakovanega. Akterka v posnetku začne vidno izgubljati koncentracijo. Določene besede pravilno izgovori šele v več poskusih, tu in tam ji zmanjka sape, njeno telo pa, kot da ne bi bilo več njeno, mestoma živčno trzne. Bolj kot se bližamo koncu posnetka in koncu besedila, manj osredotočena je bralka na tekst pred sabo. Čutimo njen boj, v katerem se na eni strani silovito trudi prebrati odstavek do konca, na drugi pa vse bolj izgublja oblast nad sabo, dokler nazadnje vse skupaj ne kulminira v njenem orgazmu.

Po krajšem informiranju o samem projektu izvemo, da je dekle za mizo pred snemanjem odstranilo spodnjice, umetnik pa je med njeni nogi namestil svojo pomočnico, opremljeno s famozno Hitachijevo čarobno palico (moj seznam sanjskih poklicev se daljša) ter jo postavil v vlogo nasprotnice literature, ki nikakor ne sme dopustiti, da bi se branje besedila uspešno končalo. Na opisan način je pred Claytonovo kamero doslej prišlo vsaj sedmim dekletom in ker po birokratsko zastavljenih moralnih standardih zahoda v posnetku ni vidnih spolovil, si lahko vseh sedem posnetkov veselo ogledate kar na YouTubeu.

Med udeleženkami je moč najti tako pornografske zvezdnice in erotične modele kot tudi vsakdanje, javnosti manj ali sploh ne znane posameznice. Njihova izbira literature po besedah avtorja projekta variira od modernih klasik do suhoparnih bioloških učbenikov, v primeru prvoobjavljenega posnetka jako simpatične Stoye pa se dlakavi krog celo zaključi, saj si je dekle za branje izbralo Supervertovo delo Necrophilia Variations. V naši rubriki smo ravno o tem avtorju debatirali pred mesecem dni.

Prvi video je bil v okviru projekta sicer objavljen že lanskega avgusta, so pa stvari izgleda še vedno v teku, saj smo zadnji primerek ugledali prejšnji mesec, pa tudi prispevki na avtorjevem blogu, opremljeni s tagom Hysterical Literature, so zelo sveži. Priporočamo ogled vsaj enega izmed posnetkov in dodatno informiranje za boljši vpogled v celoten koncept, tozadevno posebno kvaliteten je Supervertov komentar branja njegovega dela.

LVL UP: EXTRA WORLDS

Uroš Badovinac — Sun, 19 May 2013 19:56:45 +0000

Double Double Whammy, 2013

Predstavljamo malo ploščo “Extra Worlds” ameriškega punk rock benda LVL UP, ki jo je skupina minuli mesec izdala pri svoji založbi Double Double Whammy. Na plošči je šest komadov, ki se v dolžino raztegnejo na deset minut.

LVL UP prihajajo iz mesta Purchase, ki leži pol ure vožnje iz New Yorka. Bend sestavljajo člani podobno zvenečih in delujočih zasedb, kot so Weird Korea, Sirs, Morrison Brook in Spook Houses. Z nedavno izdanim EP-jem nadaljujejo tam, kjer so končali s prvencem “Space Brothers”. V svoji glasbi spajajo vplive punk rocka, nespoliranega indie rocka in glasbe ameriškega neodvisnega rocka devetdesetih let. LVL UP varíjo melodično, spevno in toplozvenečo, vendar nikakor ne generično ter hitro pokvarljivo in pozabljivo glasbeno podobo. Dobro krmarijo med zapovedano rockovsko formo dve- in triminutnih komadov, ki so tudi glasbeno ustrojeni po klasičnih vzorcih, ter krajše izvedenimi, počasnejšimi in raztegnjenimi pesmimi.

Tako kot na prvencu tudi na “Extra Worlds” v povezano glasbeno celoto vstavljajo mladostniško poezijo, ki predstavlja njihov iskren, bojazljiv in nemiren pogled na svet okoli njih. Tudi ime benda bi lahko razumeli, kot da so se fantje šele včeraj odtrgali od igralnih konzol, zdaj pa že čakajo na svoj naskok na dnevne sobe, kleti in klube neodvisne Amerike.

ARTEFAKT 94: Banke Rote Dance Revisited

Bojan Anđelković — Mon, 20 May 2013 18:21:39 +0000

Z neuporabljenimi in ekskluzivnimi posnetki rekonstruiramo info akcijo Banke Rote Dance, ki se je sinhrono dogajala v poslovalnici Nove ljubljanske banke in etru Radia Študent, 9. maja, ob 44. rojstnem dnevu RŠ, v okviru Odprte radijske raziskovalne platforme RADAR v sodelovanju z zavodoma Maska in Delak.

S pomočjo spodnjih linkov pa si lahko tudi sami skušate rekonstruirati dogodek:

Naj se na začetku zahvalimo zavodoma Maska in Delak ter predvsem prostovoljkam in prostovoljcem!: Javni poziv Zavodov Radio Študent. Maska in Delak.

Potem pa še Kombinatkam!: Banke Rote Dance s Kombinatovim ¡No pasarán!

Še posebej pa se zahvaljujemo Draganu Živadinovu ter NLB-ju in bančnim uslužbencem!: Ljubljansko ogledalo: Stopnjevanje bizarnih situacij za konec delovnega dneva

Hvala tudi vsem drugim, ki so sodelovali pri dogodku in njegovi radijski sinhronizaciji!: Banke Rote Dance - radijska sinhronizacija

Pa še fotogalerija.

After Artefakt oddelek za sinhronizacije, arheologijo in zahvale.

Riddim Operator #105 !!!

David Lestan — Mon, 20 May 2013 17:32:07 +0000

Spominjamo se nedavno preminulega velikana v reggae glasbi - Cedric Im Brooks-a, saksofonista, ki je pustil neverjeten pečat v tej muski. Dubirali bomo v Mad Professor in Twinkle stilu... da pa ne bo oddaja preveč zasanjana, bomo nudili tudi malo hitrejše novitete: novejši roots in dancehall založbe VP, polega tega pa je ravnokar povrgel novi album David Booma... zakaj in kako pa boste slišali v oddaji!

mail: riddimoperator@gmail.com

http://www.facebook.com/riddimoperator.oddaja

ponovitev ( rok trajanja 1 teden ! ): https://soundcloud.com/riddim-operator

Plejlista Riddim Operator #105:

Icho Candy - Jah Calling All Over The World (Creation)

Lutan Fyah - She's Got Soul (I Grade Records)

Pressure - The Rain – Songbird (I Grade Records)

Busy Signal - Bad Up Who (Greensleeves)

Mavado - Box Of Money (Greensleeves)

Gyptian - Stop by (Greensleeves)

David Boomah -Where Do We Go From Here (V Recordings)

David Boomah ft. Serocee, Aries & Gold - Forward Ever (V Recordings)

David Boomah ft. YT - Wake Up (V Recordings)

David Boomah - Were One (V Recordings)

David Boomah - Why They Wanna (V Recordings)

Sugar Minott - In The Residence (Black Roots)

Voice Of Progress - Working On A Site (Negus Roots)

Barry Brown - Far East (Channel One)

Yabby U - Stand Up & Fight (Kingston Sounds)

The Mystic Revelation Of Rastafari - Oh Carolina (MRR Records)

Cedric Im Brooks & The Light Of Saba - Rasta Lead On Version (Honest Jons)

Cedric Im Brooks - Give Rasta Glory (Studio 1)

Gregory Isaacs - Mr. Know It All Dub (Burning Sounds)

Tikiman - Witaattidub (False Tuned)

The Twinkle Brothers - Dub Tension (Twinkle)

"Yabby You" meets Mad Professor & Black Steel - Dub Trap (Ariwa)

The Twinkle Brothers - Horns With Dub (Twinkle)

Yo No Pago!

Dino Lalić — Mon, 20 May 2013 17:51:03 +0000

"In my earliest years I realised life consisted of two contradictory elements. One was words, which could change the world; the other was the world itself, which had nothing to do with words."

Yukio Mishima

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Duo Ordan - Flašni tercet
James Ferraro - Gargoyles
James Ferraro - C Lord
SKOMINE multimedijska inštalacija (režija: Eva Kokalj)
Drug Ramzes - Morje in morje (excerpt) (2012)
Don Papa - Dans Hall Dub
Nick Anthony Simoncino & Mark Rogers - L.I.S. (DJ Sotofett Ona Dhug-Dropp Mix)
Outboxx - All The Right Moves
Pev & Hodge - Bells (Dream Sequence)
Elgato - Dunkel Jam
? - ? (forthcoming on Hadal)
MMM - Que Barbaro
Atheist Rap - Reč dve o biznisu
?- ? (forthcoming Hyperdub)
MoonDoctoR - Heart Attack Footwork
RP Boo - 187 Homicide
? - ? (unreleased)
Deejay Earl - Funky Beatz
?- ? (unreleased)
DJ Spinn - Kush Pak Loud
DJ Rashad feat. DJ Spinn - We Trippy Mane
Kode9 - Kan
Lennie De Ice - We are I.E. (Om Unit Edit)

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

'''I don’t believe in making records that are a drum machine and some noise that you just tweak a bit this way and that way, that doesn’t do it for me. I suppose you can make art that way, but if you’re going to make music, make music! I want something that you can close your eyes to, that’s going to soothe you, something you can take to the beach with you on vacation. Some of these guys just make a point of distorting every fucking track, the cymbals, the snare, the kick—everything. What’s the point?'''

Juan Atkins to Mike Shallcross, “From Detroit to Deep Space,” The Wire #161, July 1997

Filmska zgodba o Evropi

Nina Cvar — Mon, 20 May 2013 15:40:45 +0000

Drage poslušalke in poslušalci, prav lepo pozdravljeni v novi Temni zvezdi, v kateri bomo prekrižarili nedavno končan »Filmski teden Evrope", tako rekoč zdaj že tradicionalni filmski festival, ki je potekal med petim in dvanajstim majem v trinajstih slovenskih mestih. Poleg omenjenega festivala, smo za vas pripravili še recenzijo Seidlovega filma »Paradiž: Ljubezen«, in sicer kot svojevrsten uvod v predstavitev posnetka okrogle mize, organizirane ob projekciji omenjenega filma. Za konec pa smo za vas zbrali še nekaj zanimivih filmskih novičk.

Sinestezija

Katarina Stopar — Mon, 20 May 2013 00:18:46 +0000

Bila sem malce čudna. Vsaj kar se učenja jezikov tiče. Besede sem si memorizirala na podlagi barv, a brez barvnih kartončkov. Tako sem jih uporabljala tudi, ko sem pisala šolske spise, leposlovje pa me je posledično hitro potegnilo v svoj svet. »Bi pripravila seminarsko nalogo,« me je nekoč vprašala profesorica slovenščine, jaz pa sem na žalost ostala brez idej. »Zanimajo me barve prebranega, odločanje na podlagi odtenkov besede,« sem ji zaupala po tednu dni, a me ni razumela; za obravnavano snov sva raje izbrali Svetlanine pravljice, svojo prvotno zamisel pa sem uresničila šele pri pouku psihologije. Pisala sem - o sinesteziji.

Da, prav ste slišali. Tokratna oddaja Oči, da ne vidijo ne bo posvečena anesteziji. Niti simetriji ali sintetičnemu, čeprav so omenjene besede na pomenski ravni, ali vsaj po njihovem etimološkem izvoru, povezane. Povezovali bomo zgolj čutne zaznave! Kot dodatek k pouku književnosti vam v okušanje ponujamo pojav, poimenovan sinestezija. Ta pa je lahko opisana, na primer takole:

»Nekega dne sem se spomnila, da je vse, kar je potrebno storiti, da iz črke P nastane R, to, da potegneš kratko črtico s sredine črke P. Kako zelo sem bila presenečena, ko sem ugotovila, da sem s tem majhnim dejanjem lahko spremenila rumeno v oranžno!«

Ali pa: »Zvok klavirja je modra meglica, zvok električne kitare pa vijolične in rdeče proge, ki lebdijo pet metrov daleč v zraku.«

»Tudi dnevi tedna imajo svoje barve in oblike! So pravokotni, drug ob drugem, a različnih višin.«

Primeri sinestezije se razlikujejo od posameznika do posameznika. Sinestetinja Carol Steen [stin] poroča, da že vrsto let hodi na akopunkturo, a ji tanke igle vedno sprožajo iste barve. Ko si je pretrgala kito na nogi, je, navajamo: »ves svet postal oranžen; kot da bi bila celotna pokrajina prekrita s premazom – oranžne skale, oranžna voda, oranžen mož.« Se vam zdi to noro? Pa ni. Tovrstno mešanje čutnih zaznav je dokazano. Celo prirojeno. Predvsem pa redko in ne-nadležno. Nekaterim je s tem tako rekoč podarjen dodaten »čutni bonus«! Ko je namreč s konkretnim pojavom vzdraženo eno samo čutilo - recimo, da gre za ušesa - se hkrati s tem istim dražljajem aktivira tudi drugo čutno področje, na primer tisto, specializirano za vonj. Ste morda sinestet?

Beseda »sinestezija« izvira iz grške predpone »syn«, ki pomeni skupno ali združeno, ter besede »aisthēsis«, slovensko zaznava. Formalno bi jo torej lahko definirali kot združevanje čutnih zanav ali soobčutenje. Ker pa vam to morda pove bolj malo, vam tekom oddaje pomagamo še s primeri.

Francoski simbolisti, kot je Baudelaire, naj bi sinestezijo izkusili s pomočjo absinta. Služila jim je kot odlična programska metoda pri korspondiranju oziroma povezvanju vsakršnih psihofizičnih pojavov. Arthur Rimbaud je v pesmi Samoglasniki zapisal:

»A črn, E bel, I rdeč, U zelen, O moder:

nekoč povedal bom o vaših rojstvih tajnih:«

Četudi sinestezije v nevrološkem smislu ob koncu 19. stoletja seveda ni znal pojasniti, pa so se že takrat pojavile raziskave, ki so ta pojav potrdile. Sir Francis Galton je v reviji Nature objavil poročilo o tem, kako vsak posameznik sinestezijo doživlja na drugačen način, pri tem pa je bila vsaka tovrstna subjektivna izkušnja stalna, torej nespremenljiva. E-ji so bili pri Johnu, na primer, vedno travnato zeleni, Annini pa ves čas rumeni. Po večletnih preverjanjih številnih anketirancev pa je bilo naposled jasno, da ne gre le za naučene povezave.

Zaznavanje črk in števil v barvah ali tako imenovani znakovno-barvni tip je, mimogrede, tudi najpogostejša oblika sinestezije. Četudi se zdi, da temelji le na izgledu posameznega fonema, navadno barvno občutenje sproži že sama predstava izgovorjene črke oz. besede. Tovrstni tip soobčutenj je izjema, saj naknadno aktivira le področje vida. To pa je po opazovanju možganskega valovanja aktivirano v različnih vizualnih predelih. V meritvi, ki jo je opravil Sean Day, je med sinesteti takšnih kar 67 odstotkov. In kako le-to izgleda? Pisano! Kot vemo, so tiskane črke v medijih navadno črne ali pa vsaj barvno poenotene. Sinestet pa se tega ne zaveda! Če bi ga vprašali, bi dejal, da bere barvni tekst, saj vsako črko ali besedo vidi obarvano tako kot jo zazna v sekundarno vzdraženem področju ... Znakovno barvnemu tipu sledijo zvoki, ki sprožajo barve, najbolj redki pa so, poenostavljeno povedano, prepleti vonja, tipa in okusa. Teh je manj kot odstotek.

Izreden je primer, ki ga Richard E. Cytowic opisuje v svoji knjigi The man who tasted shapes. Cytowic, nevrolog z zasebno kliniko, je za prijateljevo nenavadno lastnost izvedel med pripravo večerje. Sedel je v bližini, medtem ko je Michael pripravljal pečenega piščanca: »O, joj, piščanec ni dovolj bodičast,« je kar naenkrat potožil. Cytowic ga je hitro zaslišal in odkril, da njegov prijatelj že vse življenje zaznava okušanje v otipljivih oblikah.»Želel sem, da je okus piščanca bolj bodičast, vendar ni, postal je okrogel ... Takšnega ne morem postreči gostom!« je potožil Michael. Slednji je okus začutil v prostoru, in to večinoma, po navedbah Cytowica [sajtóvik], »kot obliko, ki leži v rokah ali pa se drgne ob glavo.«

Michelova sinestezija je bila prirojena. Zahtevala je svoj način usklajevanja in priprave hrane, podobno kot v drogeriji izbiramo parfume, brez večjih zapletov. Kot zapiše slovenski psiholog Vid Pečjak, je namreč, citiramo: »sinestetična izkušnja malokrat tako intenzivna, da moti kognitivne procese.« Pojav je po njegovih besedah pač: »'nenormalen' samo v tem, da je statistično redek.«

Sinestezija je značilna tudi za nekatere posameznike z epileptičnimi napadi, še posebej pa so ji podvrženi avtisti. Pojavi se lahko tudi ob uživanju drog, kot sta LSD ali maskalin, doživljajo pa jo tudi osebe brez posebnih psihofizičnih motenj. Ker jih sinestezija večinoma spremlja že od otroštva, pa se njene posebnosti navadno niti ne zavedajo. ripovedovanja so pogosto razumljena kot bogat metaforičen opis, iz ust otrok pa so včasih preslišana kot nesmiselno blebetanje. »Mami, narisal sem zvok helikopterja,« reče malček, ona pa ga pohvali: »Ja, kakšen lep propeler, pikec,« in njegove besede interpretira po bližini pojmovne asociativnosti. Toda prav mama je po ugotovitvah znanstvenikov ena izmed tistih, ki naj bi tovrstne zaznave najlažje razumela. Po raziskavi Johnsona in Bailya [bejlija] ima namreč kar četrtina sinestetov vsaj še enega izmed takšnih sorodnikov, med njimi pa so najpogostejše prednice prav ženske. Vladimir Nabokov, avtor razvpite Lolite, je v noveli Speak, Memory pripovedoval takole:

»Izpoved sinesteta se bo morda nekomu, ki stoji na trdnejših tleh kot jaz, zdela dolgočasna in težko mogoča. Moji mami pa se je vse to vseeno zdelo čisto normalno. Zadeva je prišla na plan nekega dne v mojem sedmem letu starosti, ko sem iz starih kock s črkami gradil stolp. Ob priložnosti sem ji omenil, da so vse njihove barve napačne. Ugotovila sva, da so nekatere mamine črke enakih barv kot moje, poleg tega, pa so optično vplivale nanjo tudi glasbene note. Slednje v meni niso vzbudile nobenega kromatizma.«

Prav prenos sinestezije po družinskem drevesu je eden izmed faktorjev, ki dokazuje, da je sinestezija, izvzemši vplive drog, prirojena. Po oceni Ramachandrana in Hubbardta naj bi se brez drugih posebnosti pojavila pri enem izmed dvestotih. Ali pa le pri enem izmed dvatisočih posameznikov, kot v starejših zapisih trdijo Baron-Choen, Burt in Bolton. Večina sinestetov pač ni odkritih, morda se med njimi tokrat prepoznate prav vi! Navajamo vam šest ključnih determinant sinestezije:

Dva ali več sinestetov enega tipa na sekundarno vzdraženem čutnem področju istega dražljaja ne zaznavajo enako. Sinestezija se pri enem posamezniku ne pojavi nujno ob vsakem dražljaju s področja, ki vzbuja soobčutja; nekdo lahko na primer določen zvok trobente ne le sliši, temveč tudi vonja, zvok klavirja pa le sliši. Pri enemu posamezniku lahko dva povsem različna dražljaja izzoveta podobno zaznavo. Zaznavanje dražljaja na sekundarnem čutnem področju je včasih težko besedno opredeljivo. Ob vonju vijolic se pred posameznikovimi očmi tako, na primer, pojavi siv madež - ne pa (Da, prav ste slišali!) podoba žirafe ... Nadvse pomembna je konstantnost zaznave: črka A bo v življenju določenega sinesteta vseskozi približno iste barve. In zadnjič pa naj poudarimo še to, da je izkustvo sinestezije vedno zaznano konkretno; kot če bi nekaj resnično sprožilo še druge čute; torej preplavilo naše oči, zaposlilo tip, vonj, sluh ali okus.

Pozabite na omenjeno žirafo in vijolice ter raje prisluhite! Sinestezija je sinestetom nadvse običajna reč, mi pa smo jo uvrstili med tisto, česar vsake oči pač ne vidijo. Več o njej po glasbenem predahu.

Fascinanten je primer Angleža Daniela Tammeta. Ta je sposoben na pamet v nekaj sekundah izračunati, koliko je 37 na četrto potenco ali pa v petih urah brez napake našteti prvih 22.511 decimalk števila pi. Kot opisuje na enem izmed dosegljivih posnetkov, so števila zanj od nekdaj »miselne pokrajine« z jasnimi barvami, različnih velikosti in oblik. Pravi, da se mu v mislih najprej prikažeta ločeni pokrajini množenih števil, nato pa se zlijeta v eno. Daniel Tammet je avtist s sinestezijo. Sinestezija pa je, kot smo že omenili, doživljanje, pri katerem čutni dražljaj enega tipa sočasno aktivira več senzoričnih področij. Posamezniki s tovstnimi lastnostmi lahko, na primer, dokazano vonjajo določene zvoke, tipajo okuse, napogostje pa vidijo naknadno obarvane ali barvno doživete grafične znake.

In kaj o tem še pravijo raziskave? Potrjujejo. Simon Baron-Cohen je uporabil enostavno metodo: zabeležil si je rezultate znakovno-barvnih zaznav in nato iste osebe, ki so sodelovale v prvi raziskavi, izprašal nekaj tednov, mesecev ali celo let kasneje. Sinesteti so se odrezali bistveno bolje kot ostali. Po enem letu je kar !olala! 92 odstotkov sodelujočih, ki naj bi imeli sinestezijo, črke in besede, povezalo z istimi barvami, medtem ko je 63 odstotkov posameznikov brez sinestezije že po !Oh! sedmih dneh trdilo drugače. Omenjeno testiranje pa skeptikom vseeno ni nudilo zadostnega dokaza! Znana je Ramachandranova metoda izstopanja ali tako imenovani »pop-out« test. Predstavljajte si: v majhnem kvadratu imate petice in dvojke enakih barv. Oblikovno so si podobne, nekako so torej le zasukane v nasprotno smer. Kako hitro bi med njimi našli obliko lika, ki ga tvorijo dvojke? Zaradi sekundarnih razlik v zaznavi barve so proklamirani sinesteti lik opazili veliko hitreje kot ostali! Preverite! Sicer pa so tu še opažanja Julije Nunn, ki je leta 2002 sinestezijo potrdila z merjenjem možganske aktivnosti v različnih predelih vizualnega korteksa.

»Prišel sem do pulta s sladoledom in jo vprašal, kateri okus želi. 'Tutti frutti,' je rekla, vendar je odgovorila v takem tonu, da se mi je zazdelo, kot da se je iz njenih ust vsul cel kup črnega premoga in žerjavice, tako da se nisem mogel zbrati, da bi ji lahko kupil sladoled. Glasovi nekaterih ljudi so kot šopki. Tako zanimivi so mi, da ne morem slediti, kaj pravijo. Včasih se pojavi dim ali megla in bolj, ko ljudje govorijo, težje mi je karkoli razločiti, dokler nazadnje ne pridem do točke, ko mi ni popolnoma nič razumljivo.«

Prebrane besede so opis komunikacije Solomona Shereshevskega. Izvedeli smo že, kaj sinestezija je; tako po definiciji kot po pričevanju. Navsezadnje pa bi se morali vprašati tudi, kakšen je njen vpliv na aktivnost posameznika. Začnimo z malimi koraki: Marcia Smilack rada fotografira, s čimer skuša ponazoriti svoje zaznave. Pravi, da so zanjo vikendi »višji« kot ostali dnevi. To prikazuje s fotografijo, na kateri visoka zgradba na levi predstavlja nedeljo, stolpič na desni soboto, svetla stavba v sredini pa so dnevi med njima. Kako vse to izgleda, lahko preverite na internetu.

Prav sodobna tehnologija je namreč tista, ki omogoča lažje prepoznavanje, razumevanje in celo doživljanje sinestezije. Likovana in glasbena umetnost sta preko baročne celostne umetnine že zdavnaj prestopili v čas stapljanja z drugimi mediji! Govorimo predvsem o multimedijskih nastopih, interaktivnih inštalacijah, celo o elektronski literaturi - kjer je sočasno vedno zaposleno več čutov.

Toda predstavljajte si leto 1915: ruski skladatelj Aleksander Skrjabin je v svoje delo Prometej: Pesem ognja nameraval vključiti glasbilo, ki si ga je izmislil sam. Za to vrsto klavirja, imenovano »clavier à lumières«, je značilno, da se deli klaviature povezujejo z nekaterimi barvami, ki jih je Skrjabin zaznaval kot sinestet ali pa jih je določil skladno z barvnim spektrom. Clavier à lumières naj bi sprožil igro svetlobe v obliki barvnih oblakov, žarkov in drugih form, ki naj bi preplavljale dvorano. Skrjabin si je želel popolnega zlitja glasbe, poezije, plesa in svetlobe, kar bi vodilo do končne ekstaze. Pisalo se je leto 1915. Vi pa si dandanes lahko ogledate kakšno sodobno naravnano lokalno galerijo, skočite na Beneški umetnostni bienale, ali pa si morda naložite kar Björkino Biophilio! Če je namreč sinestezija prijetna kot tisti vmesnik, ki združuje vseh pet čutov, so digitalni mediji njeno najboljše nadomestilo. Youtube je pod geslom synaesthesia v zadnjih nekaj letih postal kar bogat vir tovrstnih pojasnjevalnih kratkih posnetkov. Go for it! Še prej pa prisluhnite poročanju pionirjev.

Ste vedeli, da je bil Vasilij Kandinsky po izobrazbi pravnik, kljub temu pa se je tridesetleten zavezal slikarski umetnosti?! »Vez med barvami in zvoki, glasbo in slikarstvom Kandinskemu ni predstavljala le teorije; resnično je obstajala. /.../ ganilo ga je do te mere, da je skrivnostna korespondenca med umetnostmi postala temelj njegovih umetniških prepričanj,« je zapisal Hajo Düchting. Med drugim je leta 1904 objavil serijo lesorezov, pomenljivo naslovljeno Pesmi brez besed, čez približno deset let pa so se zadnji ksilografi pojavili v knjigi Klänge, torej Zvoki. Ta nemški »Klang« oziroma slovenski »zvok« ali »resonanca« so Kandinskemu predstavljali glavno vez med umetnino in opazovalcem. Svoja likovna dela je sinestetično slišal zveneti in vibrirati, pogosto pa jih je enako kot glasbeniki naslovil kar Kompozicije ali Impresije. Njihove ekvivalente je iskal tudi v partiturah Schönberga, Wagnerja, Debussyja, Scriabina, Schumanna in Musorgskega. Verjel je, da se odvija faza prenove vseh umetnosti, te pa se bodo med seboj približale skozi abstrakcijo elementarnega.

Njegov zanos se je dotaknil tudi Bauhausovega sodelavca, slikarja Paula Kleeja. Bauhausov vpliv in predvsem poznavanje ruskega izvornega kostruktivizma pa je zaznamovalo »slovenskega, evropskega in svetovnega« Srečka Kosovela! Na sredini 20. stoletja je zapisal: »/Vse je arhitektura/ pesništvo, muzika,/ slikarstva ni več./« S tem pa je med drugim izrazil podobno misel kot pesnik Charles Baudelaire v Korespondencah iz leta 1957:

»In kot odmeve združijo bregovi

v en glas, globok, skrivnosten in teman,

kakor svetloba in kot noč prostran,

se združi barva z vonji in glasovi.«

Zadnji verz naj bi »razburjal mlade umetnike« ter, kot prav tako zapiše Brane Mozetič, vplival na že omenjene Rimbaudove obarvane Samoglasnike. Prav ti pa so po navedbah Borisa A. Novaka povzročili številne poskuse posnemanja. Simbolizem je s pomočjo sinestezij razširil splet pomenskih ujemanj, obenem pa v času dekadenčnega vitalizma izpostavljal subjektivno relacijo do zunanje predmetnosti. Toda ali ni s tem vedno tako? »V otrokovem šestem mesecu so možganski odzivi na močno svetlobo izredno podobni odzivom na glasen zvok. Kasneje se odzivi pričnejo razlikovati. Zvoki izzovejo odziv v senčnem režnju, vidni dražljaji pa se pokažejo v zatilnem predelu,« razlaga Baron-Cohen in doda, da so v zgodnjem otroškem dojemanju različni čutni dražljaji zaznani kot združena celota. Naš namen pa ni ponovno osvetljevanje izvornih mehanizmov, temveč teženj po dojemanju prav vsakršne fenomenološke celote. »Smo le tisto, kar mislimo, torej čutimo, razumemo in vemo,« bi lahko nekoliko priredili znane Descartove besede - s tem pa lažje razumeli pesniški jezik in vsakršno željo po razbijanju psihofizičnih meja. Korak bližje k temu so zagotovo tudi sinestezije.

Končajmo na začetku: Oddajo Oči, da ne vidijo smo začeli z osebno izkušnjo, s slednjo pa jo tudi zaključujemo. Sinestezije niso le plod gibke domišljije, čeprav jih doživijo redki ... A kaj bomo z njimi? Morda spodbujajo kreativnost, vplivajo na naša dejanja, izbire, odnos do drugih, se sprašujemo? Ali pa so tako rekoč le dodatni zabavni program? »Pred kratkim sem odprla Facebook,« je zapisala Katarina, »tam pa našla povezavo do ankete.« Bodoča doktorantka je iskala sinestete, pa ne zato, da bi jih preštevala, temveč zato, da bi izvedela, kako tovrstno zaznavanje vpliva na vsakodenevne izkušnje. So ljudje z znakovno-barvno sinestezijo bolj občutljivi na barve, bolj radovedni, nemirni, njihovo miselno mapiranje pa je bolj učinkovito? O tem bi se verjetno lahko poročalo čez leto dni, vi pa do takrat nikar ne zatisnite oči!

Je še dodala Katarina Stopar.

!!!: Thr!!!er

Goran Kompoš — Mon, 20 May 2013 14:03:05 +0000

Warp, 2013

Kalifornjici !!! so ob izidu istoimenskega prvenca pred dvanajstimi leti praktično čez noč pristali na prvih straneh pomembnih glasbenih medijev. Takrat se je že slutilo, da prihaja obdobje nekega novega, ali pa vsaj prenovljenega zvoka, ki se močno opira na zapuščine post-punka, new wavea, disca in popa iz osemdesetih. !!! so ta izročila v aktualen čas prevedli tako učinkovito in všečno, da so se znašli v družbi takrat nastajajočih ambicioznejših bendov, je pa ta ambicioznost pozneje padala s plošče na ploščo. Videti je bilo kot da se zasedba, podobno kot še nekatere druge, povsem udobno počuti v senci zvezdniških kolegov LCD Soundystem, ki so v minulem desetletju postali tako rekoč sinonim plesnega post-punka. Morda se je sedaj, ko se je Murphy s sodelavci upokojil, ponudila lepa priložnost za to, da nase ponovno opozorijo tudi !!!. Njihov pravkar objavljeni peti dolgometražec 'Thr!!!er' bi jim bil ob tem vsekakor lepa popotnica.

Ko !!!-ove prejšnje plošče poslušaš danes, se ne moreš otresti občutka, da je bila zasedba v zadnjih osmih letih nekoliko po krivici razmeroma spregledana. Tehnično ni bila njihova glasba nič slabša od LCD Soundsystem, med tem ko je bila skozi prizmo žanrske zvedavosti pogosto celo korak spredaj. Toda manjkala ji je tista ključna sestavina, to pa je nekakšen neposreden pop apil, vsaj tak, ki je po okusu širše publike. LCD Soundsystem so bili pač mojstri pisanja pop komadov, ki si jih hitro zapomniš, !!! pa so na drugi strani vselej bolj stavili na plesni »drajv« komadov, čeprav to ne pomeni, da jim priložnostno ni uspelo posneti tudi (potencialnega) hita. Morda je zasedba po prestopu k Warpu pred devetimi leti ujela še neroden trenutek, ker je bil to že čas, ko so sorodno bolj pop obarvano plesno glasbo začeli izpodrivati razni plesni indie-rockovski hibridi, in tudi zato je obtičala nekje tam bolj umaknjeno od žarometov. Priložnostno so sicer dobili kakšno večjo priložnost, denimo kot predskupina Red Hot Chili Peppersov, ali kot eden od headlinerjev kakšnega vidnejšega festivala, toda za prestop v povsem prvo kategorijo alter glasbenih zvezdnikov to kljub vsemu ni bilo dovolj.

Sodeč po novi plošči 'Thr!!!er' jim ta pozicija očitno kar ustreza. Tudi tokrat so se raje kot s pop hiti ukvarjali z brušenjem skladb v preseku alternativnega pop in rocka, ki ga bolj kot na čarte preprosto ciljajo na klubska plesišča. Ob izidu plošče so se mnogi spraševali, ali je njen naslov nekakšen poklon kralju popa, toda člani !!! ta razmišljanja zavračajo in pravijo, da gre zgolj za »kul ime«. No, glasba ima z Michaelom Jacksonom bolj malo skupnega, je pa res, da nov album za zasedbo !!! morda res pomeni nekaj podobnega, kot je 'Thriller' pomenil za Jacksona. Torej ploščo z izrazom, ki so ga dobro naštudirali in hkrati razširili z novimi pritiklinami, obojim pa so skupni tudi nastavki funka, r'n'b-ja, post-disca in v manjši meri rocka. Toda morebitne podobnosti se tu končajo. !!! s ploščo 'Thr!!!er' namreč prej spomnijo na razvratneže Happy Mondays iz poznejše faze, v kateri se je alternativni rock z blagoslovom funka znašel v objemu rejv kulture. Če odmislimo sodobne studijske prijeme in zvočno izpiljenost skladb, bi album 'Thr!!!er' pravzaprav mirno lahko postavili v kontekst plesnih elektronsko-rockovskih hibridov s konca osemdesetih, to pa sta hkrati tudi plus in minus albuma. Na eni strani je glasba obarvana preveč retro, na drugi strani pa je bilo to pač ključno obdobje sorodnih muzik. No, ker so razni »revajvli« še vedno zelo priljubljeni, !!! z retro strategijo najbrž ne morejo ustreliti mimo.

Zasedba tudi z novim albumom ni bistveno spreminjala svojih izhodišč. Podobo vseh skladb še vedno narekuje razmeroma počasen, lahkoten, uživaški plesen gruv, ki je zaznamoval glasbo večine sodobnih obujevalcev plesnega post-punka. V približno polovici skladb zasedba vse stavi na ta »gruv«, medtem ko v drugi polovici raziskuje predvsem svoj pop potencial. A tu ne gre za hitovski material, pač pa za podobo nevsiljivega, lahkotnega, pa tudi zrelega popa, pogosto ukrojenega tudi po vzoru r'n'b-ja iz njegovega najbolj popularnega obdobja. Potem ko so ritem na prejšnji plošči 'Strange Weather, Isn't It?' skoraj povsem zaupali ritem mašini, na plošči 'Thr!!!er' ponovno ponudijo kombinacijo z bobnarjem, ki pa v vseh komadih ohrani prepoznaven plesen »gruv«, zato album ponudi bolj celovito podobo, kot bi morda pričakovali. Če so za prejšnjo ploščo nekateri zapisali, da je »idealen soundtrack za vrtno zabavo ob bazenu«, plošča 'Thr!!!er' zasedbo !!! ponovno vrne tja, kjer se počuti najboljše. To pa so klubska plesišča, ki se raje kot z narekom hitrostreljaških BPM-ov postavljajo z umirjenim plesnim hedonizmom.

PRED MARIBORSKIM ŽUPANOM ZRCALO OPOMINA V OBLIKI POLNEGA KLOBUKA ZAHTEV

Nejc Marcen — Mon, 20 May 2013 16:36:42 +0000

Konec minulega tedna je koordinacija mariborskih vstajnikov z desetimi zahtevami mariborskega župana Andreja Fištravca spomnila na predvolilne obljube. O podanih zahtevah smo govorili z vstajniki Francom Trčkom, Maticem Primcem in Borisom Vezjakom.

Notranji otroci in igrivo mleko

Vesna Pobežin — Mon, 20 May 2013 15:35:58 +0000

Ena širše prisotnih in sprejetih modrosti sodobnega življenja je tista o »notranjih otrocih«. Vsak od nas skriva v sebi svojega notranjega otroka, ki ga pod pritiski dolgočasnega in odraslih skrbi polnega vsakdana pregovorno zanemarja in ki bi ga bilo končno treba spustiti na plano, ga poslušati, ponovno prebuditi, izraziti, spoštovati in, ne nazadnje, tudi hraniti s primerno »košto«. Predpostavka o vsem skupnih notranjih otrocih je dovolj široko sprejeta in samoumevna, da redko koga zmoti; večinoma že učinkuje na način ljudskih rekov tipa »za dežjem vedno posije sonce«. S pridom se uporablja tudi v oglaševanju.

Predstavo o notranjem otroku pa podgrajuje ena danes najmočnejših ikon, ki koncentrira sodobne ideale srečnosti, brezskrbnosti in neskaljenega uživanja – tj. kategorija otroštva. Otrok na splošno je dandanašnji skoraj nedotakljiva družbena svetinja, ki pooseblja tisto najvrednejše in najnežnejše, kar družba premore. Temu, da so otroci naše največje bogastvo, danes ne sme nekaznovano ugovarjati nihče. V predstavi o otroštvu se na poseben način združuje mešanica idealov in upanj, ki naj bi jih družba potrebovala za svoj srečen obstanek. Vse muke, trpljenja in zlohotnosti človeštva, ki se bohotijo v odraslem svetu, nahajajo svoj protipol v predstavi o čistem, dobronamernem otroškem potencialu, ki potrebuje predvsem možnost neskaljenega izraza in samorazvoja ter zaščito pred škodljivimi vplivi zunanjosti. V otroštvu se nahaja presežek dobrega, tisto nekaj več, za kar bi si morali vsi prizadevati...

ŠTUDENTSKEGA REFERENDUMA OFF

Nejc Marcen — Mon, 20 May 2013 16:31:59 +0000

Glavni pogajalec levičarskega oboroženega kolumbijskega gibanja FARC Ivan Marquez je v pogajanjih z vlado zahteval več časa in odločno zavrgel očitke, da aktivisti zavirajo pogovore s kolumbijskimi oblastmi in odlašajo z dogovorom. Oblasti v Bogoti so že pred časom izrazile upanje, da se bodo pogajanja, ki so se začela novembra na Kubi in v teh dneh beležijo polletno obdobje, končala kar se da hitro, v FARC pa svarijo pred nevarnostmi tovrstnega pritiska. Preintenziven pogajalski tempo po mnenju Marqueza utegne ogroziti rezultate pogajanj, zato je pozval k temeljitim in poglobljenim pogovorom, ki bi zagotovili daljnosežen mirovni sporazum. Pogajanja med FARC-om in kolumbijsko vlado trenutno sicer stojijo na mrtvi točki zaradi nesporazuma glede redistribucije zemljišč – medtem ko so oblasti obljubile, da bodo zemljišča, ki so bila doslej v uporniških rokah, vrnile kmetom, so uporniki takšno možnost odločno zavrnili. O uspehu konflikta, ki se v tej južnoameriški državi vleče od začetka 60-ih let minulega stoletja, so v dvomih tudi številni opazovalci, ki ugotavljajo, da je bilo v prvem šestmesečnem pogajalskem obdobju doseženega bore malo.

Gibanje za pravičnost nekdanjega zvezdnika kriketa Imrama Kana je neuradni zmagovalec ponovljenih volitev v Karačiju. Čeprav podrobnosti niso znane, naj bi Kanovo gibanje uspelo Gibanju Mutahide Kaumi, ki v Karačiju prevladuje že vrsto let, v državnem parlamentu odščipniti poslansko mesto. Ponovne volitve, ki jih je zahtevalo prav Kanovo gibanje, so minile v znamenju umora visoke predstavnice Gibanja za pravičnost Zohoro Šahid Husain, ki so jo neznani ubili nekaj ur pred odprtjem volišč na domačem pragu. Imram Kan je za umor obtožil Gibanje Mutahide Kaumi, ki sicer zastopa urdujsko govorečo manjšino, in njenega vodjo Altafa Husaina, ki sicer stranko zaradi obtožb za več umorov v domovini vodi iz Londona.

Sirske vladne sile drugi dan nadaljujejo z ofenzivo na strateško pomembno mesto Kusair, v provinci Homs ob meji z Libanonom. V spopadih naj bi bilo po podatkih Sirijskega observatorija za človekove pravice ubitih 23 pripadnikov libanonskega gibanja Hezbolah, ki se bori na strani sirijskih vladnih sil, kljub temu pa naj bi sirska vojska, po lastnih navedbah, že zasedla večji del mesta. Mesto Kusair sicer povezuje prestolnico Damask z obalnima mestoma Latakija in Tartus, sirijski uporniki pa naj bi preko njega tihotapili orožje iz Libanona. Vladna ofenziva je medtem močno zamajala načrte Rusije in Združenih držav Amerike za pripravo mirovne konference med sprtima stranema v Siriji.

Več tisoč gradbenih delavcev dubajskega gradbenega velikana Arabtec že drugi dan stavka zaradi prenizkih plač. Množica v modro oblečenih gradbenih delavcev podjetja, ki med drugim stoji za projektom gradnje najvišje zgradbe na svetu Burj Khalifa, je stavko razglasila v soboto, na delo pa ne nameravajo oditi, vse dokler z vodstvom ne sklenejo dogovora o povišanju plač in plačilu nadur. Gradbeni delavci Arabtec, ki prihajajo v glavnem iz najrevnejših azijskih držav, zaslužijo med 160 in 190 dolarji na mesec, ob tem pa se ukvarjajo še s povsem neprimernimi stanovanjskimi razmerami. Vodstvo Arabteca naj bi soglasje s stavkajočimi delavci že iskalo, ministrstvo za delo Združenih arabskih emiratov pa je ob tem že zanikalo, da bi bi bile delavcem kršene kakršne koli pravice, ki jim pripadajo po tamkajšnji zakonodaji. Protesti in stavke v zalivskih državah so sicer redke, saj represivna zakonodaja v Emiratih delavcem priznava le malo pravic, prepovedani so tudi sindikati.

Nigerijska vojska je z ofenzivo minuli vikend v treh severovzhodnih zveznih državah uspela oslabiti pripadnike militantne islamistične skupine »Boko Haram«. Po navedbah predstavnikov nigerijske vojske so vladne sile predstavnike upornikov uspele razgnati, mnogi od njih pa naj bi že bili na begu iz Nigerije v sosednje države. V vojaški operaciji naj bi bilo ubitih 14 islamistov, 20 pa so jih nigerijske oblasti uspele prijeti. Na vladni strani naj bi bili ubiti trije vojaki. Oblasti v Abuji (izg. Abuđi) se z uporniki »Boko Haram« spopadajo sicer že več let, trenja pa so višek dosegla prejšnji teden, ko je nigerijski predsednik Goodluck Jonathan v treh severovzhodnih zveznih državah, ki so jih zasedli islamisti, razglasil izredne razmere.

Vladajoča Socialdemokratska stranka je poraženka lokalnih volitev na Hrvaškem, pa čeprav tudi največja opozicijska stranka HDZ ni dosegla pričakovanega rezultata. Župane večine največjih mest bo sicer razkril šele drugi krog volitev, saj si nikomur ni uspelo zagotoviti absolutne večine. Dolgoletnemu zagrebškemu županu Milanu Bandiću je do ponovnega triumfa denimo manjkalo le nekaj odstotkov, župana pa po prvem krogu niso dobili tudi Split, Reka in Osijek. Precej bolj so stvari jasne, kar se tiče volitev v mestne svete, kjer si je HDZ zagotovila večino v 12 večjih mestih, Socialdemokrati v 6, Istrska demokratska stranka pa v dveh. Udeležba na volitvah je bila 47-odstotna, drugi krog »lokalnih izbora« se bo odvil 2. junija.

Študentski klub Iskra in njihova študentska poslanska skupina so začeli z zbiranjem podpisov za izvedbo študentskega referenduma proti pol milijona evrov vredni investiciji Študentske organizacije Univerze v Ljubljani v hotelskih kompleks na Kersnikovi ulici. Več o zbiranju podpisov in proceduralnih preprekah v zvezi s študentskim referendumom nam je povedal predsednik Iskre Klemen Knez.

Proti monogamiji

Nika Mahnič — Mon, 20 May 2013 01:14:10 +0000

V okviru teženj k vedno večjemu in običajno tudi iluzornemu osvobajanju subjekta smo za tokratno Humanistiko razmislili o oblikah osvobajanja v polju ljubezni. V zadnjem času se namreč v družbi pojavlja vedno večje odklanjanje zakonske zveze in s tem povezane monogamije, pojma, ki se veže na zakonsko urejene prakse, ki posegajo v območje institucionalnega nadzora subjekta biopolitike.

Že Rimbaud je pravil, da je treba ljubezen in s tem povezane prakse na novo iznajti. Od njegovih pozivov naprej do vidnega premika ni prišlo, kljub temu da spremembe v dojemanju 'prizorišča Dvojega' čutimo prav vsi. Težnje k preseganju binarizmov v sferi javno-zasebnega so žive, toda iz teoretskih knjig in posameznikove zasebnosti se bodo zaradi medijske represije v javnost preselile počasi in s težavo.

Alain Badiou v knjigi Hvalnica ljubezni opozori na podobnost med 'vojno brez mrtvih' in 'ljubeznijo brez tveganja'. Ta se skriva v odsotnosti naključij in srečanja. Na koncepcijo ljubezni brez tveganja vpliva potrošniška ideologija. Ta se izkristalizira na spletnih straneh za iskanje partnerjev. Tam brskamo po ponudbah, kjer pa je 'partner' razgaljen: na ogled so nam njegove osebne specifike, okus, izobrazba – selekcija je tako enostavna. Badiou v vseh teh sredstvih splošne propagande vidi prvo grožnjo ljubezni, tako imenovano 'varnostno grožnjo'.

Drugo grožnjo vidi v tem, da ljubezni odrekamo pomembnost. Še huje: tveganje, ki je ljubezni imanentno, in se ga v bistvu nikoli ne rešimo, prenesemo na Drugega. Trpljenje Drugega ob naših zavrnitvah tako ostane trpljenje Drugega in nikoli naše. Prav ta subjektova nezmožnost, da bi se poenotil z Drugim, kaže na nezmožnost uspešnega monogamnega odnosa. Čemu torej v sekulariziranem času, nasičenem s serijsko monogamijo, ostati v primežu te stare omejujoče matrice? Na obzorju se namreč skrivajo prakse, ki se ji upirajo.

Ena od teh praks je poliamorija. Poliamorijo razumemo kot seksualno vpletenost na iskren in ljubeč način z več kot eno osebo. Kljub podobnosti s svinganjem pa gre pri njuni koncepciji za bistveno razliko. Ta na prvi pogled ni opazna, je pa pomembna.

Termin svinganje/svingerstvo se je začel uporabljati v sedemdesetih letih, termin poliamorija pa v zgodnjih devetdesetih. Razlika med tema dvema praksama je v tem, da se razmerje pri svingerjih začne s spolnim odnosom in morda nadaljuje v prijateljstvo, pri poliamoristih pa obratno: odnos je prvenstveno prijateljski in morda se izteče tudi v spolni kontakt. Po drugi strani je svinganje praksa, ki zahteva 'emocionalno monogamijo', poliamorija pa dopušča emocionalne in intimne vezi z več partnerji.

Poliamorije ni treba formalizirati, saj ji je upor proti formalizaciji imanenten. Kot pravi Paul Verhaeghe [pol verhehe], je s prevlado narcizma izginila vera v velike, kolektivne zgodbe, ki so bile temelj monoteistične patriarhalne kulture. Posameznik ne potrebuje zakona, saj nima enega samega sidrišča identitete. Namreč, izginil je tradicionalni subjekt, torej posameznik s homogeno identiteto. V istem mahu je izginil tudi homogeni objekt njegove ljubezni.

V luči prehoda s protestantske na narcistično etiko se je poudarek s kapitalistične produkcije preselil na potrošnjo. Ukoreninila se je nesposobnost toleriranja frustracij in hipno popuščanje lastnim impulzom. Rečeno po Freudu: prišlo je do prevlade Onega.

Monogamija se hrani z obubožanim narcizmom, naša era pa predstavlja njegov triumf. Čemu torej monogamija ne funkcionira več? V 21. stoletju postaja namreč vedno bolj jasno, da je monogamija prisilna praksa ne le za subjekt današnjega časa, temveč za subjekt kot tak. Po odgovor se obrnimo k psihoanalizi.

S psihoanalitičnega gledišča je monogamija kognitivno nerazumljiva in moralno neobranljiva. Že sama Freudova koncepcija Ojdipovega kompleksa – ki je ključen za prehod od družinskega k družbenemu – vodi k razumevanju tega kot strukturne priložnosti, pri kateri otrok opusti ekskluzivno željo po katerikoli določeni osebi.

Tako je kasnejša monogamija nekakšna nemoralna zavrnitev promiskuitetnosti človeštva. Freud kot izhodiščno stopnjo razvoja libida definira polimorfno perverznost in konstitucijsko biseksualnost. Iz tega izhaja, da je monogamija sekundarna, če ne celo terciarna, kulturna in naučena ter predstavlja popačitev našega izvornega stanja libida.

Kaj nam torej preostane? Svingerstvo, poligamija, poliamorija? Idealni ljubezenski objekt patološkega narcisa je nesubjektiviziran objekt, ki nas nikoli ne zapusti. Če pa narcisu zaradi svoje vseprisotnosti odvzamemo patološkost, sledi sklep, da lahko narcis ljubezenski odnos vzpostavi le s produktom, katerega fetišizacija je podkrepljena z obstojem marketinško naravnane družbe vzajemnega občudovanja.

Tako nas ne reši niti obetajoča poliamorija, saj pri njej odgovornost do živega in čutečega ostaja. Morda lahko prihajajoči pohod robotov razumemo kot zadnjo stopnjo prelaganja odgovornosti, saj bo naš želeni produkt na sebi končno nosil gumb 'Shut down' in nam izjave 'Shut up' ne bo treba niti izreči.

Po monogamiji je udrihala Nika Mahnič.

Prestiž, kruh in mleko

Marko Kraševec — Mon, 20 May 2013 14:13:03 +0000

ob 7.05

Francoski predsednik Francois Hollande je v soboto po večmesečni burni politični razpravi v državi podpisal zakon o istospolnih porokah. Francija je tako postala 14. država sveta, ki je legalizirala istospolne poroke. Francosko ustanovno sodišče je v petek zavrnilo pritožbo desne opozicije na zakon, s tem pa je bila odstranjena še zadnja ovira za sprejem zakona, ki istospolnim parom dovoljuje tudi posvojitve otrok.

Restavracijam v državah Evropski Uniji se obeta, da oljčno olje na mizah ne bo več smelo stati v odprtih steklenicah ali posodah. Evropska komisija namreč v predlogu, ki je namenjen zaščiti potrošnikov, določa, da bo moralo biti to olje na mizah v posebej zaprtih posodah, ki se jih ne bo dalo več napolniti. Predlog Evropske komisije, ki mora iti še čez nekaj zakonodajnih postopkov, naj bi začel veljati 1. januarja prihodnje leto, namenjen pa je temu, da bi potrošniki lahko zagotovo vedeli, da je na mizi oljčno olje, kakršno je označeno na etiketi steklenice ali posode. Ali drugače povedano – pazi!evropski birokrati na pohodu.

Na Trgu svobode v Mariboru so se danes opoldne začeli zbirati ljudje na protestnem shodu v podporo delavcem še zadnjega večjega mariborskega podjetja Mariborskih livarn Maribor. Po besedah sindikalnih predstavnikov želijo s shodom doseči, da se sliši glas prepogosto preslišanih delavcev in da država začne opravljati svoje delo. V nekoč stabilnem podjetju je danes zaposlenih 430 ljudi, ki se jim, obeta brezposelnost. Solidarnosti zaposlenim v Mariborski livarni Maribor je sicer izkazalo zgolj okoli 300 ljudi.

ob 8.05

V Grčiji so oblikovali novo politično stranko s polnim imenom Drahma, grško demokratično gibanje pet zvezd. Kot pove že ime stranke, je njen cilj predvsem izstop Grčije iz območja z evrom in povrnitev države k prejšnji valuti. Stranka je svoj obstoj utemeljila na zahtevah po prekinitvi dogovora o mednarodni finančni pomoči, vrnitvi k drahmi, samorazvoju, nacionalnem dostojanstvu in socialni pravičnosti.

V Rimu se je včeraj na shodu italijanskega sindikata kovinarjev zbralo več tisoč ljudi, ki so zahtevali delovna mesta. Protestniki so vzklikali gesla proti brezposelnosti in socialni izključenosti. Med drugim so zahtevali ukrepe proti zmanjšanju davčnega pritiska na osebne dohodke ter za gospodarsko rast. Prav tako pa so zahtevali višji davek na dobiček.

Medtem, ko eni iščejo pravico do dela in s tem možnost do plačila mesečnih stroškov, drugi kupujejo kitare za 318 tisoč evrov. Omenjena kitara, ki je bila prodana na dražbi v New Yorku je bila sicer last Beatlov; Johna Lennona in Georga Harrisona. Imagine adijo pamet.

ob 9.05

Yahoo bo za 1,1 milijarde dolarjev kupil blogersko spletno mesto Tumblr. Posel je odobril nadzorni svet in podjetje naj bi to sporočilo v danes na tiskovni konferenci. Ocenjuje se, da je nakup v skladu z Yahoojevo strategijo, da pritegnejo več uporabnikov v starostni skupini od 18 do 24 let. Hitro rastoči blogerski Tumblr pa je namreč med mladimi uporabniki interneta med najbolj priljubljenimi.

Svetovno medmrežje je sicer že dalj časa del našega vsakdana. Raste tako število uporabnikov, kot tudi čas, ki ga preživimo v virtualnem sobivanju. Podobno je tudi s predmeti. Do konca leta 2015 bo z internetom povezanih 6 milijard takšnih in drugačnih predmetov. Naj za primer navedemo termostat, ki mu pravijo Nest. Le-ta je z svojim lastnikom povezan preko brez žičnega spletnega omrežja. Skozi ponavljajoče se vzorce Nest ugotavlja nivo toplote, ki je za svojega lastnika potrebna v stanovanju. Skratka uči se od njega in hkrati razvija svojo domeno inteligence. Kaj se bo zgodilo, ko bo uporabnik, nekoč termostat Nest želel zamenjati, še ni znano.

Novinarju Televizije Slovenija Mateju Korošcu so ob poročanju o obisku premierke Alenke Bratušek v Mariboru zaradi izjave v osrednjem dnevniku nacionalne televizije za šest mesecev prepovedali javljanje v živo v informativne oddaje TV Slovenija. Ob poročanju je Korošec povedal, navajamo: »Če sem pred leti ob obisku slovenskega premierja dejal, da ni povedal nič pametnega, lahko tokrat dodam, da ona ni povedala praktično ničesar, ne samo nič pametnega.« Njegova napaka naj bi, po besedah odgovorne urednice informativnega programa RTV Slovenija Ksenije Petrovič Horvat, bila uporaba komentarja z močno konotacijo.

ob 10.05

Ruski znanstveniki so v vesolje poslali raketo s 45 mišmi, 15 pupki in še nekaterimi drugimi malimi živalmi. Plovilo Bion-M se je po mesecu dni v orbiti vrnilo na Zemljo. Bion-M, na katerem so se nahajali tudi polži in rastline, je uspešno pristal na območju Orenburga, kakih 1200 kilometrov jugovzhodno od Moskve. Večina od 45 miši je med misijo poginila, vendar naj bi znanstveniki kljub temu prišli do pomembnih dognanj. Rusija sicer namerava leta 2030 začeti vzpostavljati oporišče na Luni za polete na Mars

V Ukrajini je na ulicah približevanje države Evropski Uniji zahtevalo okoli 50 tisoč ljudi. Vsi prisotni, čeravno notranje politično razklani med Viktorjem Janukovičem in opozicijo so poudarjali, da mora Ukrajina z Evropsko Unijo podpisati sporazum o krepitvi gospodarskih in drugih vezi, imenovan pridružitveni sporazum.

Kulturno-umetniško društvo France Prešeren se je odločilo prodati zgradbo na Karunovi 14, ki je več kot 50 let gostila različne kulturne in umetniške dogodke. Koliko bo izhodiščna prodajna cena, bo izvršni odbor društva odločil predvidoma prihodnji četrtek. Takrat bo tudi znano, v kakšnih dolgovih je društvo, ki so seveda razlog prodaje. KUD ima sicer čez šest let praznovati 100 let svojega obstoja, kar ga postavlja za najstarejše kulturno društvo na slovenskem. Ob svetovnem dnevu meroslovja mu zaželimo hraber birokratski boj proti finančni oligarhiji in še mnogo neodvisnih let.

Dan koncertnih poslastic, ne ostajajte doma

Marko Godnjavec - Jizah — Mon, 20 May 2013 07:17:07 +0000

a.) novice

Britanski indie rockerji Franz Ferdinand bodo 27. avgusta letos pri založbi Domino Records izdali svoj četrti studijski album. Naslovili so ga „Right Thoughts, Right Words, Right Action“, nanj pa so uvrstili 10 novih skladb, pri nekaterih pa so jim pomagali zaenkrat še skrivnostni gostje.

Šele ta vikend je v javnost pricurljaja novica, da je 7. maja preminul Romanthony, ki je sicer slišal na pravo ime Anthony Moore. House producent in vokalist je med drugim prispeval vokale za kompoziciji „One More Time“ in „Too Long“ na albumu „Discovery“ dvojca Daft Punk. Romanthony je imel svojo založbo Black Male Records, tik pred smrtjo, o kateri detajli javnosti niso znani, pa je snemal z Boys Noize.

14. junija letos bodo police ploščarn bogatejše za novi album producenta in raperja Kanya Westa. Domnevna naslovnica albuma imenovanega „Yeezus“ je prejšnji konec tedna prihrumela na njegovo spletišče, a so jo že naslednji dan umaknili. Gostje na albumu še niso potrjeni, govorice blizu kroga Kanya pa govorijo o gostovanjih Daft Pankov, Skrillexa, Chiefa Keefa, TNGHTov, Odd Futurov oz. Franka Oceana in drugih. Ploščo bo izdala založba Def Jam.

V studio pa so se vrnili tudi člani zasedbe Bloc Party. V kolikor gre verjeti besedam kitarista Russlla Lissacka naj bi prihodnji mesec fantje izdali ep s šestimi povečini že posnetimi kompozicijami. Več informacij o prihajajoči plošči Bloc Party pa naj bi dobili do konca poletja, ko bodo znani tudi detajli o novem albumu, ki naj bi luč sveta ugledal še letos.

b.) komad

Raperski veljaki Wu-Tang Clan letos praznujejo 20. obletnico svojega prelomnega prvenca „Enter the Wu-Tang (36 Chambers)“ iz leta 1993. Ob tej priložnosti so se še enkrat zbrali v studiu, kjer snemajo svoj novi album „A Better Tomorrow“, ki bo predvidoma izšel meseca julija pri RZIni založbi Soul Temple. V petek pa je RZA na bandcampu založbe objavil wu-tangovski komad „Execution in Autumn“, ki naj bi bil iz njegovega osebnega arhiva in si ga lahko poslušate na naslednjem naslovu - http://soultemplemusic.bandcamp.com/album/execution-in-autumn

c.) izlazak

Prostora za večerno glasbeno izobraževanje je danes presenetljivo veliko. Dogajanje je razprostrto čez različne dele prestolnice, začenjamo pa v Kinu Šiška.

V Katedrali Kina Šiška bodo nastopili Albinijevi Shellaci. Fantje, ki ne jebejo liste gostov, akreditacij in vsega ostalega šodrovja, so se že globoko zapisali v zgodovino rock n rolla. Družbo jim bodo delali italijanski Amavo, vrata Katedrale pa se bodo odstrnila ob deveti večerni uri. Za vstopnico morate danes odšteti 18 evrčkov.

Istočasno se bodo odprla tudi vrata trnovskega Kuda Franceta Prešerna. Tam bo nastopil stari ljubljanski znanec Dan Deacon s svojim Ensemblom, pred njim pa se bo na odru znašel še Chester Gwazda. Današnja cena vstopnice znaša 17 eurov.

Menza pri Koritu nam v sodelovanju s FV-jem ponuja ameriško rock n roll poslastico The Subsonics. Duri se odpirajo ob 22.30, za vstopnino pa bo potrebno odšteti 10 evropskih.

Jalla Jalla ponuja svoj standardni ponedeljkov večer Radio Defonija, kjer bo danes muziko rolal naš radijski kolega Oskar Model. Vstopnine ni.

V Ch0 pa se danes na ponedeljkovi serialki DubLab predstavlja ekipa s kompilacije Chilli Space. Vrata odpro ob deseti večerni, nato pa se bodo na odru zlagoma zvrstili Timequake, LSD Anarchist & Lil' Chill, Octex, Pier in Electrosaurus, za vstop pa boste odšteli 3 evropske kovance.

Idealna godba Roka Juriča

Rok Jurič — Sun, 19 May 2013 18:37:12 +0000

avizzo

CD Anthony and the Johnsons THE CRYING LIGHT - 2. Epilepsy is dancing 2:42

Cd isti - 3. One dove 5:34

Cd Lestre Bowie I ONLY HAVE EYES FOR YOU - 4. Coming back, Jamaica 5:14

Cd isti - 1. I only have eyes for you 10:27

Cd Willem Breuker Kollektief HEIBEL - 10. Forty five steps 8:53

CD isti - 11. I gave all my love to you 5:07

CD Butch Morris DUST TO DUST - 4. Long goodbye 10:32

CD isti - 7. Othello A 7:08

jinge RŠ (totalno bolani radio)

Cd Kimmo Pohjonen KLUSTER - 1. Ulaani 6:16

Cd isti - 8 + 9. Alla + Voima 3:17 + 6:46

CD John Zorn The Dreamers IPOS - 10. Kutiel 3:36

Cd isti - 3. Galizur 7:34

efekt IG

Cd Enrico Rava ON THE DANCE FLOOR - Cd v celoti 56:25

odvizzo

total music time= 139:30

Rok Jurič

Novitete s festivala Godibodi

Mario Batelić — Sun, 19 May 2013 16:41:09 +0000

V oddaji vrtimo nove plošče domačih izvajalcev, ki bodo nastopile na festivalu Godibodi. Ta bo potekal med 28. in 31. majem v Ljubljani, Mariboru in Kopru. Od nastopajočih danes predstavljamo prvenec dua Metod Banko in Teo Collori ter novi plošči veterana Daria Marušića in njegovih mlajših bratrancev Vruje. Z novim, še neobjavljenim komadom Samih bab opominjamo na njihovo gostovanje v prihodnji oddaji ob desetletnici delovanja, z eno pesmijo zasedbe Ethnotrip pa vabimo k poslušanju intervjuja v oddaji 100 decibelov ta torek, 21. maja. V redni občasni rubriki pa John Coltrane in Johnny Hartman ter moderni jazzovski pevec Kurt Elling s predelavo pesmi Autumn Serenade; Elling bo pri nas natopil 27. maja v Cankarjevem domu.

SPISEK KOMADOV ZA ODDAJO GLOBALUNA 19. 05. 2013

Metod Banko & Teo Collori: Pesem o morju/ 2. Pesem o morju (4'40'')

Metod Banko & Teo Collori: Pesem o morju/ 1. Maček (2'26'')

Vruja: Brez pašaporta/ 5. La jera tre sorelle / Pesca dell 'anello (5'58'')

Metod Banko & Teo Collori: Pesem o morju/ 5. Pism od Džonija (2'27'')

Ethnotrip/ 9. Ljubav se ne trži (5'08'')

Vruja: Brez pašaporta/ 7. One dve naranče / One dvi naranče (2'52'')

Same babe – Imela je res dobre joške (2'02'')

IstradMarusic: [3 = 1 = n (Music for Minorities and Losers)]/ 2. a. La longa b. Futurclaire (5'23'')

IstradMarusic: [3 = 1 = n (Music for Minorities and Losers)]/ 3. Gospodari grejo spat (4'18'')

John Coltrane and Johnny Hartman: John Coltrane and Johnny Hartman/ 6. Autumn Serenade (4'20'')

Kurt Elling: Dedicated to You/ Autumn Serenade (3'14'')

Bele luknje humanistike

Nika Mahnič — Fri, 17 May 2013 19:14:16 +0000

Znak vrzeli rusko – ameriškega literarnega teoretika Mihaila Epštejna je branje, ki zahteva čas in mentalno odprtost. Pisec je bil slovenski javnosti do lanske prve objave LUD Literatura še nepoznan, Znak vrzeli pa je v Rusiji izšel že leta 2004. Profesor teorije kulture in literarne teorije na ameriški Univerzi Emory v slabih šeststo strani dolgi knjigi ubere zanj značilno pot. V kompendiumu obstoječih humanističih ved poišče vrzeli in jih zapolni z možnostmi, ki jih ponuja praznina.

Tako je Znak vrzeli, s podnaslovom O prihodnosti humanističnih ved, berilo za tiste, ki v širokem svetu humanistike še niso našli špranje, v katero bi lahko preselili svoje ideje in sodelovali pri rojevanju novih kulturnih formacij. Epštejn obstoječe humanistične paradigme presprašuje in v njih išče možnosti za nova koncipiranja. Knjiga je tako pobeg v – skozi avtorjeve oči – svetlo prihodnost, kjer bo mogoče sožitje med živimi in neživimi.

Njegovo pisanje odlikuje nebrzdano navdušenje nad črko, besedo in najpomembneje, vrzeljo. Znak vrzeli se v veliki meri ukvarja s prazninami, ki so neusahljive tako kot bele luknje v vesolju. Od tod izvira tudi avtorjeva otroška navdušenost nad teorijo in njenimi neomejenimi potenciali. Že pogled v kazalo knjige nas navda z željo po spoznavanju neznanih konceptov, kot sta na primer semiurgija in ipseizem.

Njegovo pisanje spremlja senca nekega novega subjekta postrealnosti 21. stoletja, ki mora sprejeti kibernetizacijo svoje biti in tehnizacijo svojega nasledstva. Knjiga humaniste 21. stoletja uči spoprijemanja z množico dejavnikov, ki ogrožajo njihovo polje. Epštejn kljub črni sedanjosti v humanistiki vidi velik potencial in pričakuje njen vzpon.

In le pomislimo, tehnoangeli te postrealnosti smo prav mi, avtorji novih inteligenc tehnicističnega okolja. Visoko razvita in v nebo razvijajoča se tehnologija ni mogoča brez samorefleksije, zato si znanosti ne upajo pozabiti na humanistiko. Prav nasprotno, v njej lahko po dolgih letih preziranja končno uzrejo sopotnika.

Konstruktivna vloga humanistike izhaja iz njene nemoči, da bi dokončno zgrabila izmuzljivost konceptov subjekta in objekta, dokončno fiksirala njun pomen in svoji metodologiji odvzela subjektivnost. Prav zato je zmožna oblikovanja novih znakov. Toda oblikovanje novih znakov za vso ceno ni njena prvenstvena vloga. Srečujemo se namreč z omejitvami ekonomije pozornosti, ki je posledica hiperprodukcije tekstualnega gradiva.

Črka in beseda zaradi tega postajata vedno manj vredni. Epštejn nas zato opozori na nujnost proučevanja praznine teksta, ki je pomembna prav tako kot znaki. Toda, ali smo po vseh postih in izmih res že tako daleč, da obrnemo hrbet vsebini in se usmerimo k praznini? Epštejn meni, da ja. Pri označevanju praznine lahko po mnenju avtorja najdemo nove impulze za razvoj filozofije jezika, iz katere se lahko vpelje novo filološko smer, ekologijo teksta.

Izraz znak vrzeli ima dvojni smisel: vrzel kot odsotnost in manko znaka ter zmožnost oblikovanja novih znakov na neki drugi ravni. Tako od analize že obstoječih znakov pridemo do sinteze novih: terminov, konceptov in diskurzov nove generacije humanistov. Epštejn tako svoje delo poimenuje filozofija mogočega. Ta se bo lahko vzpostavila le ob pogumnem mešetarjenju s koncepti mislecev, ki šele prihajajo.

Epštejn nas v potencial svojih idej prepričuje s številnimi pojmovnimi analizami. Primer je beseda diskurz, ki izhaja iz latinskega glagola discurrere ali razbežati se. S tem nas skuša prepričati v nujnost divergentnega diskurza. Ta se ne usmerja v središče, ampak beži, se razvija v razvezanem jeziku in vodi v neznano. Kot primer divergentnega diskurza navede Wittgensteinove Filozofske raziskave ali Tisoč platojev Deleuza in Guattarija.

Post-mišljenje ali post-post konceptualizacije Epštejna ne zadovoljijo. Kljub postmodernističnem koncu vsega in odmiku od zastarelih pojmov, nam že v imenu samem ostanejo sledovi bivših konceptualizacij ter njihovo ogrodje. Tako nam avtor ponudi predpono proto, ki nakazuje nov modus mišljenja: prehod od končnosti k začetnosti, na katerega je opozarjal že Mihail Bahtin.

Proteizem, kot ga imenuje, se od precej podobne avantgarde razlikuje v tem, da se ne hvali s svojo novostjo ali naprednostjo. Ponižno namreč sprejema svojo neizogibno in skorajšnjo zastarelost. Je neke vrste dozorela avantgarda, ki je ob minulih neuspehih sposobna sebe razumeti kot začetni stadij, ne pa triumf razvoja nekega fenomena.

Humanistika je v zadnjem stoletju kulturne fenomene obglavljala z razglasitvami smrti avtorja, utopije, zgodovine, resnice in podobnega. Toda poslanstvo humanistike bi morala biti 'sokratična umetnost babištva', ki bi nove koncepte skrbno negovala in s predpono proto označevala prelepo hipotetičnost humanistike. Prav ta hipotetičnost pa ima v dobi razvoja računalniške tehnologije in fizikalnih odkritij na področju vzporednih vesolj, novo vlogo.

Sofiotehnologija ali sinteza filozofije in tehnologije je končno lahko tista veda, ki bo opravila s mislijo, da nas obdaja enkraten svet. Filozofija postaja 'nadtehnologija novega dne stvarjenja'. Živimo v svetu, kjer do mnogih stvari pridemo po principu DIY (do it yourself). Tako lahko od DIY rokodelstva, prehoda na 3D tiskalnike in napovedi oblačilnih kartuš v vsakem zahodnjaškem domu, hitro preidemo v sfero za zdaj še nemogočih idej, ki jih bo tehnologija pomagala uresničiti.

Pri strokovnjakih za metafiziko bodo tehnologi v prihodnosti lahko naročali kar idejne koncepte za nova vesolja in galaksije. Četudi si Epštejn želi za vselej opraviti s koncepti postmodernizma, pa od tam jemlje dva, ki sta zanj onkraj dvoma: pojem praznine in metafiziko odsotnosti. Oba lepo sovpadeta z njegovo ljubezenijo do vrzeli.

Binarizem ruske kulture je vedno zapostavljal tretji element, tudi če govorimo o religiozni zavesti. Ruska pravoslavnost namreč pozna pekel in nebesa, ne koncipira pa vic. V poglavju Očasenje Epštejn razloži ruski pogled na sedanjost. Ta je bila v njihovem jezikovnem in družbenem aparatu od vedno zapostavljena. Nanjo Rusi gledajo kot na »odmev preteklosti ali most v prihodnost«.

Epštejn tako skuša znova obuditi zaupanje v prihodnost. Zanj prihodnost ni to, kar bo, ampak to, kar bi lahko bilo. Sicer pa je tak modus operandi že zapisan v ustroj družbe možnosti, v kateri živimo. Jemljemo posojila - denar, ki bi ga lahko zaslužili. Sklepamo zavarovanja - za stvari, ki bi se nam lahko zgodile. Režemo si prsi – za raka, ki bi ga lahko dobile.

V poglavju Okoli besede nas končno pričaka analiza naslovne vrzeli. Vrzel Epštejn razume kot »točko, na kateri se označevalna veriga pretrga« in ki pomeni »čisto zmago jezika«. Čistost oziroma belina papirja, ki jo 'umaže' pisava, je prav tako produkt kulture, obstaja pa le v primeru, da je kultura sposobna in dojemljiva za proces očiščenja.

Do tega očiščenja lahko pride z usmeritvijo k ekologiji teksta. Ta se ukvarja s proučevanjem vrzeli v »spreminjajočih se zgodovinskih okoliščinah, strukturah različnih žanrov in razvoju kulture«. Ob tekstih se, kot razume tudi dekonstrukcija, množijo interpretacije, ki želijo zagotoviti bralčevo pravilno razumevanje. Toda prav ta presežek znakov besedilo odmika od bralca in semiotično 'onesnažuje' njegov habitat.

Od analize praznine pa se Epštejn usmeri k najmanjšim besednim vrstam. V filozofiji bi moral biti nujno izveden premik od analize samostalnikov in glagolov k analizi nepolnopomenskih besednih zvez, saj te izražajo 'nezavedno mišljenje jezika'. Odnos predloga do predmeta je namreč relacijski, »zato lahko množi in preoblikuje konkretne pomene«. Prav to pa je Epštejnovo glavno vodilo.

Nujnost te menjave nam prikaže na primeru ruskega jezika. Najpogosteje uporabljena beseda v ruskem govoru je »v«, ki ponazarja umeščenost. Umeščenost pa je za ruski subjekt zelo pomembna. »Struktura (predloga) 'v' določa obstoj stvari znotraj nečesa: tudi v najmanjšem je nekaj in tudi največje nekaj obdaja« - ob tem se le spomnimo na rusko babuško, ki popolnoma ustreza temu drobcu ruskega karakterja. Ruščina stvari opredeljuje »ob pomoči nečesa večjega, kar stvar obdaja oziroma umešča vase«.

Epštejn se nato od predloga 'v' in umeščenosti preseli še k ovijanju. Povabi k proučevanju tegimenologije, znanstvene discipline, ki bi se ukvarjala s svetom ovojev. V nasprotju z dekonstrukcijo, ki pravi, da znotraj in zadaj ničesar ni, bi tegimenologija pri analizi odkrivala plast za plastjo in se podajala v globine. Raziskovala in zasledovala bi tisto, kar je skrito, zavedala pa bi se, da tega ne bi našla. Tako se njena pot ne bi nikoli končala.

V knjigi se poleg poglavja o 'zanimivem' pojavi tudi zanimiv traktat o teoretskem srečanju literarnega teoretika Viktorja Šklovskega in psihoanalitika Sigmunda Freuda. Govori o dveh teorijah, ki sta skušali pojasniti psihološko in estetsko učinkovanje književnosti. Gre za koncept potujitve Šklovskega in Freudovo teorijo 'grozljivega'.

Šklovski 'potujitev' razume kot preoblikovanje običajnih stvari v nenavadne, podobno pa je Freudovo 'grozljivo' »tisto, kar je bilo znano – domače, pa je bilo potlačeno in se znova vrača«. Epštejn na nekaj straneh sistematično izpelje, da je Šklovski navdih našel pri Tolstoju, ki je 'nezavedno' razumel že pred Freudom.

Ena večjih Epštejnovih kvalitet se tako skriva v njegovem bogatem poznavanju literarne teorije, ob čemer se jasno in dosledno kaže vpliv literature na izoblikovanje teoretskih konceptov v psihoanalizi, kulturologiji, filozofiji in drugje.

Poglavje, ki je za Epštejnov slog in metodologijo najbolj značilno, pa je Scientiae Desideratae ali 'želene znanosti'. Je projekt ustvarjanja novih znanstvenih disciplin. Ime izhaja iz knjige Francisa Bacona O vrednosti in napredku znanosti. V njej je Bacon na svojevrsten način združil znanost in željo.

V enaindvajsetem stoletju so se okoliščine končno obrnile v prid znanstvenikovi želji. Tako kot je nekoč fantastika navdihovala znanost, sta se njuni vlogi zdaj obrnili. Baconov izrek 'v znanju je moč' tako lahko končno nadomestimo z Einsteinovim 'domišljija je pomembnejša od znanja'.

Ena od mnogih Epštejnovih želenih znanosti je humanologija. Ta v nasprotju s humanistiko človeka razume kot del tehno sfere, ki si človeka podreja. Od humanističnih raziskav se tako Epštejn preseli na območje a-humanističnega, ki raziskuje človeka v njegovi odsotnosti. Išče še zadnje drobce človeškega, ki bodo ostali 'v' ali 'na' kiborgu obdobja postrealnosti.

Humanologiji sledi kulturonika, pri kateri gre za »konstruiranje novih oblik delovanja v kulturi«. Kulturologija razmišlja v projekcijah, kulturonika pa je bolj konkretna in v nasprotju z njo deluje v projektih. Primer take humanistične tehnologije v okviru kulturonike je Derridajeva gramatologija, ki spada v polje translingvistike. Ta ustvarja umetne jezike ali pa stremi k usmerjanju nadaljnjega razvoja naravnih.

Le malo pa se od kulturonike razlikuje koncept transkulture. Tu gre za položaj človeka, ki ga je »kultura osvobodila narave, kulturologija pa kulture«. Transkultura odpira prostore nadkulturnega ustvarjanja in poteka v opoziciji do koncepta globalne kulture, multikulturnosti ter naraščajoče specializacije »posameznih področij kulture«.

Transkulturo občutimo ob izstopu iz lastne in jo imamo lahko za novo obliko umetnosti. Združuje namreč vse ostale umetnosti, kultura sama pa postane Gesamtkunstwerk ali celostna umetnina. Transkultura ponuja osvoboditev od teorije večkulturnosti in teorije identitet. Stremi k pripadnosti enega posameznika mnogim kulturam. Je »univerzalna kulturna paleta, s katere si lahko vsak posameznik svobodno izbira in meša barve za svoj avtoportret«.

Proti koncu knjige se nam zazdi, da v koncipiranju novih disciplin Epštejn že malce pretirava. Ne najde znanosti, ki bi se ukvarjala z običajnim, toda nam misel že takoj uide k antropologiji, ki pa jo v enem izmed poglavij že označi za prazgodovinsko vedo. Morda avtor le goji zamero do nekaterih disciplin in se jim tako skuša izogniti z vpeljavo novih.

Dotično vedo o običajnem tako poimenuje trivialogija ali ordinarika. Ta bi preučevala »celoto vsakdanjih malenkosti in drobnih razvad, ki ležijo onkraj območja družbenega«. Toda ali sploh kaj v zvezi s subjektom leži onkraj družbenega?

Težavo Epštejnovega pisanja vidim v tem, da je nedosleden glede izumljanja in kasnejše uporabe nekega koncepta. Četudi podrobno razloži namembnost nekega novega poimenovanja, zatem še vedno uporablja staro. Nakaže razloge za prehod od post na proto, kljub temu pa koncepcije postmodernizma uporablja vse do konca knjige. Le kdo bo pričel z uporabo novih konceptov, če ne avtor sam?

Epštejn se v knjigi pogosto naslanja na rodno Rusijo in njeno razmerje do Amerike, ki je mnogim, tudi njemu, omogočila razvijanje potencialov. Tako je celotna knjiga tudi nekakšno potovanje po meji med tema državama, ki se zaključi v prilogi o Amerusiji.

To je v bistvu nekakšen slavospev dvo in več jezičnosti: veliko pove že s samim dejstvom, da so veliko rusko književnost ustvarili tisti, ki so znali vsaj dva jezika. »Dvojezičnost je dejavnik intelektualnega osvobajanja«. Ob nepoznavanju tujega ne moremo spoznati niti lastnega. Jezik nas obvladuje, vse dokler ga nimamo z ničemer primerjati. Šele ob srečanju z drugim jezikom lahko prvega resnično obvladamo.

Ameriška kultura, ki je svoj jezik ekscesno razširila, tako deluje kot enooko bitje v svetu dvookih. Priseljenci po svetu na sebi tako nosijo »nevidne narekovaje«, so »citati ene kulture v tekstu druge«, kar jih osvobaja. Tako je emigracija v bistvu ejakulacija ali »izliv spolnih celic ene kulture v nedrja druge in spočetje novih organizmov«.

Kot pravi ruski pregovor: želeli smo kar najbolje, zgodilo pa se je kot vedno. Epštejn ponudi obilo pogumnih konceptov, toda pri njih ne vztraja, da bi, kot Lacan, zakodiral svoje pisanje le za tiste, ki so dovolj vztrajni, da bi se seznanili z njegovo mislijo. Morda pa gre za njegovo zapuščino prihodnjim rodovom humanistov, kiborgom in tehno angelom.

Pomirjena ob dejstvu, da je še mlada, je (bila) Nika Mahnič.

Meat Puppets: Rat Farm

Igor Pavkovič — Thu, 16 May 2013 12:50:57 +0000

Megaforce, 2013

Množično, kot roji kobilic, se v zadnjih letih ponovno združujejo bendi, za katere smo mislili, da njihovo mesto pripada le še zapisom v rockovskih enciklopedijah. Verjamem, da je večini taistih skupin motiv finančne narave, saj se z leti pri fenih zbuja nostalgija po starih časih in s tem viša povpraševanje po bendih njihove mladosti. Del vzrokov za ta fenomen pa je tudi kolaps glasbene industrije, saj glavni vir prihodkov glasbenikom ostajajo bolj kot ne le živi nastopi. Vsem tem združitvam je tudi težko slediti.

Verjamem pa tudi, da je manjši del teh glasbenikov motiviran predvsem zaradi avtorskega dela in veselja do ustvarjanja. V tem smislu izstopa predvsem generacija glasbenikov posebne vrste, ki je odraščala ob punk/hardcore DIY etiki in se kalila v katakombah ameriškega rock podzemlja v Reagganovih 80-ih. Greg Ginn, Henry Rollins - Black Flag, Mark Lanegan – Screaming Trees, Bob Mould – Hüsker Dü, J Mascis – Dinosaur JR, da ne naštevam naprej, so avtorji v pravem pomenu besede, so ustvarjalci s težo in so tu še danes.

Mednje lahko uvrstimo tudi Meat Puppets, legendarni hardcore punk bend posebne vrste, ki v zadnjem obdobju doživlja že svojo tretjo mladost. Vse od prvega istoimenskega albuma, izdanega daljnega leta 1982, pa do najnovejšega Rat Farm, izdanega aprila letos, sta glavna člena benda brata, kitarist in pevec Curt in basist Cris Kirkwood.

Posebni so bili že v okviru založbe SST, ko so skozi hrupno zvočno estetiko hardcore punka svoji zvočni podobi zelo prefinjeno dodajali derivate countryja, folk-rocka, psihedelije in acid rocka. Pika na i pa so bili značilni melodični vokali bratov Kirkwood, prepoznaven kitarski zvok in navsezadnje vizualna podoba njihovih ploč.

Zvezdni trenutek bratov Kirkwood predstavlja povabilo njihovega fena Kurta Cobaina, da skupaj z Nirvano odigrajo nekaj pesmi za MTV Unplugged. Posledica tega druženja je bil tudi soliden komercialni uspeh albuma Too High Too Die, izdanega leta 1994. Uspeh je imel tudi temno stran. Kot ljubitelja drog sta brata Kirkwood padla v preveliko heroinsko in kokainsko skušnjavo. Težave je imel predvsem Cris, ki mu je umrla žena, nekaj let kasneje pa je bil pri napadu na varnostnika obstreljen in je končal v zaporu.

Brata Kirkwood začneta spet igrati skupaj na albumu Rise to Your Knees, izdanem leta 2007, in kasneje nanizata še plošči Sewn Together, letnik 2009, in Lollipop z letnico 2011. Vendar nobena ne pusti tako dobrega vtisa kot prav Rat Farm, ki jo bomo slišali nocoj.

Po eksperimentu s sintetizatorji s ploščo Lollipop in mešanem odzivu fenov je Cris Kirkwood enostavno ugotovil, da si ljudje želijo glasbe klasičnega zvoka Meat Puppets. Zavestno se je odločil za pisanje pesmi odprtih akordov in preprostih melodij, brez prevelikih zapletanj v dinamiki. Že prvo poslušanje plošče Rat Farm daje občutek, da jim je to uspelo.

Album odpre istoimenska skladba, zgrajena okoli finega bobnarskega uvoda, ki ga oblije klasičen »meatpuppetovski« riff, za trenutek padejo v reggae in zatem v mogočen refren, lepo zlit z dvoglasjem bratov Kirkwood. Ploščo nadaljujeta skladbi »One more drop« in »Down«, obe temelječi na igrivem riffu in poudarjeni vokalni melodiki. V nadaljevanju se v racionalni prog-rock maniri predstavijo v skladbi »Leave Your Head Alone«, v pesmi »Again« padejo v nekakšno psych-folk stanje. »You don't know« je navdihnjen izlet v country, prav tako balada »Waiting«.

Vse do konca plošče, ki zajema 12 skladb skupne dolžine dobrih 45 minut, ta daje občutek, da jo je posnela na novo rojena ekipa. Delno je to tudi res, saj se je krvni navezi bratov Kirkwood v bendu pridružil tudi Crisov sin na dodatni kitari, za bobni pa sedi Shandon Sham, sin Tejano legende Dougha Shama.

Če na kratko povzamem slišano na plošči Rat Farm, gre za navdihnjeno avtorsko delo izkušenega benda, ki je s pomlajeno ekipo uspel ujeti strast in iskre svojih najboljših albumov iz 80-ih in 90-ih. Ne vem sicer, če bo ob vsem balastu nove glasbe album prišel do ušes mlajših poslušalcev - dobro bi bilo, če bi -, v vsakem primeru pa mislim, da bo zadovoljil njihove stare fene.

Skabinet

Sabina Kraner — Fri, 17 May 2013 08:49:43 +0000

Pridigarji praznujejo častitljivih 25 let delovanja! Si lahko misliš?! Itak! Za to moraš sigurno biti biti trčen in malo čes les, da ti uspe. Seveda bomo to primerno obeležili tudi v Skabinetu, z poslušanjem originalne in prirejene muzike, ki bo izšla na albumu Tribute to Pridigarji, ob vsem tem pa še kakšno rekli z gosti v studiu in po telefonu!

Predvidena playlista:

PRIDIGARJI – Je kdo doma
THE GREAT REVERSE – Gladovalec
CYPHRE LOUIS – Živalska farma
SREČNA MLADINA – Alarm
PARAZITI P13 – Topla bomba, hladna bomba
ŽIVI ZID – Null komma Josef
ANA PUPEDAN – Norost
BÜTLI – Zlobne babice žrejo dojenčke
SUPERHIKS – Sazas
ORKESTER SELOTEJP – Knez in puščavnik
SELL OUT – Zombi v katakombi
DREK U PEST – Poraženci
DEMOLITION GROUP - Diktatorska

Novotarnica

Peter Recer — Sat, 18 May 2013 13:08:45 +0000

Tokrat v Novotarnici poslušamo Neon Neon, ki ga tvorita Boom Bip in Gruff Rhys. Prav tako slišimo zakonski dvojec Adult., ki je tokrat bolj pop obarvan. Po dolgih letih se vračajo surferski humorneži Man or Astro-Man?, slišimo pa tudi nizozemske The Ex v sodelovanju z Brass Unbound. Wild Nothing imajo novo malo ploščo, predstavimo pa tudi angleški girl band Savages. Za na konec pa smo pustili pravkar svežo izdajo The Fall.

1. Neon Neon - Mid Century Modern Nightmare

2. Neon Neon - The Jaguar

3. Adult. - Heartbreak

4. Adult. - Idle (Second Thoughts)

5. Man or Astro-Man? - Defcon 5

6. Man or Astro-Man? - Disintegrate

7. The Ex & Brass Unbound - Last Famous Words

8. The Ex & Brass Unbound - Belomi Benna

9. Wild Nothing - The Body in Rainfallđ

10. Wild Nothing - Ride

11. Savages - City's Full

12. Savages - She Will

13. The Fall - Sir William Wray

new wave syria, barely modern

Goran Kompoš — Sun, 19 May 2013 07:43:11 +0000

avtor fotografije: Matic Brumen

Gala hala, 17. 5. 2013

Približno tako tiho, kot je pred nekaj dnevi luč dneva ugledal nov album dvojca New Wave Syria, se je v petek zgodil tudi njegov promocijski koncert. Nobene večje kampanje, nobenega nepotrebnega »hajpanja«, pač pa preprosto koncert, s katerim sta Urša in Rok dala vedeti; »še sva tukaj in imava novo ploščo.« No, čeprav so od njunega prvenca minila dolga štiri leta in čeprav ju v zadnjem času - tudi zato, ker sta dokončevala nov album – na koncertih nismo videvali, je bila bojazen, da je publika nanju morebiti nekoliko pozabila, odveč. Zdi se celo, da je bilo pred koncertom več tistih, ki jih je bilo strah, da bo zaradi dvojčeve popularnosti za vstopnice treba kampirati pred Galo halo, kot tistih, ki so morda razmišljali, da sta New Wave Syria z izidom svoje druge plošče predolgo odlašala. Na tem mestu se zato lahko upravičeno vprašamo, ali si ne bi nemara lahko privoščila promocije v večjem Kinu Šiška, ki zaenkrat velja za nekakšen skrajen test priljubljenosti domačih alternativnih bendov. Verjetno bi bila ob tej priložnosti tudi Šiška prijetno polna, kljub temu pa je bila odločitev za koncert v Gali hali tokrat kar na mestu. Lepše je pač nastopiti v polnem klubu, pred pravimi feni, hkrati pa se dvojec s svojim introvertiranim karakterjem bolje znajde na nekoliko manjših, intimnejših odrih.

Za predskupino si je dvojec tokrat izbral zasedbo Barely Modern, s katero si je odre delil že na turneji Klubskega maratona pred štirimi leti in pozneje z njo sodeloval še pri založbi Cheap Tunes. Na prvi posluh izrazov obeh zasedb, elektronskega popa na eni in rokenrola na drugi strani, najbrž ne bi postavljali v skupen kontekst, toda New Wave Syria sta bila vedno bolj kot del razmeroma zaprte domače elektronske scene, del sredinskega klubskega dogajanja, ki se ne obremenjuje z žanrskimi izhodišči. Za bend - in New Wave Syria je bila vedno bolj bend in ne producentski dvojec z live actom -, ki nagovarja sredinsko, trendovsko klubsko publiko, je bila izbira rockerjev za predskupino povsem na mestu, še toliko bolj, ker Barely Modern zadnjih nekaj let nedvomno sodijo med najzanimivejše domače sredinske zasedbe. Da imata oba benda velik potencial, se je pravzaprav pokazalo že na Klubskem maratonu, tokratni koncert pa je le še potrdil, da sta se New Wave Syria in Barely Modern upravičeno znašla med najbolj popularnimi domačimi alternativnimi bendi.l

Trojec Barely Modern tudi tokrat ni odstopal od svoje preverjene in učinkovite podobe. Plesno razigran ritmičen dvojec skladbam postavi skelet, nanj pa frontmen lepi svoj raskav vokal in dinamične kitarske linije, razpete nekje med energično garažno-rockovsko ostrino, trendovsko indie-rockovsko spevnostjo in priložnostnimi blues-rockovskimi pritiklinami. Tudi tokrat so jedro nastopa strnili okoli skladb s prvenca 'We Cruise Like Tom Does', ki so del njihovega repertoarja praktično vse od takrat, ko so se pojavili na koncertnih odrih, toda klub temu se še vedno zdi, da postajajo boljše iz koncerta v koncert. No, da bi na svoj račun prišli tudi tisti, ki si te skladbe momljajo že med spanjem, smo tokrat slišali še nov komad 'Enya', s katerim zasedba morda napoveduje morebitne nove smernice. Daljša in nekoliko bolj kompleksna skladba, kot smo jih bili od Barely Modern vajeni v preteklosti, je napovedala, da nam za prihodnost zasedbe ni treba skrbeti. Sodeč po še eni plesno rokenrolovsko obarvani in v slovenščini zapeti skladbi, ki se je pisec te recenzije ne spomni s prejšnjih koncertov, pa je pred zasedbo morda (naposled) kar novo poglavje. Poglavje, ki se ga skozi prizmo suverenosti in odlično odrsko kemijo trojca vsekakor lahko le veselimo.

Podobno, kot to velja za Barely Modern, tudi New Wave Syria ostajata zvesta svoji preverjeni koncertni podobi, ki jo krojijo sinti, ritem mašine in Uršin (vokodiziran) vokal. Dvojec pač bolj kot raziskovanje koncertnega nastopa zanima nadgrajevanje lastnega izraza, kar je nenazadnje potrdil tudi s ploščo 'Summer', ki v primerjavi s prvencem prinaša prepoznavno zvočno podobo, a hkrati tudi večjo dodelanost novih skladb. Urša in Rok tudi ob tej posebni priložnosti zato nista izumljala nepotrebnega, pač pa sta nove skladbe preprosto odigrala v njuni prepoznavni, včasih bolj sanjavi, atmosferični in drugič bolj igrivi in plesni podobi, s katero sta se v zadnjih štirih letih povzpela med najbolj priljubljene bende na domači alternativni klubski sceni. In podobno kot nove skladbe navdušijo na plošči, so na dober odziv naletele tudi na petkovem koncertu, kar se je potrdilo tudi s tem, da je publika tiste najbolj hitovske skladbe očitno že dobro poznala. Ker je bil promocijski koncert točno to, torej promocija novega albuma, sta odigrala le nove skladbe, to pa je hkrati pomenilo, da je bil njun nastop dolg vsega dobre pol ure, kar je bila po koncertu najpogostejša, če ne kar edina kritika s strani nekaterih fenov. Morda bi se ob posebni priložnosti res spodobil nekoliko daljši koncert, toda del te pomanjkljivosti lahko mirno pripišemo tudi dobršnemu delu obiskovalcev, ki so Galo halo do zadnjega kotička napolnili šele takrat, ko je bila kakšna tretjina njunega nastopa že mimo. Če bi se tako množično zgrnili že na koncert Barely Modern, bi bilo tudi razpoloženje pred nastopom New Wave Syrie precej bolj vročično, tako pa se ni bilo moč izogniti občutku, da je bilo večera in njegovega vrhunca konec, še preden se je sploh dobro začel. No, kljub tej pomanjkljivosti smo nad koncertom, predvsem pa nad obema zasedbama, ki ju mirno postavimo ob bok najbolj izpostavljenih tujih sredinskih zvezdnikov, lahko le navdušeni.

Demaskiranje

Biljana Žikić — Sun, 19 May 2013 22:37:19 +0000

Intervju s prevajalko in profesorico dr. Đurđo Strsoglavec, ki je pred kratkim prevedla v slovenščino roman "Tesla, portret med maskami" srbskega pisatelja Vladimirja Pištala, ki bo gostoval v torek, 21. maja v Modrijanovi knjigarni v Ljubljani. Z dr. Strsoglavec smo se pogovarjali o romanu "Tesla, portret med maskami", o izzivih prevajanja ter o oddelku za južno slavistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Izbor glasbe: Svi na pod "Put", Vlada Divljan i Ljetni kino bend "Najlepša", Zemlja gruva "Nisam znala da sam ovo htela", Marko Mandić "Svaki dan".

HEIKKI LAITINEN & KIMMO POHJONEN: Murhaballadeja - Murder Ballads

Aleš Rojc — Thu, 16 May 2013 10:58:43 +0000

Siba, 2012

1. Keisari Aleksanteri
2. Rekilauluja murhamiehistä
3. Katriina
4. Murha Musiikkitalossa (a murder that happened at a concert: a murder ballad improvised at a concert)
5. Itkuvirsi sodissa kaatuneille
6. Kaarlo ja Kerttu

Pred vami je zopet finski monstrum harmonike Kimmo Pohjonen. Kratek opomin, ki si ga poslušalec pred prepuščanjem morilskim baladam nemara privošči skozi ošvrk raznih biografskih zapisov, izpostavi podalpju nekako poznano zgodbo. Gre namreč za zgodbo o harmoniki kot instrumentu, ki se je drži ogromno manj simpatičnih ideoloških in kulturnih prizvokov. Natančneje o tem, kako jo določen posameznik, kot se je zgodilo tudi na Slovenskem, iztrga omenjenim konotacijam in ji skozi svoj muzikantski trud podeli digniteto instrumenta širokega razpona z vsemi njegovimi zvočnimi možnostmi. Zgodba je hitro lahko odpravljena, češ da gre vendarle samo za instrument, orodje v glasbenikovih rokah.

Zgodba sicer lahko dobi več razsežnosti, a v primeru razvpitega Finca je harmonika nekako oboje. Je 'zgolj' orodje v rokah glasbenika z afiniteto do ritualiziranega imidža, ki je Kimmu nemalokrat prislužila pripisovanje raznih šamanističnih kvalitet. Je pa tudi instrument, predmet, ki skozi širok razpon svojih akustičnih lastnosti in skozi razne elektronske pripomočke poudarjanih harmonskih razsežnosti veščemu glasbeniku šele podeli moč uprizarjanja epskih predstav. A za imidžem in predstavo sta predvsem veščina in občutek, ki na tokratnem posnetku oklesti bučne pri-zvoke ter glasbenika navidezno vrne v bolj trubadursko vlogo, v kateri se ta udomači v preprosti pesemski formi.

Če naj bo tak uvod poveden, potem naj služi zgolj za manjši zasuk v perspektivi, v kateri smo vajeni opazovati Kimma Pohjonena skozi dramo njegovega odrskega nastopa. Tokrat se namreč pridruži izvajalcu in velikemu poznavalcu ter raziskovalcu ljudske pesmi, Heikkiju Laitinenu. Rezultat pa je šele v sinergiji dveh silnic, saj je v formo ljudskih pesmi tu ovita globina in temačnost prvenstveno na ravni besedil, ki pa jim Pohjonen na različne načine podari tudi zvočno življenje. Gre namreč za zbirko različnih temačnih zgodb o nasilni smrti, ki se večinoma pripetijo v dvorskih in kraljevskih okoljih. Če bi bilo to vse, bi sicer lahko polno razsežnost morilskih balad v izvedbi Pohjonena in Laitinena užili šele skozi priložena besedila. In tu nastopi druga, zvočna plat, ki pesmim doda temačnost in globino na pravih mestih, a tokrat brez dodatnih pripomočkov in bučnih dramatičnih razvijanj. Murder Ballads prinaša šest pesmi, v katerih se globok glas vokalista Heikkija prav primerno spari s Kimmovimi akordi in sunkovitimi stiski meha tako na zvočni kot pripovedni ravni.

Murder Ballads se je kot projekt rodil že lanskega februarja z nastopom v Helsinkih, ko je bila posneta pričujoča plošča, okleščena vseh šumov in vzklikov, ki bi lahko poudarili njeno koncertno ozadje. Šest pesmi se ne ponaša s svojo vedrino, a obenem živahno prepletanje vokala in instrumentalnih zasukov nudijo dovolj možnosti distance, da poslušalca ne spremenijo v mazohista. Zato bi jih kljub morilskim vsebinam lahko slišali predvsem kot zapeljive pripovedi o moči pesmi, ki z iluzijo čustvenosti in izraza v poslušalcu vendarle razkrijejo njegovo temačno plat. Kot pripoveduje Heikki po šumečem in zvoke viharja oponašajočem zaključku skladbe Katriina, se umor ne pripeti le fiktivnim junakom odpetih pesmi, pač pa nemara tudi varajoči deklici, ki se z ljubosumnim fantom februarske srede lanskega leta odpravi na koncert znanega moža s harmoniko. Ne vemo sicer, če je tokratni koncertni posnetek primeren uvod za Pohjonenov nastop na bližnjem jazzovskem festivalu prihodnji vikend, saj se ima tam zglasiti v neki drugi, zopet instrumentalni zasedbi. Namesto tega pa vas povabimo, da sugestivno moč izraznosti pesmi za začetek preizkusite v naslednji slabi uri kar ob domačem tranzistorju.

generics bulletin

Žiga Pucelj — Sat, 18 May 2013 18:08:27 +0000

"In a generic type or method definition, a type parameters is a placeholder for a specific type that a __________ specifies when they instantiate a variable of the generic type."

ORKESTER EL GUSTO, ZGODOVINA JIH JE LOČILA, GLASBA JIH JE ZDRUŽILA

Tatjana Capuder — Thu, 16 May 2013 13:18:13 +0000

Zgodba orkestra El Gusto se je začela po naključju. Mlada svetovljanska arhitektka Safinez Bousbia se je leta 2003 odpravila odkrivat in spoznavat rodni kraj, Alžir. Na uličici kazbe je zavila k ostarelemu kramarju kupit ogledalo – in razkrila se ji je zgodba in ji temeljito okrenila življenje. Dandanes režiserka Safinez Bousbia je namreč tedaj v tisti kramariji sklenila poiskati in združiti glasbenike velikanskega orkestra z obledele prodajalčeve fotografije. Tedaj, ob zori 50. let, čili diplomanti in študentje alžirskega konservatorija za glasbo, dandanes, ko je zazorilo novo tisočletje, ostareli gospodje so se med alžirsko vojno za neodvisnost razkropili po kazbi, po Alžiru, Alžiriji in svetu – Alžirci, Židje in črnonožci (pied-noir, Francozi, rojeni v koloniji). Le redki so se po razviharjenju še poklicno ukvarjali z glasbo, še redkejši so še imeli stik s katerim od drugih. Vsak v svoji zatohli kramariji, vsak v svoji sveži senci, vsak v svojem izgnanstvu so pestovali spomine, bolečine, grenkobo in smeh ...

18. festival Jazz Cerkno

Andrej Hočevar — Sat, 18 May 2013 08:52:59 +0000

V oddaji bomo bomo prisluhnili glasbi nastopajočih na letošnjem 18. festivalu Jazz Cerkno.

Program:

http://www.jazzcerkno.si/program/jazz-cerkno/18-jazz-cerkno-2013/

AKIO SUZUKI & LAWRENCE ENGLISH: BOOMBANA ECHOES

Marko Karlovčec — Thu, 16 May 2013 18:41:27 +0000

Wind Measure, 2013

Pozdravljeni v sobotni Tolpi bumov, kjer tokrat spet poslušamo rahlo posebno izdajo. Gre za srečanje legendarnega japonskega pionirja zvočne umetnosti Akia Suzukija in cenjenega avstralskega elektro-akustika, mešalca terenskih posnetkov in generiranih ambientov Lawrencea Englisha. Sodelovala sta leta 2005 ob priložnosti Suzukijevega gostovanja v Avstraliji, pričujoča plošča pa je posnetek živega nastopa, ki se je dogodil po nekajdnevnem raziskovanju in spoznavanju tamkajšnje flore in favne. Ta sled je na tekstualni ravni vpisana v same naslove posameznih skladb, ki nosijo latinske nazive dveh rastlinskih in ene živalske vrste.

Sicer precej kratka plošča „Boombana Echoes“ je, hote ali nehote, osrediščena okrog specifičnega zvena izumljenega inštrumenta, ki ga je Suzuki imenoval „analapos“. Osnovan je na principu igračke otroškega telefona – torej dveh kovinskih cilindrov, povezanih z vzmetjo. Le da je v tem primeru vzmet precej dolga in gosta, kar rezultira v osupljivem učinku odmeva, ki je izredno močan in obenem zavajajoč, fantomatski, skorajda nekako „unheimlich“. V analapos Suzuki bodisi poje ali zvoke izvablja z direktnim dotikom. Vsebovan fenomen analognega odmeva je ključno povezan z njegovimi začetki raziskovanja zvočnih fenomenov, v katerih se je osredotočal predvsem na odmeve v naravnih okoljih. Odmevi so nekako osrednje sidrišče njegovega pristopa k zvoku – dojeti pa jih moramo kot osnovno situacijo kakršnegakoli poslušanja. Poleg zvedavega raziskovanja samih zvočnih fenomenov je odmev za Suzukija pomemben tudi kot nekakšna povratna zaznavna zanka, ki vpliva na tisto, kar pride za njim – pa naj bo to zvočna intervencija ali zgolj nadaljnje poslušanje.

Suzukijevo zvočenje vsakdanjih predmetov, kot so med drugim tudi kamni, vedno odlikuje nekakšna neposrednost in transparentnost, ki pa obenem generira presenetljive zvočne rezultate – kar nekatere poslušalce redno napeljuje k pripisovanju magičnih lastnosti samemu dogajanju. In tovrstna avra v ozadju tli tudi tokrat. Dinamika odmeva, ki je pravzaprav pravi protagonist plošče, nehote spomni na tisti tipični morsko oddaljeni odmev podvodnih terenskih posnetkov oglašanja kitov. Suzukijevo tuljenje in nekakšno živalsko cmokanje se zdi, kot bi ne bilo obremenjeno s kakršnokoli muzikalnostjo ali povednostjo, temveč prej malodane anonimno ustvarja pogoje prisluha. To pa je odlična vstopna točka za Englisha, za katerega večino časa sploh ni jasno, kaj počne, a karkoli že vnaša v skupni zvočni tok, v sebi nosi podobno terensko interno dinamiko kot Suzukijev prispevek. Njegov instrumentarij, označen kot „terenski posnetki, tolkala in elektronika“, se večino časa po nekem ključu medsebojno prežema. Potuhnjena dromljanja se zabijajo ob občutljive tolkalske membrane ter se tako oplajajo z dodatnim šumom in brumom, ki je konstitutiven sami naravi poslanega v prostor.

„Boombana Echoes“ je s skladbami „Ficus Watkinsiana“, „Manorina melanophrys“ in „Eucalyptus signata“ kot nekakšna majhna dnevniška skicirka poslušanja okolja in sebe ter predvsem rezultatov ponotranjenje takih načinov prisluha, ki se nato kažejo v skupinskem, tokrat duetnem zvočenju. Kot taka se zdi osvežujoče nepretenciozna; vsebuje pa podtalno brbotajočo draž, ki naše zaznave vedno znova vleče v globine in širine – morebitno vzpenjanje v višino pa prepušča drugim ljudem in drugim situacijam.

The 'Song Remains the Same

Michael C. Jumic — Fri, 17 May 2013 18:05:30 +0000

♥♥♥We love Eurovision♥♥♥ And Scandinavia looks like a cock and balls. huhhuhhuhhuh...

Pilotov jagodni izbor evrovizijskega krepa:

1. Rosa, Europe's Living a Celebration, Spain 2002

2. Deen, In the Disco, Bosnia and Herzegovina 2004

3. DJ Bobo, Vampires are Alive, Switzerland 2008

4. Sakis Rouvas, Shake It, Greece 2004

5. Kenan Doğulu, Shake It up Şekerim, Turkey 2007

6. Greenjolly, Razom nas Bahato, Ukraine 2005

7. Who See, Igranka, Montenegro 2013

8. Alf Poier, Weil der Mensch zählt, Austria 2003

9. Alyona Lanskaya, Soleyoh, Belarus 2013 (In my heart, you're the real winner)

10. Karmen Stavec, Nananana, Slovenia 2003

Sole, IconAclass in Apoc v Kinu Šiška

Marko Godnjavec - Jizah — Fri, 17 May 2013 16:44:27 +0000

Kino Šiška, 17. 5. 2013

Grizemo v petkovo lajajoče nagobičnike prvaka avantgardnega poetičnega hiphopa, Solea, ter njegovega alternativnega sotrpina IconAclassa alias MC Däleka, dveh mc-jev, ki sta Ljubljano obiskala največkrat od vseh tujih raperjev...

Komuna Kina Šiške je včeraj podtalnim raperskim glavam ponudila dve zloglasni imeni raperske avantgarde – Sola in MC Däleka v svojem frišnem projektu IconAclass. Gre za klepetača, ki sta v takih ali drugačnih projektih v domačiji nastopila približno desetkrat, Dälek pa vsekakor drži vse rekorde po količini nastopov tujega raperja v Sloveniji. Na njuni skupni evropski turneji se jima je na odru pridružil tudi v Ljubljani živeči Američan Apoc, ki je na oder kajpak pristopical najprej.

Za začetek je odrapal dva svoja komada kar na inštrumentala Sleigh Bells in TNGHT, nato pa je predstavil še 6 lastnih produkcij, kjer se meša estetika hiphopa in sodobnih elektronskih tokov. Na odru je deloval malce prisiljeno, na vsak način je hotel impresionirati, med nastopom ni bilo niti sekundo tišine, predvsem pa je hotel biti malce na silo zabaven. Odrski gibi so bili vsekakor samosvoji, humorni in iznajdljivi, tako kot tudi cela oprava, besedila in beati pa zanimivi, a ga je oprema na koncu odra malce preveč oddaljila od publike in v položaj, ko nam je kazal boke zaradi „šraufanja“ po efektih in opremi, s tem pa je presekal dinamiko nastopa. Njegov nastop je dobro tlakoval pot za protagonista večera, bil je simpatičen, a preveč zgoščen, malce nervozen, v njem pa ni bilo niti sekunde tišine zaradi njegovega prekomernega in preveč intenzivnega govorjenja.

Za njim sta se na odru prikazala IconAclass, ki črpata iz tradicije predhodnega dela MC Däleka, ko je bil član podtalnih hardcore, noise, hiphop prvakov Dälek, ki so v svojem prvem ljubljanskem nastopu v Ch0 dejansko šokirali vse prisotne s svojim izjemnim koncertom. IconAclass, kjer z njim sodeluje še DJ Motiv, človek, ki sicer veliko scratcha med nastopom, a hkrati to počne precej brez občutka, je nov projekt na ustvarjalni poti angažiranega ter zavednega MC Däleka. Projekt je naravnanan veliko bolj hiphopersko kot je bil projekt Dälek, s tem pa pušča ogromno prostora protagonistu, da zablesti. Podlage nudijo temačen ter precej atmosferičen vpogled v svet raperskega boom bapa, klepetač pa je na njih precej temačno, a občasno neartikulirano in malce monotono gnetel svoja angažirana besedila o problemih svetovne družbe. Njegova največja tegoba je vsekakor odrska prezenca, saj mestoma deluje povsem statično in v svoji introvertiranosti postane nekakšna klepetaška odrska dekoracija, ki s publiko sploh ne komunicira in se obnaša povsem odsotno, kot da je na tonski vaji pred koncertom, s čimer dobra besedila izgubijo delček moči zaradi omejenega predajanja sporočila. Brez stika s publiko je sicer skorajda brezhibno odbrzel skozi večinoma svež material, v katerega je proti koncu vključeval tudi nekaj starejših stvaritev, ki so manj tipično raperske in z agresivnostjo ter eklektičnostjo lažje spremljajo statičnost mc-ja, česar prvi del nastopa na bolj klasične hiphoperske podlage ni ponudil, saj je prepustil veliko več mesta raperju. Dejansko je škoda, da se Dälek, kljub povsem zadovoljivem, korektnem in angažiranem nastopu, na odru še vedno obnaša kot del zasedbe, kjer ima vsak svojo vlogo in ne kot mc na katerem sloni nastop, tudi sam tok besed je bil skozi celoten nastop zelo vkalupljen, podoben, zanj vsekakor preveč rapersko uniformiran, zaradi česar ni blestel tako kot v času zgodnjih Dälekov.

Za njim je na krilih svežega albuma „A Ruthless Criticism of Everything Existing“ na oder stopil prvak avantgardnega hiphopa Sole, sicer pionir sodobnega neodvisnega hiphopa, ki je okrog ideje o založbi Anticon pustil neizbrisen pečat v podtalni zgodovini rapa. Že po prvi kompoziciji je bilo jasno, da bo Sole z lahkoto najbolj izstopajoč posameznik trojne raperske doze, saj je tehnično, stilsko in strukturno povsem zasenčil projekt IconAclass. Po nekaj letih delovanja z zasedbo Skyrider band, se je fant vrnil k svojim začetkom, na oder privlekel Rolandovo 404-ico in efekte. S svojo energijo in tehnično perfekcijo je polagal močna besedila o ameriškem političnem in še kako radikalnem vsakdanu, mnogo besedil pa je bilo usmerjeno k raznoraznim uporniškim gibanjem, saj je tudi sam vpleten v Occupy gibanju. Nastop je bil razgiban, sproščen, tehnično dodelan, za razliko od Apoca so njegove šale zvenele veliko bolj sproščeno in nenaštudirano, bil je precej izrazen, kar smo v Ljubljani dosedaj lahko videli že trikrat. Sicer se pozna, da je tudi Sole svoj višek doživel na začetku kariere, s kultne plošče „Selling Live Water“ je tokrat odrapal zgolj dve kompoziciji. Potrebno je poudariti, da besedilno še vedno vztraja znotraj angažiranega in zelo aktivističnega hiphopa, v katerem poleg družbe in refleksije okolice, na plano nemalokrat postavlja pravice ljudi in živali. Njegov nastop je bil tehnično izpeljan odlično, na odru je deloval živahno, ekspresivno, s publiko pa je komuniciral ravno toliko kolikor je potrebno za dober odnos med nastopajočim in publiko.

Sole je bil vsekakor zlahka najpotentnejše ime tega prijetnega podtalnega raperskega večera, a sta tako on kot MC Dälek, v projektu IconAclass, trpela zaradi dejstva, da smo ju na ljubljanskih odrih videli na njunih najbolj ekstatičnih vrhuncih, ko sta bila nekaj novega in zelo eksplicitno drugačnega, podstat njunega delovanja pa je za seboj prinesla močno mero njunih posnemovalcev, ki kreatorjem drugačnega raperskega izraza nikoli niso prišli niti blizu. Okrog 50 poslušalcev je tako dobilo dobro dozo nekonformnega, nepredvidljivega ter samosvojega hiphopa, ki se ne podreja množicam, temveč stremi k lastnemu izrazu in identiteti.

ZELENO SONCE 337; COTILLION SOUL med leti 68 in 70

Marko Godnjavec - Jizah — Sat, 18 May 2013 13:39:42 +0000

PLAYLISTA:

1.) DYNAMICS: Ain't No Sun (Sine You've Been Gone)
2.) OTIS CLAY: That Kind Of Lovin'
3.) LOU JOHNSON: Don't Play That Song (You Lied)
4.) BABY WASHINTON: I Don't Know Him
5.) HOLLYWOOD SPECTRUM: L.A. - U.S.A.
6.) MOSES SMITH: Come On, Let Me Love You
7.) BLENDELLS: The Love That I Needed
8.) HOLLYWOOD SPECTRUM: I Gotta Get Back To Lovin' You
9.) MOSES SMITH: Keep On Striving
10.) WALTER JACKSON: Life Has It's Ups and Downs
11.) C AND THE SHELLS: You are the Circus
12.) DYNAMICS: Murder In the First Degree
13.) DARRELL BANKS: The Love Of My Woman
14.) BABY WASHINGTON: I Can't Afford To Lose HiM
15,) BLENDELLS: Night After Night

The Real Things, Driving Dead Girl, Kicks of Ike Turner

Peter Recer — Fri, 17 May 2013 17:02:01 +0000

Menza pri koritu, 17. 5. 2013

V Menzi pri koritu je bil ta petek rockersko obarvan, FV Music je namreč na oder povabil dva domača benda in belgijske goste Driving Dead Girl. Koncertni nastop je bil zazrt predvsem v slovenski zasedbi Kicks Of Ike Turner in The Real Things, tuji gostje pa so po predstavitvi domačih bendov ponudili glasno rockersko zabavo. Kar je na petkov večer privabilo publiko, je bila verjetno radovednost preveriti, kako so slišati The Real Things na odru. Čeprav gre za že znano ime na domači rockerski sceni, saj so aktivni že vse od leta 2005 in so opozorili nase že na mnogih nastopih, je bil njihov včerajšnji nastop poseben, predstavili so namreč svoj prvi album Speak The Same Language. Ob tem pa je koncert ponudil še eno novost, in sicer bend Kicks Of Ike Turner, ki predstavlja novo rockersko silo na domači glasbeni sceni.

A zdi se, da je pred novo nastalim bendom še dolga pot. Vsekakor pozdravljamo nove ideje, ki se sestavijo skozi kitarsko formo in tako ponujajo osvežitev na domači rockerski sceni. Ta se že dolgo časa bori in zvija v klobčiču muk, saj le poredkoma navrže kakšno novo ime, ki bi osvežilo slovensko rockersko okolje. Ravno zaradi tega smo s toliko večjim zanimanjem preverili novo zasedbo, ki ima hkrati povezavo z bolj plodovitim obdobjem kitarske domače glasbe. V Kicks Of Ike Turner namreč na kitari igra Dule Teslić, ki se ga spomnimo še iz zasedbe Dicky B. Hardy. V njihov nastop je z raznolikimi prijemi od wah-wah efektov, razigranih solaž do trših ritmov vnašal raznovrstnost in žanrsko izmuzljivost. Ob tem sta mu podlago ponujala basist in bonar, tako da je inštrumentalna trojica proizvajala čvrst zvok, ki pa je praviloma doživljal glasbeni razvoj skozi igrive kitarske vložke. A bendu se prav tako pozna, da je razmeroma mlad, predvsem pevkin vokal se je zdel preveč neizrazit in premalo neposreden. To bi lahko bil tudi splošni vtis skupine, saj je bila dostikrat preveč oddaljena od publike. A kljub temu so Kicks Of Ike Turner ponudili zanimivo zvočno izkušnjo, predvsem zaradi sodelovanja ritmične sekcije in raznolike kitarske forme.

Petkov večer se je vrtel predvsem okoli The Real Things, saj so predstavili svojo prvo ploščo Speak The Same Language. V spominu so še njihovi pretekli nastopi, ko je imel bend razigrano rockersko držo z mnogimi odrskimi norčijami, verjetno so temu botrovala tudi mlada leta glasbenikov. A tokrat je bil bend v drugačni obliki, predvsem na začetku koncerta ni bilo videti odrske razposajenosti. Je pa bilo očitno, da je skupina prišla iz studia, in tak je bil tudi njihov zvok. Trdno in čvrsto, z dobro dodelanim zvokom, so odprli svoj nastop, postavljeni direktno pred publiko. Ta frontalni napad je deloval prepričljivo in vidi se, da je skupine združila leta medsebojnih preigravanj, zrelost, ki iz tega izhaja, in premišljeno studijsko izkušnjo. Kitarski dialogi so bili točni in osredotočeni, ob tem pa nista trpeli mehkoba in dinamika igranja. In tekom koncerta se je njihova forma vedno bolj širila v razigranost in dinamičnost. V nastopu so izvrstno predstavili prvo ploščo, ki pa smo jo čakali predolgo časa. The Real Things so se tako znašli v smešnem položaju - obstajajo namreč tako dolgo, da bi se lahko podali v novo glasbeno poglavje, a so hkrati na točki studijskega prvenca. To je seveda nadvse dobrodošla pridobitev domače glasbene scene, a se ne moremo znebiti občutka, da bi ta plošča morala doživeti predstavitveni koncert že kakšno leto prej.

Kot zadnji so na oder prišli Driving Dead Girl, ki prihajajo iz Belgije. Zvočno so imeli najbolj dovršen in izdelan koncert, saj je nastop združeval čvrsto formo in nadvse gibljive, včasih skoraj plesne podobe. Predstavili so se kot zvočni hibrid, saj so bili na trenutke slišati kot kitarski motor, hkrati pa je njihova plesnost ponujala dinamično in gibljivo podobo. Ob tem ni presenetljivo dejstvo, da so se spečali z Jimom Diamondom, detroitskim producentom, ki se ga spomnimo še iz zasedbe The Dirtbombs. Podobno raznolik, a vedno gibljiv zvok so gojili Driving Dead Girl, saj so združevali pankovsko nabritost, plesno dinamičnost in kotaleče rock'n'roll podvozje. Bend je deloval uigrano in povezano, predvsem pa gre izpostaviti bobnarja, ki je še enkrat dokazal, kako pomemben element v bendu je. Dostikrat so pesmi vsebovale dolge inštrumentalne vložke, ki so izhajali iz enakomerne, a hkrati gibljive bobnarske forme, na katero so se naslanjali ostali člani zasedbe. Koncert Driving Dead Girl se je tako zaključil v energični in zelo dinamični zvočni podobi.

Petkov večer v Menzi je bil osredotočen predvsem na novosti v domačem rockerskem okolju. Kicks Of Ike Turner so se pokazali kot zanimiva skupina, ki premore zadosti igrivosti in glasbenih nadgrajevanj, da navduši publiko. Hkrati pa gre za novo zasedbo, ki mora še dodatno strniti in dograditi svoj zvok. Nasprotno temu so The Real Things prepričali s povezovanjem kitarske razposajenosti v čvrsto in zrelo podobo. V njihovem nastopu je bilo čutiti, da je bend prišel s snemanja studijske plošče, saj so vsebovali bistveno bolj dodelan zvok. Po tem predstavitvenem delu domačih novosti pa so belgijski Driving Dead Girl zaključili v hibridu plesnosti in podmazanih kitarskih ritmov.

Arhitektura govori osmič: Alberto Perez-Gomez

Izidor Barši — Thu, 16 May 2013 17:24:37 +0000

V oddaji Arhitektura govori tokrat gostimo zgodovinarja arhitekture Alberta Perez-Gomeza, ki se v svoji misli o arhitekturi močno naslanja na fenomenološko filozofsko tradicijo in raziskuje odnos med etiko in estetiko, kakor se je artikuliral tekom zgodovine arhitekture.

Wu Tang Clan

Dino Lalić — Fri, 17 May 2013 14:45:55 +0000

Posnetek z nastopa v New Yorku!

Blawan

Dino Lalić — Fri, 17 May 2013 14:41:39 +0000

Guess who's coming to town? :)

Skisano

Tilen Ločniškar — Fri, 17 May 2013 10:36:19 +0000

Pregledujemo nov album Neville Watsona na Creme Organization in vijugamo med čikaškimi acid house novostmi in fosili.

Od umazanije do poliranja

Borja Močnik — Fri, 17 May 2013 18:49:11 +0000

Plejlista:
1 Strange U - Beta Wave Slave Clean
2   FloFilz - All your Credits
3   Chief Chiko - Boomlyn`s Hoodlums
4   Fid Mella - I hob Beats
5 Ras G - Bell Beez Record
6 Ras G - Agaveman
7 Ras G - All Out Fuck It
8 Ras G - Cosmic Bingi Riddim
9 Ras G - Late Night Hype…Outro
10 Digi G'Alessio - PadL
11  Digi G'Alessio - Kofta moment
12 Mount Kimbie - you took your time (ft. king krule)
13 Thundercat - Oh Sheit It's X
14 B-Ju - Ultra Violence
15 Jesse Futureman - Disappear
16 Koen - 1043

RP Boo: Legacy

Dino Lalić — Fri, 17 May 2013 14:37:59 +0000

Planet Mu, 2013

Sole!

Borja Močnik — Fri, 17 May 2013 08:48:34 +0000

V studio prihaja človek, ki je zagnal kolektivno kultno založbo Anticon, ki je glasen tako na odru kot ulicah in ki je nekoč davno tega zavrnil sodelovanje z Jermainom Duprijem in velikanko EMI.

DAVČNE KAPLJICE REŠITVE IN IZČRPANO DOMAČE ZDRAVSTVO

Nejc Marcen — Fri, 17 May 2013 15:43:58 +0000

Vlada namerava obubožane zdravstvene finance krpati s spremenjenim načinom plačila obveznega zdravstvenga zavarovanja, k ureditvi zdravstvene problematike pa je ta teden oblasti pozvala tudi iniciativa zdravnikov. Govorili smo s sindikalistko Lučko Böhm, direkotrejm ZZZS Metodom Mezegom, zdravnikom Erikom Brecljem, bivšim zdravstvenim ministrom Dušanom Kebrom, predsednikom Društva Asociacija Andrejem Srakarjem in odhajajočim predsednikom Računskega sodišča Igorjem Šoltesom.

Epoha šolskih reform

Teja Colja — Thu, 16 May 2013 13:42:45 +0000

Dr. Štrajn se je v predavanju spraševal kaj pomeni pojem reforme v šolstvu, kakšen je njihov cilj in kam dejansko pripeljejo v praksi. Predavanje se je osredotočilo predvsem na sistematične strukturne reforme v šestdesetih letih, ki so temelj današnjega šolskega sistema, hkrati pa se je ves čas dotikalo odnosa do družbene dinamike in njenih prevladujočih tendenc, ki še danes določajo dejansko izvedbo šolskih reform.

Socialistični modernizem

Nika Mahnič — Fri, 17 May 2013 12:04:00 +0000

V galeriji Photon bo ob osmih otvoritev razstave Romana Bezjaka, pod naslovom Socialistični modernizem. Roman Bezjak je fotograf in predavatelj fotografije na nemški Univerzi v Bielefeldu. Serija predstavlja arhitekturo socializma in komunizma, torej izgled mestne krajine vzhodne Evrope. V svojih delih brez nostalgije izpostavlja izkoriščanje utopije in njen vpliv na vsakdanje življenje.

Nekaj o socialističnem modernizmu v slovenskem prostoru nam je povedal sociolog arhitekture, dr. Franc Trček.

//////////////////////////////////////////////////////////////

Izjava se nahaja v posnetku celotne oddaje.

//////////////////////////////////////////////////////////////

Serija Romana Bezjaka je arheologija povojnega modernizma. Upodablja svet, ki mu grozi uničenje. Pred odprtjem razstave bo od sedmih potekal pogovor s fotografom in Matevžem Čelikom, direktorjem Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.

Ob pol devetih pa bodo v Atriju ZRC SAZU predvajali film Otroci socializma – zamenite mi glavo. Film govori o slovenskih Joy Division, punk bandu Otroci socializma, ki je nastal leta 1983. Projekciji filma bo sledil pogovor z režiserjem Branetom Bitencem, ki je bil tudi pevec in tekstopisec omenjene skupine, in Finbarjem Lillisom, ki je bil dejaven v angleškem punk gibanju kot pevec punk-rock skupine Coil.

Govora bo o razmerju med angleškim in jugoslovanskim punkom, razumevanju vpletenosti v subkulturo, uporu in uporništvu v osemdesetih ter danes, ko Evropo spet pretresa revolt in se porajajo alternative. Punk je v osemdesetih prinesel svežino v javno sfero tako kapitalistične Anglije kot socialistične Jugoslavije. Bitenc in Lillis bosta razglabljala o dediščini punka kot gibanja in njegovi vlogi v času ponovnega evropskega socialnega prebujanja.

Ljubitelje animiranih filmov pa pošiljamo v Kinoteko, kjer bo ob sedmih in devetih predvajan izbor ameriških animiranih filmov zgodnjega obdobja in svetovnih klasik avtorskega animiranega filma. Na projekciji bo prisoten tudi lastnik zbirke filmov, direktor beneškega arhiva Montanaro in predavatelj na beneški Akademiji, Carlo Montanaro. Pred projekcijo bo predstavil izbrane filme, med katerimi so umetnine Chomona, Fleischerja, Disneya in drugih.

Kulturne novice je zapisala Nika Mahnič.

OFF brazilske sreče v nesreči

Matej Janković — Fri, 17 May 2013 15:00:38 +0000

Po uboju tajvanskega ribiča v spornem morskem pasu med Tajvanom in Filipini s strani filipinske obalne straže prva prireja dvo-dnevne vojaške vaje ali bolje, razkazovanje moči. Tajvanski admiral Lee Tung-pao je ob tem dejal: „Cilj vaj je podčrtati našo determiniranost za obrambo suverenosti in varovanje naših ribičev kjer koli že so.“ Filipinske oblasti medtem svoje državljane na delu v Tajvanu pozivajo, navajamo: „ostanite doma, kar se da veliko. Jejte doma, od doma se odpravite le na delovno mesto in nato pojdite ponovno nazaj. V tem času so Tajvanci čustveni,“ konec navedka.

Neimenovani uslužbenec Združenih držav Amerike je ameriškim medijem zaupal, da Rusija v Sirijo pošilja visoko sofisticirano orožje, predvsem proti-ladijske rakete. Rusko zunanje ministrstvo ni navedlo za kakšno obliko pošiljk gre, zatrjuje pa, da v dobavi orožja ni kršilo nobenih mednarodnih pravil. Medtem ameriško stran skrbi predvsem, da bo režim Assada al Bašarja ustrezno oborožen v primeru mednarodnega vojaškega posredovanja v državi.

Nigerijska vojska je pričela z ofenzivo proti upornikom Boko Haram, v prevodu „Zahodna izobrazba je prepovedana,“ na severu države. Skupina si želi uveljaviti neodvisno islamsko državo od leta 2009, zaradi njenih prizadevanj pa je doslej preminilo 2000 ljudi. Predsednik Nigerije Goodluck Jonathan sicer zatrjuje, da se bo s to ofenzivo gibanje uničilo.

Lesoto se je v nedavni raziskavi Svetovnega ekonomskega foruma uvrstil na visoko osmo mesto zavoljo napredka v zmanjševanju razlik med spoloma, kljub temu pa ostajajo hčere plemenskih poglavarjev brez nasledstvenih pravic, je odločilo Ustavno sodišče. Sicer dekleta s smrtjo očeta poglavarja ohranijo titulo princese, ne morejo pa naslediti funkcije poglavarja, kar je zahtevala Senata Masupha. Njen odvetnik je ob odločitvi izjavil, navajamo: „Ustavno sodišče je dobesedno potrdilo mnenje, da so ženske drugo razredni državljani,“ sodnik Ts'eliso Monapthani pa odgovarja: „odločitev potrjuje, da ženske niso diskriminirane, ampak morajo biti v določeni poziciji, da lahko prevzamejo vodenje, saj je bila dotična funkcija prenesena na ženo poglavarja.“ Očitno gre prej za medgeneracijski spopad, kot pa spopad spolov.

V bran raznoliki spolni izraznosti, praksi in ljubezenskim zvezam vseh oblik pa je družno stopilo 14 vlad Evropske unije, in to ne le Nizozemske in Avstrije, temveč tudi konzervativne Španije in doslej dokaj rezervirane Malte. V skupni izjavi Evropsko komisijo pozivajo, da naredi več v bran spolnih manjšin, saj je prav ona pristojna za koordinacijo politik, postavljanje rokov za napredek, uveljavljanje najvišjih standardov in podobno. Malteška ministrica za enakopravnost Helena Dalli je ob tem dejala, citiramo: „namen te vaje je, da prisilimo komisijo v dejanja,“ medtem ko je predstavnica Hrvaške, Vesna Batistič Kos, izkazala razumevanje delovanja Unije na področjih onkraj varčevalnih ukrepov, navajamo: „Če ni koherentne strategije, je zlahka igrati ping-pong med oddelki, kot se dogaja sedaj.“

Če članice Evropske Unije še vedno sistemsko zatirajo izrazje ljubezni, pa evropska komisija zaradi ljubezni do ping-ponga ne stori ničesar za zmanjševanje nezaposlenosti mladih, trdi nemški finančni minister Wolfgang Schaeuble. „Na koncu se ne zgodi nič, ker stalno blokirajo drug drugega,“ je o 26-članski komisiji in njenem delu v prid mladih povedal Schaeuble.

Se pa zato Brazilija ponaša kot dežela zaposlitvenih možnosti. Celo tako, da so pred mesecem v predelih Akre uvedli izredne razmere vsled migracije s Haitija, na srečanju zunanjih ministrov južne Amerike pa zaprosili za pomoč pri odkrivanju tihotapcev ljudi z omenjenega otoka. Brazilska policija pa je sama odkrila združbo, ki je v državo tihotapila delovno silo iz Bangladeša. Tam je bilo ljudem obljubljeno delo s prihodki v višini 1.500 dolarjev, ko pa so enkrat prispeli v Brazilijo, so bili prisiljeni delati v suženjskih razmerah. Usoda približno osemdesetih delavcev še ni znana, medtem ko je 900 od 1.700 Haitijcev, ki so prejšnji mesec prispeli v Brazilijo, pridobilo dovoljenje za nastanitev in delo. Brazilija je sicer po potresu na Haitiju uvedla kvoto, ki omogoča letno nastanitev 1200 ljudi, kar pa je mnogo manj kot velevajo ekonomske in druge razmere na otoku, ki ga dnevno zapušča več sto ljudi.

Danes in jutri bo na Filozofski fakulteti v predavalnici 34 potekal kolokvij Kakšna emancipacija? Marxove prihodnosti. Organiziran je v okviru raziskovalnega programa Filozofija, katerega nosilec je dr. Slavoj Žižek. Sodelujoči teoretiki so Eduardo Cadava, Slavoj Žižek, Samo Tomšič, Andrew Cole, Zdravko Kobe, Anson Rabinbach, Peter Klepec in Mladen Dolar.

Posebnost kolokvija je soočenje slovenskega in ameriškega razumevanja Marxove dediščine, njene navzočnosti v sodobnih teoretskih projektih in možnosti politike emancipacije, premišljali pa bodo tudi zablode politične levice. Tako bo prvič prišlo do fizičnega srečanja teoretikov dveh sodelujočih inštitucij: ljubljanske filozofske fakultete in Univerze Princeton.

Ta institucionalna povezava je zanimiva, saj se ameriški pogled na Marxovo dediščino in njeno aktualnost, razlikuje od našega. Dejstvo je, da je prišlo do teoretskega razkola med tistimi, ki so socialistično izkušnjo doživeli, in tistimi, ki so o njej le brali. Kolokvij bo tako soočil oba vidika, teoretsko rajanje pa se prične ob treh.

Za konec še hekerska. Strežniki ponudnika spletnega gostovanja Domenca so bili zaradi hekerskega napada danes dopoldne nedostopni, zaradi česar več slovenskih spletnih strani danes ni bilo dostopnih. Med drugim niso bile dosegljive spletne strani Žurnal24, Demokracije in Reporterja. "Naši strežniki so trenutno zaradi napada nepridipravov nedostopni. Opravičujemo se vam za težave in vam hkrati zagotavljamo, da delamo vse, kar je v naši moči, da se stanje izboljša," so zapisali pri podjetju Domenca. Morda pa se duševno stanje komu ob nebranju kake izmed spletnih strani izboljša. Več o kronologiji napada pa Uroš Čemžar, sistemski administrator pri podjetju Domenca:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

Medijska poduplacija realpolitičnega brezumja

Matjaž Zorec — Fri, 17 May 2013 16:37:07 +0000

Jah, taki časi so, žvet se ne splača. Dobesedno. Dandanes je pač vse zvedeno na to, kolikšen strošek predstavlja tisti, ki nima ničesar, za tistega, ki ima vse. In nikoli še nismo bili tako dragi, z vsem našim luksuzom vred, paštetami, lager piri in s petimi istovetnimi odtujenci deljenimi stanovanji. Politična računica je tako prekrita s kapitalno ekonomistično, da ju lahko brez slabe vesti prekrijemo ter označimo za eno in isto. In optika, skozi katero zremo v ta naš svet, informacijski mediji vseh vrst, je zvedena na zgolj njen podaljšek.

Na nedavno tega ustanovljeni televiziji Planet, itak skupaj sklamfani z najbrezsramnejšim incestoidnim paktom s kešem in njegovim političnim zastopstvom, smo bili za praznik dela priča na terenu posneti dnevnoinformativni oddaji. Natančneje, javljali so se iz hrastniške steklarne, ki so jo na moč hvalisali in dajali za zgled vsem ostalim podjetjem v vesolju. Kako dobro jim gre, kako zadovoljna je gospoda, kako radostni so delavci, kako ta naš sistem vendarle še ni zrel, da požre sam sebe.

In kako skrajno neokusno, obsceno je bilo, za kozlat. Tekst, kot da bi ga narekoval gospod direktor po požegnanju lastnika, sta voditelja deklamirala s tako bednim zanosom, faliranim patosom ter izumetničeno artikulacijo, da sta bila še najbolj podobna zvezdam v lokalnem amaterskem teaterčku. Kot v posmeh prazniku, boju za delo in večstoletnemu crkovanju proletariata, preden je vendarle dosegel bivanja vredno eksistenco, ki jo zdaj iz dneva v dan bolj izgublja, je bila bejba odeta v živo rdeč kostum, tipu pa je prsni koš razpolavljala kravata prav take barve.

Delavci, dobre dobričine, srečne, ker imajo privilegij dela in sploh ker jim je dano nasmehniti se pred kamero, so vso stvar naredili še grotesknejšo. Če niti ne omenjam gospoda šefa šefov z njegovim epskim podbradkom in nakladanjem, kakor da mu je delavčeva dobrobit edini smisel življenja, njegovi jaguarčki in dopusti na Karibih pa nujna peza, ki pač spada zraven. Blagor onim njegovim podrejenim, srečnežem na minimalcu.

Če malce razzumiramo pogled, je slednji primer zgolj za popizdit vulgaren prikaz medijske slike vobče. Dnevno poročanje je komaj kaj več od nekritičnega povzemanja nekritične politike. Fiktivni izhodi iz fantomske krize pa to, kolikor ekonomistov, toliko rešitev itd. Kadar je ukrepom odkrito nenaklonjeno, potlej je to v blesavi maniri Sveta na kanalu a ali v še bolj idiotski in samoumevni, zato morda toliko nevarnejši različici Pogledov na rtvslo, tistih čudovito bedastih lomastenjih Travma in akutno nesposobnega voditelja Slaka. Moralistični udarci v rebra našim kapitalsko socialističnim pajdašem, ki prasci že dvajset let na petdeset podlage ne dajo dihati demokraciji in kapitalizmu, pomešani z rit nastavljajočo prenaklonjenostjo oni severni, avstrijsko-nemški varianti, enemu in edinemu evangeliju.

Idiotskost bržčas klimaksira na tretjem nacionalnem programu, v bistvu povzemanju naše parlamentarne scene, koder se ne moremo načuditi, kakšne polpismene bebce imamo tam. Res, kdo jih je volil? Itak nihče ne zna govoriti kolikor toliko zasilno slovensko, vsi spakedrujejo svojo štajerščino, dolenjščino, zasavščino etc., pa še to bi lahko zatisnili en uš, če ne bi bil nivo vsake gostilniške diskusije višji od njihovih zlatofiskalnih litanij. Kaki povprečni in pridni piflarski šolarči zgledajo, ko pred kamero prebirajo vnaprej posnete enovrstičnice ala brez dialoga ne bo izhoda iz krize. Vsaj brati znajo, če prej malo povežbajo.

No, tu pa tam se najde kak biserček onstran blesavega ponavljanja, t. i. vernega podajanja informacij, kakršne naj bi v resnici bile. A kaj takega ne obstaja. Kar dobijo zapakirano za poročanje, je vedno že zamaskirano in našminkano. Zato bi lahko skromno sugerirali, dajte, pljusknite jim špirit v obraz in ga onim, ki jim poročate, pokažite takšnega, kakršen je, onstran teh neupravičeno samoumevnih političnih dojemov, ki jih sugerirajo mesije ekonomisti. Povejte, kaj v resnici govorijo tile politiki. Preveč vas je. Preveč imate. Premalo delate. Zreducirali vas bomo, ker je tako prav. Ker tako veli božanska finančna računica.

Saj se da kapitalistično krasno upravičiti apologiranje sistema, češ kdor te plačuje, zanj delaš. Jasno. Toda najmanj nacionalne, javne in neodvisne medije, pa tudi vse ostale, s političarji na čelu, plačujejo – ljudje. Naj se počasi začne delati zanje. Naj torej dajo besedo Francu, Micki in Poldetu, kako vladi, opoziciji in Evropski komisiji jebejo mater.

Zanje je pisal Matjaž.

Čas je za nove obraze! Sedaj pa res!

Rok Kušlan — Thu, 16 May 2013 20:08:18 +0000

Dovolj je izbiranja med rjavim in oker drekom! Zahtevam po svežih obrazih se pridružuje tudi Risanka, ki pa ne bo ostala le pri besedah. V tokratni oddaji vam ponujamo možnost, da sami olikujete in izberete nove obraze po lastnih željah!

Vodite svinčnik Dr. Horowitza v Risanki Radia Študent!

Izvolite si ogledati tudi arhiv dosedanjih umetnij Dr. Horowitza!

Napihovanje subverzivnega!

Thu, 16 May 2013 08:41:41 +0000

Služba Napihovanja je ta teden poslala več agentov na zagrebški Subversive Film Festival in dobila veliko zanimivih informacij. Danes vam ponujamo torej en zahrbtno napihnjen pogled znanega kulturnega dogodka.

Prvo, kar bode v oči pri tem kulturnem dogodku, je namreč lahkotna raba besede subverzivno. In res, danes se ta beseda na splošno uporablja pogosto in na prvi pogled se zdi, da se uporablja za marsikaj, kar z njo nima nobene zveze. V bistvu se subverzivnost spreminja tako kot družba. Zato bomo tudi zagrebški festival poskušali analizirati v odnosu do njegovega imena - torej do subverzivnosti.

Poglejmo najprej listo sponzorjev festivala. Izmed številnih neoliberalnih podjetij štiri posebej izstopajo. Gre za luksuzne zagrebške hotele Esplanade, Astoria, International in Palace. Poznavajoč sponzorske navade lahko trdimo, da so hoteli prispevali s ponudbo sob. Kdo je torej spal v teh palačah? Ja, naši agenti sigurno ne.

Ker si danes lahko subverziven le če si viden, viden pa si lahko samo če si zvezda, a zvezde, kot vemo, spijo samo v luksuznih palačah, je nekako očitno, da se sodobna subverzivnost ne dogaja skozi gverilo, ampak v dragih hotelih.

Oliver Stone je lahko levičar, ampak to ne pomeni, da lahko spi kjerkoli. Che Guevara je umrl v bolivijskem gozdu, njegova hčerka Aleida, ki je ena od razvpitih gostij festivala, je subverzivna kolikor ji družba omogoča. Očetove gozdove je zamenjala z dragimi hoteli. Vidite, revolucija ima danes neko svojo posebno geografijo.

Italijanska filozofska zvezda Maurizio Lazzarato je še enkrat poglobil svojo tezo o dolgu. Glede na to, da na vsakemu festivalu ali konferenci ta filozof vsakič znova poglobi svoje teze o dolgu, lahko rečemo, da so one zdaj, tako kot dolg sam, precej globoke. Torej po Lazzaratu človeka ne zasužnjujejo njegovi nadrejeni, ampak on sam, in to preko svojega dolga, ki ga prisili, da se do sebe obnaša kot dober podjetnik. Michel Foucault biopolitika remix number 12 featuring Maurizio L. Ok, naj mu bo.

A če smo mi vsi ena zadolžena mikropodjetja, potem je Subversive festival en zadolžen konzorcij. Vsako mikropodjetje ima znotraj strukture festivala svoj dolg, vsako ima določene obveznosti. Subverzija je skupen projekt številnih malih mikropodjetij. Z majhnimi potezami, z mikro napadi proti skupnemu dobremu, proti totalni spremembi. Kljub dolgu do osvoboditve je to namreč sodobna dogma subverzivnosti.

Problem je v tem, da je subverzivna moč na tako nizki ravni, da se bo težko kar koli premaknilo. Glavna aduta festivala sta namreč Slavoj Žižek in Alexis Tsipras, ki sta predstavljena kot najbolj nevaren filozof in najbolj nevaren politik današnje Evrope. Shit, če sta onadva najbolj nevarna, potem dolg lahko mirno spi. Subverzivnost je namreč njegov priden delavec.

Da ga ne fašete od zadaj, ampak od spredaj, poskrbi Napihovanje.

Svaštarnica

Nina Hlebec — Thu, 16 May 2013 20:48:45 +0000

Novice

Nov album sta včeraj, po skoraj 4 letih, kolikor je minilo od Tarot Sport, napovedala Fuck Buttons. Album nosi naslov Slow Focus, izšel bo 22. julija pri ATP Recordings in je prva plošča, ki jo je bend produciral sam v lastnem studiu Space Mountain.

V Los Angelesu bo prihodnji četrtek potekala slovesnost v spomin kitaristu Slayerjev, Jeffu Hannemanu, ki je preminil 2. maja letos. Približno 4.000 oboževalcev, kolikor jih sprejme prostor, se bo Hannemanu lahko poklonilo v losangeleški dvorani Hollywood Palladium.

Queens of the Stone Age, ki zadnje tedne poslušalce zasipajo z novimi koncertnimi posnetki in skladbami, so včeraj objavili še en videospot za skladbo s prihajajoče plošče … Like Clockwork, ki smo jo v Svaštarnici že napovedali. Četrta predstavljena skladba z novega albuma, ki so jo pospremili z animiranim videospotom, nosi naslov If I Had a Tail, vse skupaj pa si lahko ogledate na Youtubu.

Thom Yorke medtem še utrjuje svoj položaj zagretega političnega aktivista, tokrat tako, da je skupaj z Robertom del Najo iz Massive Attack in Guyjem Garvyjem iz Elbow posnel glasbo za dokumentarni film, ki govori o izogibanju davkom. Film bo premierno predstavljen 25. junija v Londonu.

Poslušamo:

Liars predstavljajo dve novi skladbi, ki se imenujeta I Saw You from the Lifeboat in Perfume Tear.

Večerni izhod

V Gala Hali na Metelkovi bo svojo novo ploščo Summer v živo predstavil domači elektro-pop dvojec New Wave Syria, skupaj z njima pa bo nastopil tudi rokenrol trio Barely Modern. V sosednjem Klubu Gromka bo ta večer DJ Skabina servirala dozo skaja, soula in rokenrola.

V Kinu Šiška bosta v okviru Indekš turnirja nastopili dve ikoni angažiranega avantgardnega hip-hopa: Sole tokrat predstavlja svoj novi album A Ruthless Criticism Of Everything Existing, MC Dälek alias Will Brooks pa premierno pri nas svoj novi projekt IconAclass.

V Menzi pri koritu se obeta pravi rokenrol večer: v telo in ušesa vas bodo tako napadali Driving Dead Girl iz Belgije ter domači The Real Things in Kicks of Ike Turner.

V Channel Zero so vabljeni vsi, ki se že sedaj veselijo festivala Outlook. Ta se bo v okviru svojih warm-up partyjev ustavil tudi v Ljubljani, kjer bo danes zvečer pod okriljem DubLaba nastopil tudi vplivni producent iz Bristola – DJ Madd.

Ljubljana drevi gosti tudi dolgo pričakovanega audio-vizualnega umetnika Marka Stewarta. Ta je svoj ustvarjalni napor na področju elektronske glasbe zadnjega desetletja strnil v projektu, ob rojstvu preroško imenovanem Claro Intelecto, in bo danes zvečer tako nastopil tudi v Klubu K4.

V Tovarni Rog se boste lahko danes zvečer povezali z vesoljem. Za to bo poskrbel številčen nabor DJ-jev, ki bodo nastopili v okviru dogodka Deep Odyssey.

... odprti prostori ...

Luka Zagoričnik — Thu, 16 May 2013 18:09:38 +0000

Tokrat bomo v njej prisluhnili odprtim komponiranim prostorom JASONA KAHNA z njegove nove plošče Open Space, sledili dvojcu LUCIO CAPECE & JAMIE DROUIN z dvojne edicije Inframince / Immensity (Berlin Series # 1) (na njej je še dvojec OLIVIER TOULEMONDE & MICHAEL THIEKE). Slišali pa bomo tudi prvenec nemško-angleškega trobilno- tolkalskega dueta AXEL DÖRNER & MARK SANDERS s plošče Stonecipher ...

JASON KAHN: Open Space

(Editions, 2013)

Jason Kahn- kompozicija, elektronika; Chris Abrahams- klavir; Laura Altman- klarinet; Monika Brooks- akordeon; Matt Earle- elektronika; Rishin Singh- pozavna; Adam Sussmann- elektronika; Aemon Webb- kitara; John Wilton- tolkala;;

Editions

LUCIO CAPECE & JAMIE DROUIN / OLIVIER TOULEMONDE & MICHAEL THIEKE: Inframince / Immensity (Berlin Series # 1)

(Another Timbre, 2013)

Lucio Capece- basovski klarinet & preparacije; Jamie Drouin- analogni sintetizator zvoka, radio; Olivier Toulemonde- akustični predmeti; Michael Thieke- klarinet ;;

Another Timbre

AXEL DÖRNER & MARK SANDERS: Stonecipher

(Fataka, 2013)

Axel Dörner- trobenta, elektronika; Mark Sanders- bobni, tolkala;;

Fataka

SAKRA!2013

Kulturno uredništvo — Wed, 15 May 2013 10:20:16 +0000

SAKRA!2013, found itself on an acoustic search at St. Andrä Church in Graz/Austria on 1/3/13. The installative composition by Marufura Fufunjiru, Johannes Raggam, Christian F. Schiller and Nikos Zachariadis was sent via numerous FM- Transmitters to different radios spread across the church, which led to individual tonal responses. An abstract and concentrated examination of the subject luck/bad luck.
http://in-dust.org/SAKRA!2013.html

new wave syria ob izidu albuma summer

Goran Kompoš — Wed, 15 May 2013 20:55:10 +0000

Ob izidu drugega albuma nas bosta v studiu obiskala Urša in Rok, poslušali bomo njune nove skladbe in si zavrteli še kakšnega njima ljubega avtorja.

http://newwavesyria.com/

http://newwavesyria.bandcamp.com/

uršin in rokov izbor:

1. arrab muzik - lift of

2. moa pillar - water lilly ( http://www.error-broadcast.com/index.php/ebc009 )

3. grimes - vowels

4. DZA - dabl trabl ( http://www.error-broadcast.com )

5. Chromatics - Candy

6. smashing pumpkins - love

Vročica, grizliji in napovedi dogodkov

Marko Godnjavec - Jizah — Thu, 16 May 2013 15:42:39 +0000

... Oklahoma in Chicago lagano skadila v skladu z RhymeKickers napovedmi, pričakuje se zmaga San Antonia, New Yorku pa kaže slabo...
... Kino Šiška v petek predstavlja dozo povsem podtalnega hiphopa - Sole, IconAclass in trenutno v Sloveniji živeči Apoc...
... Kendrick Lamar posnel video za "Bitch Don't Kill My Vibe"...
... Cel kup domačih dogodkov po Sloveniji in prihod Reksa in Edo G-ja ter Bad Copy na Metelkovo...
PLAYLISTA:

1.) CAM'RON: Golden Friends
2.) ALEXANDER SPIT: Valet Park, CA
3.) TREE: The King
4.) CASEY VEGGIES: Money Don't Buy Time
5.) RUSTEE JUXX and VStheBEST: Your Song (Book Of B.I.G.)
6.) STATIK SELEKTAH ft. SEAN PRICE and MAC MILLER: 21 and Over
7.) BLACK OPERA ft. MAYER HAWTHORNE: Queen of Hearts (Oddisse Remix)
8.) HOMEBOY SANDMAN: Peace & Love
9.) PRODIGY & ALCHEMIST: Dough Pildin'
10.) BROTHA LYNCH HUNG: Meat Cleaver
11.) WHOSANE ft. KANYI MAVI: Thug Disco
12.) RAEKWON: Son Of Sam
13.) MISTAH F.A.B.: Warriors Anthem
14.) DJ PAUL & DRUMMA BOY: We Don't Bluff
15.) RAKIM: Get Visual
16.) DEL THE FUNKY HOMOSAPIEN: Adrenalin 92
17.) HMAN and STICKY FINGAZ: Heavy With the Drop
18.) ICONACLASS: Reintroducing That Raw Sound
19.) SOLE: Denver Nights
20.) APOC: Young Republican
21.) MR. MFN EXQUIRE ft. GOLDIE GLO: Illest Niggaz Breathin'
22.) A$AP FERG ft. A$AP ROCKY, FRENCH MONTANA, TRINIDAD JAME$ & SCHOOLBOY Q: Work (Remix)
23.) PARTYNEXTDOOR: Wus Good/Curious
24.) 7 G.E.M.S. ft. TRAGIC ALLIES & TRAGEDY KHADAIF: Dem Get Murda

HIPHOP RELEASE DATES SCHEDULE
IZIDI HIPHOP ALBUMOV

Januar 2013

04.01.2013 MC EIHT: Keep It Hood Ep (Bluestamp Music Group)
04.01.2013 DIM: Bright Ideas (Enviamentally Fresh Music)
08.01.2013 RAEKWON: Lost Jewlry Ep
08.01.2013 SUPER HELPFUL: The Help Ep
15.01.2013 DJ MUGGS: Bass For Your Face (Ultra Records)
15.01.2013 DAG SAVAGE: Dag Savage Ep (Dirty Science, Fat Beats)
15.01.2013 BLANCO & THE JACKA: Game Over (Guerilla Entertainment)
15.01.2013 A$AP ROCKY: Long.Live.A$ap (A$AP Worldwide, Polo Grounds, RCA)
15.01.2013 MACH FIVE: Art Rap (Greedmont Radio)
15.01.2013 WAX: Continue... (Scrublife)
15.01.2013 SUPASTITION: The Blackboard Ep
16.01.2012 ESS VEE: The Anecdote: Memoirs of S. Victor (Association Music Group)
21.01.2013 ROCKIE FRESH: Electric Highway (MMG)
21.01.2013 TA-KU: Make It Last Ep (Life For The Funk)
22.01.2013 MOE POPE & RAIN: Let the Right Ones In (Brick)
23.01.2013 SL JONES: Trapper's Delight
23.01.2013 CLASSIFIED: Classified (Halflife Recordings)
23.01.2013 APAULO TREED & KNIGHTSTALKER: The Last Line Of Defence (self-released)
29.01.2013 SAHEED & NUMONICS: Not For Nothing (self-released)
29.01.2013 ELOQUENT: Gebrochenes Deutsch
29.01.2013 UPTOWN XO: Colour De Grey (Mello Music Group)
29.01.2013 ALMIGHTY SAMHILL: The Preface Ep (self-released)
29.01.2013 SLUM VILLAGE: Dirty Slums 2 (Synchronization)
29.01.2013 ALEXANDER SPIT: A Breathtaking Trip To That Otherside (Decon Records)
29.01.2013 DEAD PREZ: Information Age (Varese Sarabande Records)
29.01.2013 OH NO: Disrupted Ads (KashRoc Entertainment)
29.01.2013 VAST AIRE: A Space Iliad Ep (Man Bites Dog Records)
31.01.2013 KRONDON: Everything's Nothing (Blacksmith Music)

Februar 2013

04.02.2013 YONAS: Black Canvas (1st Round Records)
05.02.2013 FRANK-N-DANK: 48 Hours (Delicious Vinyl)
05.02.2013 EDO G: Intelligence & Ignorance (Envision Entertainment)
05.02.2013 BROTHA LYNCH HUNG: Mannibalector (Strange Music)
05.02.2013 RICKY HILL: SYLDD
05.02.2013 MR. SOS: Trains Never Get Sidetracked (Below System)
05.02.2013 SLOT-A: The Transition
05.02.2013 JOE BUDDEN: No Love Lost (eOne Music)
05.02.2013 ANNEXX CLICK: Annexx Click (Six2Six)
12.02.2013 RAS KASS: Barmageddon
12.02.2013 CHAMILLIONAIRE: Elevate Ep
12.02.2013 J.COLE: Truly Yours Ep
12.02.2013 DJ DAY: Land Of 1000 Chances (Piecelock 70)
12.02.2013 DUCKO McFLI: RatchetLifeSophisticatedDreams (P.U.S.H. Productions)
12.02.2013 RAEKWON & DJ FRESH: The Tonite Show (Siccness Recordings)
12.02.2013 CAPPADONNA: Eyrth, Wynd & Fyre (RBC Records)
19.02.2013 JEFF CHERRY: Jetset Vagabond (Team Rsinal Inc.)
19.02.2013 DJ TOURE: Toure's Theory (Hieroglyphics Imperium Recordings)
19.02.2013 SADISTIK: Flowers For My Father (Fake Four Inc)
19.02.2013 SPECTAC & SHAKIM: For the People (HipNott Records)
19.02.2013 BLANCO & THE JACKA with BEDROCK: Game Over (Guerilla Entertainment)
19.02.2013 BERNER & THE JACKA: Border Wars (Liqz)
19.02.2013 BUDDHA MONK: The Dark Knight (Chambermusik)
19.02.2013 BLU, MED & MADLIB: The Burgundy Ep
19.02.2013 J-LOVE: Pardon My Intrusion (Chambermusik)
19.02.2013 MEDKEM: Kola La Vie Ep (Elementality Production)
26.02.2013 GENSU DEAN & PLANET ASIA: Abrasions (Mello Music Group)
26.02.2013 ALEXANDER SPIT: A Breathtaking Trip To The Otherside (Decon)
26.02.2013 REKS: Revolution Cocktail
26.02.2013 50 CENT: Street King Immortal
26.02.2013 SPIT GEMZ: Fuck the Radio, End the TV
26.02.2013 ILL BILL: The Grimy Awards (Fat Beats)
26.02.2013 FOREIGN EXCHANGE: +Fe Music: The Reworkds (2cd)
26.02.2013 NOTES TO SELF: Target Market (RECOIL) (Decon Records)
26.02.2013 KONCEPT: Malt Disney Ep
26.02.2013 KILLAH PRIEST: The Psychic World of Walter Reed (Proverbs Records)
26.02.2013 AMP LIVE: Kaleidoscope Theory Ep (The Color Ep) (Plug Research)
26.02.2013 JARED EVAN & STATIK SELEKTAH: Boom Bap & Blues
26.02.2013 KUTT CALHOUN: Black Gold (Strange Music)
28.02.2013 REESE: DSPNTRPN Ep

Marec 2013

01.03.2013 ELOQUENT & I.L.L. WILL: Skizzen In Blau Ep
01.03.2013 FRESH FACE: Fresh Henry der Packernacken EP
01.03.2013 DER PLUSMACHER: BWL / Bordsteinwirtschaftslehre
04.03.2013 RICKIE JACOBS: Songs For High School Kids
05.03.2013 SOLOMON CHILDS: Wu-Tang 4 Life 2 (Chambermuzik)
05.03.2013 DEMIGODZ: KILLMatic (Dirty Version Records)
05.03.2013 AYATOLLAH: Avant Garde (Elementality Productions)
05.03.2013 JELLY ROLL: The Big Sal Story (A-Game)
05.03.2013 SWAVE SEVAH: Son of a One Armed Man (Creative Juices Music)
05.03.2013 DOUBLE A.B. & DUB SONATA: Media Shower (Man Bites Dog Records)
05.03.2013 BOLDY JAMES: Grand Quarters Ep
08.03.2013 WATSKY: Cardboard Castles (Steel Wool Records)
09.03.2013 DRILL: Nuklearna zima (Wudisban)
12.03.2013 DELIBERATE ENIGMAS: Draw What I Want (Joe Left Hand Records, Nephew Of Frank Records)
12.03.2013 DURAG DYNASTY: 360 Waves (Nature Sounds)
12.03.2013 DANDY TERU: Adventures (Ubiquity)
12.03.2013 DOPPELGANGAZ: HARK (Groggy Pack Entertainment)
12.03.2013 Z-RO: Tripolar
13.03.2013 CASHIUS GREEN: Pisces Ep
15.03.2013 BRICK SQUAD BOYZ presents
19.03.2013 SWOLLEN MEMBERS: Beautiful Death Machine (Suburban Noize Records)
19.03.2013 CZARFACE: Czarface (Brick Records)
19.03.2013 VARIOUS: RZA presents Shaolin Soul Selection: Volume 1 (Shaolin Soul Records)
19.03.2013 MR. LEN: The Marvels Of Yestermorrow
19.03.2013 REGIME: Dragon Gang (Smoke-A-Lot Records)
25.03.2013 ANTIHEROES: Modern Day Riot (Dj Booth)
26.03.2013 TRINITY: 20 In (Fat Beats)
26.03.2013 PAPOOSE: Nacirema Dream (Ingrooves)
26.03.2013 JASIRI X: Ascension
26.03.2013 AZEALIA BANKS: Broke With Expensive Taste
26.03.2013 LAS SUPPER: Las Supper
26.03.2013 CES CRU: Constant Energy Struggles (Strange Music)
26.03.2013 GQ: I'm Gone (JAMLA)
26.03.2013 LIL WAYNE: I Am Not A Human Being II (Universal Motown)
26.03.2013 VON PEA & AEON: Duly Noted (Hipnott Records)

April 2013

01.04.2013 MC MELODEE & COOKIN' SOUL: My Tape Deck (Jakarta)
01.04.2013 ILLSMITH: Murkle Ep
02.04.2013 TYLER, THE CREATOR: Wolf (Odd Future, Sony)
02.04.2013 ELEMENTS OF HIPHOP: Calm Before the Storm (Elements Of Hiphop)
02.04.2013 KIDZ IN THE HALL: Wishful Drinkin' Ep
02.04.2013 KID DAYTONA & DJ OZONE: Runnin' With the Bulls
08.04.2013 VELEBOR: Božja gamad (Wubisdan)
09.04.2013 GINRUMMY: The L Crooked I : Chronicles of Rummy (Cloak N Dagga/Definite Prod)
09.04.2013 TYGA: Hotel California
09.04.2013 SILENT KNIGHT: Busy Is My Best Friend II
09.04.2013 RICH BOY: Break the Pot (eOne Music)
09.04.2013 PMD + SNOWGOONS + SEAN STRANGE: Welcome To the Goondox (RBC Records)
15.04.2013 J. LATELY & J. GOOD: PB&Js (
16.04.2013 NAMETAG & NAMELESS: For Namesake (Brick Records)
16.04.2013 TREKLIFE: Hometown Foreigner (Mello Music Group)
16.04.2013 FIRST LIGHT: Fallacy Fantasy (Hieroglyphics Imperium Recordings)
16.04.2013 SAFE: Safe (Greedhead Entertainment)
16.04.2013 ISWHAT!?: Things That Go Bump In The Dark (OSNR Records)
16.04.2013 GHOSTFACE KILLAH & ADRIAN YOUNGE: Twelve Reasons To Die (Soul Temple Records)
16.04.2013 SLAINE: The Boston Project (Suburban Noize/Commonwealth Records)
16.04.2013 SPENDS QUALITY: Flight Music (CFO Recordings)
16.04.2013 SPENDS QUALITZ with MR. TAY: Time Peace (CFO Recordings)
16.04.2013 ANDY MINEO: Heroes For Sale (Reach Records)
16.04.2013 STAXX with LU BALZ: Writin My Mind (Bronx Bridge Entertainment)
16.04.2013 N.O.R.E. aka P.A.P.I.: Student Of the Game (eOne)
16.04.2013 KEV BROWN: Songs Without Words Vol. 1 & 2 (Low Budget Records/Redefinition Records)
16.04.2013 MATHEMATICS: The Answer (Distrolord Digital)
16.04.2013 STYLES P & SCRAM JONES: Float (Nature Sounds, High Times Records)
17.04.2013 SID SPIRAM: West Coast Downfall: Before Dusk
20.04.2013 DOPE D.O.D: Da Roach
23.04.2013 SNOOP LION: Reincarnated (Red Ink Records)
23.04.2013 WILL.I.AM: #Willpower (Interscope Records)
23.04.2013 K-OS: BLack On BLonde (Crown Loyalist Recordings, Nettwerk Records)
23.04.2013 MITCHY SLICK & THE WORLD'S FRESHEST: Feet Match the Paint (Empire Distribution)
23.04.2013 MR. VIGILANT: The Jacket (Simply Skillz Music)
23.04.2013 ILLOGIC & BLOCKHEAD: Capture the Sun (Man Bites Dog Records)
23.04.2013 KID CUDI: indicud (Universal Republic)
23.04.2013 DAMU THE FUDGEMUNK: How It Should Sound Vol. 1 & 2 (Redefinition Records)
24.04.2013 MITCHY SLICK: Feet Match the Paint (Empire Distribution)
30.04.2013 R.A. THE RUGGED MAN: Legends Never Die (Nature Sounds)
30.04.2013 RITTZ: The Life And Times of Johnny Valiant (Strange Music)
30.04.2013 SPECTAC & AMIRI: Soul Beautiful (HiPNOTT Records)
30.04.2013 PROLYPHIC: Workin' Man Ep (Strange Famous)
30.04.2013 JUST ICE: Best Of (Traffic)
30.04.2013 K-DEF: The Exhibiton (Redefinition Records)
30.04.2013 NUTSO: I Plead the 5th (Poor Pocket Muzik)
30.04.2013 QUELLE CHRIS: Niggas Is Men (Mello Music Group)
30.04.2013 SOLE: No Wising Up No Settling Down (Black Canyon Recordings)
30.04.2013 YOUNG CHOZEN: G.L.O.W. (Young Royalty)

Maj 2013

01.05.2013 SPREE WILSON: Life In Technocolor Vol. 1
02.05.2013 PSYMUN & DAMACHA: SSV3 (Serious Sauce Vol. 3) (MJ MJ Records)
07.05.2013 L.L.COOL J.: Authentic Hip Hop (Savoy Records)
07.05.2013 HANNIBAL STAX & MARCO POLO: Seize the Day (Soulspazm)
07.05.2013 PUBLIC ENEMY: Planet Earth: Rock and Roll Hame of Fame Greatest Rap Hits (Eastlink)
07.05.2013 LIL CUETE: Rider Classics (East Side Records)
07.05.2013 MR. CAPON-E: Don't Get It Twisted (Hi Power Ent)
07.05.2013 LATIN BOI: Afraid To Love (Hi Power Ent.)
07.05.2013 TALIB KWELI: Prisoner Of Consciousness (Javotti Media)
07.05.2013 BTAKA: Still In Da Game (SL Recordings)
07.05.2013 UNCLUDED: Hokey Fright (RhymeSayers Entertainment)
07.05.2013 QWEL & MAKER: Beautiful Raw (Galapagos4)
07.05.2013 SPIRIT OF TRUTH: Spiritual Warfare
07.05.2013 E GUTTAH: Unexpected Arrival (Select-O-Hits)
07.05.2013 MEKO McAFEE: Player Music
07.05.2013 SUGA FREE & PIMPIN YOUNG: Blood Makes You Related, Loyalty Make You Family Ep
07.05.2013 LOCKSMITH: The Green Box (www.Iamlock.com)
07.05.2013 PARALLEL THOUGHT & GENE THE SOUTHERN CHILD: Artillery Splurgin (Parallel Thought LTD)
07.05.2013 HAVOC: 13 (Nature Sounds)
07.05.2013 TRKAJ: Vse je OK
07.05.2013 TIMELESS TRUTH & RTNC: Rock-It-Science
07.05.2013 HARRY FRAUD: High Tide Ep (Scion A/V)
07.05.2013 7 G.E.M.S.: Golden Era Music Sciences (Ill Adrenaline Records)
14.05.2013 JUNE MARX: Seven Trumpets Sound (Torchbearer Records)
14.05.2013 EVE: Lip Lock (From the Rib)
14.05.2013 JSWISS: Awthenticity
14.05.2013 TREE: Sunday School II (Creative Control)
14.05.2013 4th PYRAMID: The Sky Belongs To The Sky (Lyrics To Go Entertainment)
14.05.2013 HOMEBOY SANDMAN: Kool Herc: Fertile Crescent (Stones Throw)
14.05.2013 MASTER P: Icon (Capitol)
14.05.2013 GDP: Holla (Cobraside)
14.05.2013 TRAVI$ SCOTT: Owl Pharoahe
15.05.2013 VIKN: Capitol
21.05.2013 DEXTER: The Trip (Melting Pot Records)
21.05.2013 YMCMB: Rich Gang: Flashy Lifestyle
21.05.2013 THE-DREAM: IV Play
21.05.2013 STAXX & LU BALZ: Writin My Mind (Bronx Bridge Entertainment)
21.05.2013 TALL BLACK GUY: 8 Miles To Moenart (First Word Records)
21.05.2013 FRENCH MONTANA: Excuse My French (Bad Boy)
21.05.2013 ZO!: ManMade (Foreign Exchange Music)
21.05.2013 CREATE & DEVASTATE: Most Confident Ep (Elite Fleet/Coalmine Records)
21.05.2013 VARIOUS: Rich Gang: Fleshy Lifestyle (Cash Money Rec./Island)
21.05.2013 KRAYZIE BONE: The Collabo the Bum (Hi Power Ent)
21.05.2013 P-MONEY: Gratitude (Dawn Raid Ent./Dirty Management/Duck Down Music)
21.05.2013 G & D: The Lighthouse (SomeOthaShipConnect)
21.05.2013 CHOSEN FEW: Grandes Exitos (Chosen Few)
21.05.2013 GUVNA B: Odd One Out (Guvna Music)
21.05.2013 AMERICAN POETS 2099 vs MYSTERIOUS: World Of Tomorrow (Chambermuzik)
21.05.2013 EFFECT & DANG: You Don't Love Me And I Don't Care (Los Wunder Twins Del Record Label)
21.05.2013 CHRIS STYLEZ THE SHADOW FIGURE: Sign Of the Times: Return To Oceania (Chambermuzik)
23.05.2013 CHUCH INGLISH: Droptops Ep (Sounds Like Fun Records)
27.05.2013 GHOSTWRIDAH: Flu Game LP
28.05.2013 ACEYALONE: Leanin On Slick (Decon Records)
28.05.2013 SWEATSHOP UNION: Infinite (Urbnet)
28.05.2013 PAUL WHITE: Street Lights (One-Handed Music)
28.05.2013 UGLY HEROES: Ugly Heroes (Mello Music Group)

Junij

04.06.2013 WREKONIZE: The War Within (Strange Music)
04.06.2013 JON CONNOR: Unconscious State
04.06.2013 PROGRAM: The Article EP: Expanded Edition (Slice-Of-Spice)
11.06.2013 YOUNG FATHERS: Tape Two EP (Anticon)
11.06.2013 WHITE MANDINGOS: The Ghetto Is Tryna Kill Me (Fat Beats)
11.06.2013 ACTION BRONSON: Saaab Stories Ep (Atlantic)
11.06.2013 PRODIGY & ALCHEMIST: Albert Einstein (Infamous Records)
11.06.2013 FAT TONY: Smart Ass Black Boy (Young One Records)
18.06.2013 QUASIMOTO: Yessir Whatever (Stones Throw)
18.06.2013 MARCO POLO: Newport Authority 2 (Marco Polo Productions)
25.06.2013 DJ SKIZZ: B.Q.E. (Brooklyn-Queens Experience)
25.06.2013 TECH N9NE: Something Else (Strange Music)
25.06.2013 EVIDENCE: Green Tape Instrumentals (Decon Records)
25.06.2013 SERENGETI & ODD NOSDAM: Kenny Dennis LP (Anticon)
25.06.2013 DESSA: Parts Of Speech (Doomtree)
25.06.2013 WALE: The Gifted (Atlantic Records)
25.06.2013 DA YOUNGFELLAZ: Sophisticated Arrogance LP

Julij 2013

02.07.2013 GUCCI MANE: Trap House 3: The Guwop Edition
16.07.2013 ACE HOOD: Trials & Tribulations
16.07.2013 STATIK SELEKTAH: Extended Play

Avgust 2013

27.08.2013 J57 & BLAME ONE: Walk In the Sun (Soulspazm Records)

Crow44: Crow44

Pina Gabrijan — Mon, 13 May 2013 12:06:03 +0000

Stones Throw, 2013

Današnjo oddajo Tolpa Bumov posvečamo eni bizarnejših plošč, ki so luč sveta ugledale v prvi polovici tekočega leta. Gre za izdajo artista, ki se skriva za imenom Crow44. Plošča je izšla pri založbi Stones Throw, ki jo je pred sedemnajstimi leti v Los Angelesu zagnal Peanut Butter Wolf in je zatočišče večinoma za hip hop muzičarje, tu pa tam pa pod njeno streho najdemo tudi kakšnega posebneža.

Uradna zgodba založbe pravi, da stoji za v teh vrsticah obravnavanim izdelkom, ki je izšel izključno na vinilu, več kot 60-letni gospod Desmond Pierce, živeč v North Yorkshireu. Kot producent pa je naveden nihče drug kot eden bolj zanimivih in nasploh lucidnih varovancev dotične založbe, ki sliši na ime James Pants. In ravno on bi naj odkril vrlega Desmonda, na plošči pa naj bi šlo za material, izbezan iz morja produkcije, ki je nastajala zadnjih deset let, in naj bi jo v celoti količinsko naneslo kar za kakšnih 25 potencialnih albumov.

Prvenec, preprosto naslovljen 'Crow44', večinoma pluje med ultraromantičnimi do melanholičnimi sferami, kdaj pa kdaj pa celo dehti že rahlo tudi nič manj kot po ljubezensko inducirani suicidalnosti. Izrazita nežnost albuma prav tako navaja na sklep, da gre za zbir umotvorov kakega hudega nevrastenika, ki bi ga pogubila že misel na vsakršen pretiran dražljaj. Vokali, ki so prisotni na nekaterih izmed komadov, pa gredo prejkone v smeri evnuškega petja. Tega pa seveda ne gre razumeti v smeri negativne kritike, plošča namreč dreza naravnost v mehko srčiko medosebnih razmerij z vidika izoliranega posameznika.

Nabor osmih skladb tako na eni strani rahlo plaši z obskurno odkritimi, kot je na primer 'One Orange (Revisited)', skrajno pa navduši s komadi 'You And I', 'Let's Do This Thing' in z zaključnim 'Lamentations'. 'Crow44' je plošča, ki navdihuje s svojo na trenutke že kar pretirano pristnostjo in zavoljo tega občasno prav nesramno zaide v naravnost lobotomirano bebave viže. Kar je seveda pohvalno. Tako se na primer ob komadu 'If You're Feeling Down, Part 2' že skoraj upravičeno sprašujemo, ali ne gre nemara v primeru Crow44 v resnici za hendikepiranega gospoda s sintičem iz ljubljanskega podhoda Plava laguna.

O 18. Slovenski marketinški konferenci: S pogumom!

Terens Štader — Thu, 16 May 2013 10:29:41 +0000

Na Slovenski marketinški konferenci (SMK) bomo zato letos govorili o pogumu.

Spremembe so neizobigne, zato ga bo potreboval vsakdo, pa naj upravlja še tako majhen marketinški proračun in ima še tako omejen dostop do najvišjih ravni odločanja.

Če se bomo nalezli te miselnosti, bomo kot tržniki, komunikatorji, svetovalci lažje pomagali, recimo, majhnemu podjetju iz majhne, nepomembne države, da postane globalni igralec. Lažje bomo sogovorniki vodstvu lokalnega blue chipa, da postane regionalni, in zakaj ne, globalni blue chip. Lažje bomo vplivali na drugačne odnose in zaupanje, saj moramo vendar držati skupaj, če želimo osvajati doslej nedoseženo. Bolj bomo dojemljivi za izlet v neznano, kakor včasih vidimo izkoriščanje novih tehnologij v trženju. Prej bomo osvojili vodstveno držo in premočrtnost, ki ju potrebujemo, da svojo drznost uveljavimo navznoter, v lastni organizaciji, in navzven, na trgu.

Ali je to težko? Da. Je nemogoče? Nikakor, dokazujejo mnoga podjetja, ki jim je uspelo narediti preboj. Povabili smo jih na letošnjo Slovensko marketinško konferenco, da boste lahko iz prve roke slišali njihove zgodbe. Videli boste, da jim je skupna ena lastnost... pogum! Naj postanejo navdih za vaš pogum - niti ni bistveno, ali boste po koncu Slovenske marketinške konference delali »samo« drugačne predstavitve ali pa se napotili na vrh Mount Everesta.

Previdnost je že vrednota, zdaj mora vrednota nas vseh postati še pogum.
Samo še eno vprašanje, preden končam: si upamo?

Medeja Lončar, predsednica programskega sveta

O najemninah v Nemčiji

Luka Počivalšek — Fri, 17 May 2013 14:15:31 +0000

V Nemčiji so vzadnjih letih skokovito narasle najemnine in cene stanovanj, kar mediji in stanovalci pretežno pripisujejo migracijskemu pritisku z juga Evrope, ali pa gentrifikaciji. Po desetletju je bila opravljena prva raziskava o cenah najemnin, ki predvsem zanika trditve o povišanih najemninah zavoljo priseljencev. Več v pogovoru z Reiner Braunom, ki je opravil raziskavo.

Brencl banda

Mario Batelić — Thu, 16 May 2013 13:40:46 +0000

Menza pri koritu, 15. 5. 2013

Naj takoj na začetku izpostavim posebnost včerajšnjega koncerta Brencl bande, na katerem so tile radoživi godci iz Bistrice ob Sotli promovirali svoj sveži drugi album Vetrova svatba. Albuma namreč vaš recenzent ni poznal pred samim nastopom, poznavajoč siceršnje navade pri distribuciji glasbenih izdelkov, kolikor je je pač ostalo, pa lahko domnevamo, da nove glasbe Brencl bande prav tako ni poznala večina publike. Konec koncev so obiskovalci cedejko lahko včeraj kupili istočasno z vstopnico, kar je hvale vredna poteza, ki se vse bolj uveljavlja ne le pri mlajših bendih.

S tem, da ne poznaš muzike pred promocijskim koncertom, seveda načelno ni nič narobe. Resda vedno godi, ko na koncertu prepoznavaš komade in kajpak tudi izvedbo lahko primerjaš s koncertno različico, a je po drugi strani zelo mikavno, za bend pa najbrž precej izzivalno, nove komade res prvič slišati šele na špilu. Bend je to okoliščino nepoznavanja novega gradiva pri poslušalcih, za katero seveda le domnevamo, da drži, potenciral z odločitvijo, da v prvem delu koncerta igra le nove skladbe.

Ta odločitev, kot se je dokaj hitro izkazalo, ni bila ravno do konca premišljena, vsekakor pa ni izpadla posrečena. Nove skladbe Brencl bande namreč dihajo precej drugače od tistih na prvencu Zemljin ples. Komadi zasedbe, ki igra večinoma avtorsko glasbo, a z močnim duhom po ljudski godbi, so bili na prvencu bolj radoživi, veseljaški in razposajeni. Krasili so jih zapomljivi refreni, igrive nosilne melodije in zafrkljiva besedila.

Novi album pa streže z nekoliko bolj intimno godbo, bolj razdelanimi parti posameznih glasbenikov in s poudarkom na drobnih vložkih, kar nekaj skladb pa je počasnih ali baladnih. Povrhu nekatere viže – kot je recimo Pismo, ki ga slišite v podlagi – kombinirajo veseljaške in nažigaške ter počasne, otožne in večslojne dele v svojevrstne mini suite, v katerih so si glasbeniki resda vešče podajali solo parte ali druge intervencije v skladbo, a je vse to zelo upočasnilo dinamiko koncerta. Nove komade krasi tudi fino večglasno petje, ki pa ni scela prišlo do izraza; večkrat se je zazdelo, da četverka v skupnem petju ni dobro usklajena oziroma upevana.

Se je pa dalo zaslutiti, da v novih pesmih bolj stavijo na pretanjen akustični zvok, z več zračnosti in s poudarkom na besedilih in štorijah, bodisi intimnih ali politično angažiranih. Kak komad je povlekel celo na šanson, a vedno s prepoznavnimi in dobro izvedenimi vložki iz globoke malhe tradicionalnih godb, iz katere črpajo. Za razliko od prvenca, kjer je komade bolj ali manj preveval slovanski duh, smo zdaj lahko slišali koščke zydeca, tanga ali swinga. Ti domiselni vložki so tudi dvigovali dinamiko prvega dela koncerta, v katerem smo slišali izključno nove komade.

Dinamika se je bistveno izboljšala, ko je bend pred navdušeno publiko začel preigravati starejše skladbe, celo po željah poslušalcev. Videlo se je, da so pri igranju teh komadov bolj izkušeni in da jih igrajo z lahkoto in vidnim uživanjem. Bolj uživaški drugi del špila so člani zasedbe podžigali s šaljivimi napovedmi in dovtipi ter dobro komunikacijo s publiko. Te ni manjkalo v prvem delu, a je bilo spričo narave igrane muzike sedaj bolj sproščena.

Kot zapisano na začetku, se nam njihova odločitev, da ločijo nove od starih komadov, ni zdela posrečena. Koncert bi nemara potekal v bolj živahnem duhu, če bi staro in novo muziko igrali izmenjaje. Imeli smo vtis, da tudi publika pričakuje bolj ali manj veseljaške komade, s kakšnimi je bend stregel na prvencu. Marsikatera nova pesem, ki bi jo po zasnovi lahko celo primerjali z zapuščino prve zasedbe Sedmine, pa v takem, za fine nianse nehvaležnem ozračju, ni zaživela v pravi luči.

Bend bi, po našem mnenju, moral dodelati sam koncept nastopa ter najti pravo mero živahnejših in počasnejših viž, kakor tudi premisliti o njihovem zaporedju. Zdaj, ko že malček poznamo novi album, lahko tudi z večjo gotovostjo rečemo, da bi bilo koncertno inačico nekaterih novih skladb potrebno izbrusiti, predvsem pri vokalih in bolj tihih delih. Če povlečemo črto: Brencl banda je posnela zelo zanimiv in zvočno mikaven in ambiciozen drugi album, skladbe s katerega pa v koncertni različici le občasno dosegajo njegovo pretanjenost in poetičnost.

SPORAZUMNIH AKADEMSKIH 15

Blaž Jelenc — Thu, 16 May 2013 06:53:13 +0000

Dragi poslušalci in poslušalke, lepo pozdravljeni v Akademskih 15, novičarski oddaji univerzitetne redakcije, v kateri lahko prisluhnete nekaterim novostim s področja visokošolske politike, univerze, študentske politike ter izobraževanja nasploh. Danes začenjamo globalno.

Mreža 24 raziskovalno-intenzivnih univerz Universitas 21 je objavila lestvico najboljših državnih sistemov visokega izobraževanja za leto 2013. Na vrhu nič novega. Vodijo ZDA, Kanada, skandinavski četverček, Švica in Avstralija, Slovenija pa zaseda 23. mesto. Universitas 21 želi s tem projektom poudariti pomen oblikovanja spodbudnega okolja, v katerem bi visokošolske institucije lahko prispevale k gospodarskemu in kulturnemu razvoju, dobile pomoč v boju za nove vlagatelje, študentom pa zagotavljale visoko kakovost študija in izkušnje.

A ni vse zlato, kar se sveti. Čeprav so ZDA prve na lestvici omenjene raziskave, tudi v Ameriki potekajo študentski boji. Tako so študenti in profesorji združeni v Colorado Student Power Alliance v tem tednu izvedli protestni pohod proti privatizacijski reformi šolstva. V Denverju so na Ministrstvo za šolstvo države Kolorado predali svoje protestne zahteve.

Na Univerzi v New Delhiju potekajo protesti zaradi reforme, ki triletni dodiplomski študij podaljšuje na štiriletnega. To je po tem, ko jo je sprejela vladajoča politika, potrdilo še vodstvo univerze, ki je tesno povezano z vladajočo politiko. Nasprotniki te odločitve opozarjajo, da ob podaljšanju študijskega časa ni zagotovljene dodatne infrastrukture. Ob tem se bojijo, da je New Delhi zgolj poskusni zajček za vseindijsko reformo.

V Egiptu se je na Suez Canal University pred disciplinsko komisijo znašla profesorica angleške književnosti dr. Mona el-Prince. Vodstvo univerze je disciplinski postopek sprožilo po tem, ko se je 40 študentov z dekanom fakultete pritožilo, da naj bi dr. Mona pokazala prezir do vere in muslimanskih šejkov, je povedal predsednik univerze Maher Musbah. Višek absurdnosti je dosegel argument, da naj bi profesorica na seminarjih govorila celo o vprašanjih, ki niso bila povezana z učnim načrtom.

Z učnim načrtom pa vsekakor ni bilo povezano dogajanje v Demokratični republiki Kongo. Policija je uporabila solzivec, da bi prekinila nasilne spopade med študenti Univerze v Kinšasi in lokalno tolpo, imenovano »kuluna«. Spopadi so se začeli, ko so se študenti maščevali za napade, ki jih je tolpa storila na nekatere študente. Kuluna je izvedla več oboroženih ropov in napadov na ljudi. Nazadnje so napadli in poškodovali dva študenta, zato so se ti organizirali in se odločili za povračilne ukrepe proti tolpi.

V Grčiji še vedno vsak dan potekajo stavke proti varčevalnim ukrepom. Tako so se visokošolski učitelji in njihovi podporniki v Atenah zbrali pred parlamentom na shodu proti sklepu vlade o prepovedi stavke javnega sektorja.

Iz Grčije se selimo nekoliko proti severu. Zaradi suma zlorabe položaja je bil prijet dekan Strojne fakultete v Kragujevcu. Po besedah policije ga sumijo pridobitve večje premoženjske koristi. Ob tem pa se pred kragujevškim sodiščem že vodi postopek proti direktorici finančne službe Strojne fakultete.

Ostajamo na Balkanu. Ministri, pristojni za visoko izobraževanje balkanskih držav, so se sestali z Evropsko komisijo, natančneje z generalnim sekretarjem za izobraževanje, usposabljanje, kulturo in mladino Janom Truszczynskim. Ker stopnja brezposelnosti narašča še posebej med mladimi, so se zavzeli za reformo visokega šolstva. Poleg ustanovitve regionalne akreditacijske agencije so se strinjali, da morajo univerze bolje poskrbeti za zaposljivost svojih diplomantov. Recept je predvidljiv: univerze naj se tesneje povežejo z gospodarstvom.

Ker so vodstva nekaterih fakultet na Hrvaškem iniciativi »V imenu družine« dovolila postaviti stojnice, na katerih zbira podpise za referendum, da bi v ustavo RH zapisali definicijo poroke kot skupnosti moškega in ženske, so se odzvali študentje teh fakultet. Postavili so svoje stojnice, na katerih zahtevajo od vodstev fakultet, da ne dovolijo politično motiviranih stojnic v prostorih fakultet, češ da politika nima mesta na univerzi.

Selimo se na pregled dogajanja na slovenskem področju. Da se študentski funkcionarji niso prenehali zavzemati za študentske interese niti v maju, mesecu zabave in športa, so pokazali na ŠOS. Ta je v petek, 10. maja, na Javno agencijo RS za razvoj kadrov in štipendije ter na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti naslovila javni poziv Zakaj študenti še vedno čakajo na štipendije in kdo bo za to odgovarjal? Na ministrstvu in na skladu odgovora na zastavljeno vprašanje najbrž nimajo. Se je pa na obisku ŠOS-a oglasil novi minister Pikalo. Na sestanku so sprejeli sklep, naj se v najkrajšem času ponovno konstituira Svet RS za študentska vprašanja.

Sindikalna konferenca visokega šolstva in znanosti Slovenije pri SVIZ je v torek, 14. maja, na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko pripravila protestni zbor proti uničevanju znanosti in visokega šolstva. Predsednik Konference Matjaž Gams je povedal, da je v letu 2012 visoko šolstvo in znanost doletelo največje "zmanjševanje vseh časov" v smislu plač, statusa in pomena v družbi.

Ljubljanska univerza je objavila programa kandidatov za rektorja UL, Ivana Svetlika in Jožeta Duhovnika, ki se bosta na volitvah pomerila 18. junija. Javna predstavitev programov bo potekala 22. maja na Pravni fakulteti v Ljubljani.

Na ŠOU Ljubljana pa nimajo miru. Na Policijski postaji Ljubljana so potrdili, da vodijo predkazenski postopek v zvezi s sumom ponarejanja glasovnic na študentskih volitvah oktobra lani. Na ŠOU v Ljubljani so seznanjeni z informacijo o poteku policijske preiskave in pravijo, da bodo ustrezno ukrepali, če bo preiskava pokazala, da je do ponarejanja prišlo.

Veliki met pa je zopet uspel ministru za pogajanja Virantu. S sindikati javnega sektorja je v torek, 14. maja, parafiral Dogovor o dodatnih ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju v obdobju od 1. junija 2013 do 31. decembra 2014, s katerim se bo znižala masa plač za javne uslužbence. Žoga je zdaj na strani sindikatov, ki morajo dogovor potrditi. Tako na SVIZ-u ta teden poteka glasovanje o dogovoru, na katerem članstvo sindikata odloča, ali bodo sporazum podpisali, ali ne. Po besedah glavnega tajnika Branimirja Štruklja so se izpogajali za najmanj slabo od slabih možnosti.

Novice je zbiral in jih sporazumno akademiziral Blaž.

Neforma in alternativni prostori v sodobni umetnosti

Tjaša Mislej — Thu, 16 May 2013 13:04:37 +0000

Danes zvečer se v Španskih borcih z dogodkom EX-KNAP nadaljuje praznovanje 20. obletnice delovanja plesne skupine EN-KNAP. Nastopilo bo okrog 25 nekdanjih sodelavcev, ki pripadajo različnim generacijam. Plesalci, igralci in glasbeniki se bodo na odru združili v okviru serije improvizacij, ki jih mesečno organizira Zavod Sploh. Nastopajoči bodo vnaprej pripravili samo nekaj ohlapnih struktur in napotkov, vse ostalo se bo z medsebojno interakcijo rodilo šele sproti na odru. Več o sami formi Neforme je povedal vodja skupine EN-KNAP, Iztok Kovač:

_____________

Izjava se nahaja v posnetku.

_____________

Ljubitelje sodobnega plesa tako danes v Španskih borcih čaka presenečenje. Za vse tiste, ki jih privlačijo nova tehnologija, robotika in umetna inteligenca, pa Galerija Kapelica organizira 2 delavnici, in sicer Softbots za mladostnike in študente, ki bo 20. maja ob 17. uri, in Overheadbots za otroke, ki bo 18. maja ob 11. uri. V Galeriji Kapelica so zapisali, da boste na delavnicah lahko izdelali drobna vodoodporna ohišja in bili tudi priča hekerskemu sešnu, ki ga bosta vodila elektronski umetnik Ralf Shreiber in znanstvenik s področja umetne inteligence Christian Faubel.

Aplikacij umetne inteligence je čedalje več. Pa je v resnici možno pričakovati, da bodo računalniki nekoč postali inteligentni? Bodo zaradi hitrega razvoja in vedno bolj kompliciranih algoritmov nekoč pridobili človeške lastnosti? Če vas mučijo podobna vprašanja, se pridružite delavnici in za odgovore povprašajte znanstvenika Christiana Faubela.

________________________________

V četrtni skupnosti Tabor danes že šestič poteka Dan soseda. Gre za poseben dogodek, s katerim organizatorji KUD Mreža in Galerija Alkatraz želijo povezati sosedske prebivalce in lokalne kulturne ustanove. Letos imajo v načrtu predstavitev likovne scene na Metelkovi. Obiskovalci si bodo lahko s pomočjo kustosinje Saše Nebergoj ogledali umetniška dela, javne intervencije, spoznali umetnike in se celo pogovarjali o samem fenomenu Metelkove. O namenu in ciljih javnega ogleda Metelkove smo povprašali umetniško vodjo Galerije Alkatraz, Jadranko Plut:

___________________

Izjava se nahaja v posnetku.

___________________

Upajmo, da slabo vreme ne bo uničilo večernega sprehoda po Metelkovi. Dopoldan so v prostorih Društva slovenskih pisateljev ob 70-letnici pesnika Marka Kravosa predstavili antologijo njegovih pesmi z naslovom V kamen, v vodo. Za konec bomo prebrali eno pesem, primerno trenutnemu vremenu.

Dež

Dež nastane takrat,

ko je oblakom težko

in je nebo žalostno:

tudi stvari, večje od ljudi,

morajo včasih jokati.

Deževne kulturne novice je pripravila Tjaša.

Na planetu svetega toaletnega papirja!

Luka Počivalšek — Thu, 16 May 2013 13:00:39 +0000

Lepo pozdravljeni. Začnimo v Južni Ameriki. Venezuelska opozicija naj bi po mnenju venezuelskega predsednika Nicolasa Madure v želji, da ga strmoglavi, začela kopičiti tretji najbolj prodajan ne-prehrambni izdelek, toaletni papir. Venezuelska vlada se je zato odločila, da bo uvozila dodatnih 50 milijonov rol in na tak način zadovoljila povpraševanju na trgu, prav tako pa ukanila medijsko kampanjo opozicije, ki naj bi spodbudila povečano povpraševanje po tem osnovnem higienskem izdelku in eni izmed najbolj samoumevnih reči. Tudi venezuelski minister za trgovino Alejandro Fleming je skrbi naroda, da bodo venezuelske zadnjice tudi v bodoče čiste, pomiril z izjavo, da bo revolucija v tujini nakupila zadostno količino straniščnega papirja. V Venezueli sicer na mesec porabijo 125 milijonov rol tega svetega papirja.

Ostanimo še za hip pri tem, za zadnjico pomembnem izdelku. Svetovna letna poraba toaletnega papirja je več kot 100 milijard rol, kar v ekonomskem smislu pomeni 20 milijard ameriških dolarjev težko industrijo. Z ekološkega vidika pa to pomeni, da se za proizvodnjo le-tega na letni ravni poseka skoraj 1 milijon in 500 tisoč dreves, porabi 675 milijard litrov vode ter 45 milijard litrov nafte.

Ker se očitno človeštvo na Zemlji ne znajde ravno najbolje, vneto iščemo nove planete. Ameriška vesoljska agencija Nasa je sporočila, da imajo resne težave z vesoljskim teleskopom Kepler, ki od marca 2009 v drugih ozvezdjih išče predvsem planete. Doslej je po navedbah Nase potrdil že 132 planetov izven našega osončja in več kot 2700 potencialnih planetov. Zadnji mesec je teleskop odkril tudi dva, ki bi bila po mnenju znanstvenikov Nase lahko primerna za življenje. No, ta zgodba dragega projekta, ki je do sedaj porabil 600 milijonov dolarjev, se bliža koncu. Pokvarili naj bi se namreč dve od štirih koles, ki usmerjajo teleskop. Za pravilno delovanje pa Kepler potrebuje najmanj tri delujoča kolesa.

Nadaljujemo v Bahrajnu. Nižje kazensko sodišče je šest uporabnikov Twitterja obsodilo na leto zaporne kazni, ker naj bi preko uporabniškega računa žalili kralja Hamada bin Isa Al Khalifo. Bahrajnska vlada in družina Al Khalifa s prijatelji so izjavili, da so uporabniki zlorabili pravico do svobodnega izražanja, ker so s tem spodkopavali vrednote in tradicijo bahrajnske družbe. Aktivisti v Bahrajnu, kjer upor, uperjen proti avtoritarni kraljevi oblasti traja že več kot dve leti, uporabljajo Twitter kot platformo za poročanje o režimskih kršitvah proti njim. Spomnimo, da so lanskega 6. junija na 3 leta zaporne kazni, prav tako zaradi žaljenja preko Twitterja, obsodili Nabeela Rajaba, nekdanjega vodjo Bahrajnskega centra za človekove pravice.

V Minoritskem samostanu na Ptuju se bo ob 16. uri pričela 24. državna razstava kmetijskih prehranskih izdelkov, z naslovom Dobrote slovenskih kmetij 2013 in ocenjevanje kmečkih prehranskih izdelkov. O programu smo spregovorili s predsednikom organizacijskega odbora razstave, Petrom Pribožičem.

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku oddaje.

Ginekološka klinika Univezitetnega kliničnega centra Ljubljana pa danes praznuje 30. obletnici prve nosečnosti po postopkih zunajtelesne oploditve v Sloveniji. Več o tem nam je povedala predstojnica kliničnega oddelka za reprodukcijo, Eda Vrtačnik Bokal.

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku oddaje.

Z Bokalovo pa smo načeli še nekaj bolj specifičnih tem, povezanih z zunajtelesnimi oploditvami.

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku oddaje.

DISKURZ IN NASILJE

Miha Kelemina — Wed, 15 May 2013 21:20:07 +0000

Najsi sta si pojma diskurz in nasilje še tako različna, v nekaterih primerih med njima ni mogoče zarisati jasno določene ločnice. Da sta včasih – tako znotraj humanistične tradicije mišljenja kot v svojem udejanjanju – spojena in vpeta drug v drugega, predlaga tudi knjiga Diskurz in nasilje Mirta Komela. Čeprav ju tradicionalno pojmujemo kot nasprotujoča si pojava, sta diskurz in nasilje prepletena, za primer vzemimo le državotvorne in ustanovitvene geste, politiko ali revolucijo. Ker se marsikateri diskurz manifestira skozi nasilje, knjiga tako poda sklep, da nasilja, prav zaradi njune prepletenosti, pravzaprav ni vedno mogoče reševati z diskurzom.

Knjiga svoje vzporejanje dveh omenjenih pojmov gradi z vrsto sklicevanj in navedkov, ki se mestoma morda zdijo odveč, spet drugje pa ponujajo zanimive teze. Avtor se namreč obravnavanih pojmov ob ilustrativnih primerih iz antične mitologije v nadaljevanju loteva še s stališč prava, politologije, sociologije in psihoanalize.

V prvem delu se opira predvsem na antične primere, na razlikovanje med diskurzom, »močjo besed« in nasiljem, silo, »nasilnostjo«. Diskurz v antični literaturi vseskozi spremlja nasilje, predvsem v vojni, skozi politični posvet pred bitko, s spodbujanjem med vojskovanjem in z mirovnimi pogajanji po bitki. Ko se reševanje spora dokončno premakne zgolj na raven diskurza, pa pristane v rokah »spretnih z besedo«, kar pa tiste, ki poslušajo, spet postavlja v podrejen položaj – prisiljeni so poslušati, četudi se s povedanim ne strinjajo. Na ta način in tudi na podobne načine poskuša knjiga prikazati prepletenost diskurza in nasilja, ki se čedalje bolj kažeta kot dve strani istega kovanca.

Avtor nadalje od grške polis prek najrazličnejših transformacij oblik vladavine in držav vzporedno s sočasno mislijo gradi most do sodobne kapitalistične pravne države. Nasilna je že sama gesta ustanovitve države. Za ustanovitev je potrebno nasilje, brez nasilja se ustanovitveni dikurz namreč ne more uveljaviti kot vladajoči. V poglavju, kjer se analize prepletenosti obravnavanih pojmov loteva s stališča državotvornosti in politike, na videz površno poveže mnoge družbene fenomene, ki pa jih v nadaljevanju razjasni in utemelji. Mestoma morda preseneča le izbira dogodkov, ki naj bi utemeljevali povezanost diskurza in nasilja, saj s svojo arhetipskostjo in oddaljenostjo državotvornost ilustrirajo nekoliko slabše, kot bi jo »domači« primeri polpretekle zgodovine. Ne nazadnje je naše teritorialno območje v preteklem stoletju prestalo kar nekaj državnih tvorb, za katere je bila značilna močna povezanost med nasiljem in diskurzom. Ta je dosegla vrhunec s totalitarnim glasom, ki je nasilje sam po sebi, saj že sam po sebi velja za zakon, ki se manifestira skozi nasilje.

Drugi del knjige se v luči aktualnih dogodkov bere kot razkrita teorija zarote, kjer prej arhetipski primeri naposled dobivajo obraze; obraze politikov, ki diskurzivno in nasilno udejanjajo moč; gradbenih mogotcev, ki »nasilno« ropajo državo; neobsojenih, ki so do bogastva prišli s »pridnostjo«, proces bogatenja pa je bil »brez nasilnosti«; obsojenih, ki se odpravljajo na prisilno delo ... Družba, ki jo že najmanjši zločin napade kot celoto, v pravni državi tovrstne spore prestavlja na višjo instanco – na sodišče. To ima monopol nad vsemi rabami nasilja ter tudi nad samim diskurzom o nasilju in bo krivico popravilo v kar najkrajšem času – seveda ne gre za maščevanje, gre za sankcioniranje. »Dobrega« nasilja države nikakor ne gre primerjati z »zlim« nasiljem posameznika …

V zadnjem poglavju, ki služi kot nekakšen sklep, avtor deloma aktualizira svoja razmišljanja in sklene različne misli, ki so ga vodile skozi posamezna poglavja. Skozi sodobne oblike kapitalističnega gospostva, kjer povzročenega nasilja ne moremo zlahka identificirati z njegovim povzročiteljem, se pojavlja vprašanje: »Od koga terjati odgovornost za /…/ nasilje na najbolj elementarni ravni bivanja /…/?« Koga kriviti za revščino in brezposelnost, ki sta posledica kapitalističnega strukturnega »nasilja« nad državljani? Tistega, ki se nam trenutno sam pri sebi najverjetneje roga, ker nismo sprejeli njegovega vsiljenega diskurza in nasilnega udejanjanja moči. K sreči. Prvič je bila tragedija, drugič bi bila farsa.

Bral sem Miha Kelemina, za vse tiste, ki pa vas zanima nasilje diskurza in ne posedujete Stare zaveze: Knjiga Diskurz in nasilje je izšla v zbirki Problemi založbe Analecta v letu 2012.

Vstaja se seli iz ulic v tovarne

Črna Luknja — Wed, 15 May 2013 10:57:00 +0000

O anarhističnih radiih; intervju z delavci livarne v MB; zagnale so se četrtne skupščine v LJ

NITZ - V ŽIVO IZ STUDIA RŠ

Polona Torkar — Sun, 12 May 2013 22:16:35 +0000

Nitz (Tine Vrabič) je DJ in producent od leta 2009. Decembra 2011 je na slovenski internetni založbi Bio-Mechanics izdal prvi EP Yellowbill, nekaj samostojnih komadov in remiksov pa je izdal tudi pri različnih domačih in tujih internetnih založbah: Bio-Mechanics, Retrospective Zoology, Colours in music, Bleepsequence in Synaptic Pathways. Zadnja od naštetih je obenem tudi krovna založba Synaptic kolektiva, v katerem Nitz ustvarja. Nitz že večlet kot član sodeluje pri Chilli Space kompilacijah.
Pred kratkim pa sta se skupaj z Evanom iz kolektiva Colours lotila tudi eksperimentalnih live actov, ki temeljijo na rekonstrukciji terenskih zvočnih posnetkov.
Mikro-dub in počasni eksperimentalni techno je verjetno najboljši opis njegovega žanrskega spektra, ki mu bomo priča tudi v živo v studiu RŠ. Nitz se bo predstavil s svojim live-actom.

Linki:

-Soundcloud-

-Facebook-

-Synaptic Pathways-

Egalitarno-zavojevan Britoff

Luka Tetičkovič — Thu, 16 May 2013 08:27:55 +0000

Ob 7:05

Ameriškim zdravnikom je prvič uspelo spremeniti človeške kožne celice v embrionalne matične celice. Znanstveniki iz Univerze v Portlandu so to dosegli tako, da so jedra kožnih celic vsadili v jajčno celico. Po znanstvenih ocenah gre za enega večjih prebojev v raziskovanju celic, saj naj bi s tem človeštvo stopilo korak bližje k uspešnemu zdravljenju določenih bolezni, kot so parkinsonova, multipla skleroza, obolenja srca in poškodbe hrbtenjače.

Palestinci ujeti na območju Gaze so še vedno odrezani od sveta, saj zaradi izraelske blokade nimajo dostopa do zdravil in najnujnejših potrebščin. Edina zveza z zunanjostjo so tuneli na meji z Egiptom, ki jih za preskrbovanje uporabljajo tihotapci, ti pa so zadnje čase postali precej bolj aktivni. Temu verjetno botruje muslimanska bratovščina, ki se je na zadnjih volitvah povzpela na oblast in zmanjšala nadzor na sporni meji. Sedaj lahko Palestinci iz Egipta naročijo celo dostavo hitre hrane KFC, ki jim jo dostavijo na dom, zaradi potnih stroškov pa je cena obroka potrojena in znaša 30 ameriških dolarjev.

Prepad med revnimi in bogatimi se je v zadnjih treh letih poglobil bolj kot pred tem v dvanajstih letih. Tako ugotavlja poročilo Organizacije za ekonomski razvoj OECD. Največje razlike so ugotovili v Združenih državah, Turčiji, Mehiki in Čilu; raziskovalci pa opozarjajo, da se prepad veča tudi v Evropi. Kljub temu je najmanjši s severnih državah Evrope ter Sloveniji, ki spada med najbolj egalitarne družbe. Čeprav je OECD načeloma naklonjen politiki prostega trga je sedaj začel opozarjati, da se bo stopnja revščine večala, če države ne prenehajo z rezi v socialne programe.

Ob 8:05

V prejšnjem Britoffu smo poročali, da so znanstveniki odkrili nove načine zdravljenja parkinsonove bolezni in multiple skleroze s pomočjo matičnih celic. V čeških lekarnah so medtem za te namene začeli prodajati medicinsko marihuano, ki jo je mogoče dobiti z zdravniškim receptom. Zdravilno zel bodo poskusno uvažali iz Izraela in Nizozemske, nato pa bodo v naslednjih letih lokalnim pridelovalcem podelili koncesije.

V Peruju se v tajnosti sestaja 11 držav, ki spletkari o načrtih kako blokirati kršenje avtorskih pravic, ki se vsakodnevno dogaja na svetovnem spletu. Predstavniki Kanade, ZDA, Mehike, Peruja, Čila, Vietnama, Singapura, Japonske, Brunei-ja, Malezije, Avstralije in Nove Zelandije se srečujejo pod praporjem Trans-pacifiškega partnerstva in želijo skleniti mednarodni dogovor s katerim bodo lahko rokovali s komerkoli, ki bi želel prehitro sneti najnovejši hollywoodski blockbuster. Evropejci trenutno sicer ne rabimo biti v skrbeh, saj so evropski politiki glede tega previdni, potem ko je evropski parlament z 92 odstotki glasov proti zavrnil trgovinski sporazum ACTA.

Župan japonskega mesta Osaka meni, da bi morali ameriški marinci najti ventil za sproščanje svoje presežne energije. Toru Hashimoto jim predlaga naj se poslužujejo spolne industrije, ki je na japonskem delno legalizirana. Hashimoto je svoje kontroverzne izjave podal med debato o tem kako učinkovit je bil ta sistem med drugo svetovno vojno, zaradi njega naj bi japonska vojska bila tako visoko disciplinirana. Predstavniki ameriških oboroženih sil so nasvet sicer dobrodušno sprejeli, vendar so povedali, da pripadniki ameriških sil dekletom ne smejo plačevati za spolne usluge, saj jim zaradi tega lahko sodijo pred vojaškim tribunalom.

Ob 9:05

V Združenih Arabskih Emiratih so s pomočjo islamskega zakona šaria na zaporno kazen obsodili avstralko Alicio Galli, ki so jo leta 2008 skupinsko posilili trije kolegi s katerimi je delala v luksuznem hotelu. Ko se je kasneje sama odpeljala v bolnico so jo obtožili izvenzakonskih spolnih odnosov, saj v emiratih posilstvo ni posilstvo, če ga storilec ne prizna ali o njem ne pričajo vsaj štiri priče.

Potem ko je po spletu zakrožil brutalen posnetek, v katerem vojak sirskih upornikov zagrize v srce režimskega vojaka, je danes zakrožil še eden - v katerem poveljnik uporniške skupine Al-Nusra pred kamero ustreli osem neoboroženih civilistov. V ozadju medtem plapolajo zastave zveze Al-Kaida.

Generalna Skupščina Združenih Narodov je medtem sprejela resolucijo, ki obe strani v Siriji poziva k takojšnjemu prenehanju nasilja. Sirsko vlado je ostro obsodila zaradi stopnjevanja vojne in podprla vlogo opozicijske koalicije v pogovorih o prenosu oblasti. Odločno proti resoluciji je bila le Rusija, ki jo je označila kot morebitno oviro za mirovna pogajanja o Siriji junia v Ženevi. Ruski veleposlanik jo je prav tako označil za enostransko in pristransko.

Ob 10:05

Uradni Kabul zavrača poročilo ameriškega posebnega inšpektorja za rekonstrukcijo Afganistana (SIGAR), v katerem se ocenjuje, da je Afganistan z davkom na vojaške pogodbenike od leta 2008 zbral kar milijardo ameriških dolarjev. Inšpektor je sicer ocenjeval, da je obdavčevanje pogodbenikov nepravično, finančni minister Omar Zakhilwal pa je želel sestanek z ameriškimi predstavniki, na katerem bi spregovorili o manjkajočih milijardah, ki jih pogodbeniki še vedno dolgujejo afganistanski vladi. Sicer bodo postopali tako kot doslej, nekaterim pogodbenikom bodo omejili svobodo gibanja, prekinili licenco ali jih celo aretirali.

Afganistanski predsednik Hamid Karzai medtem pozdravlja umik angleških enot, predviden za naslednje leto. Hkrati je ocenil, da je to prav trenutek za umik, saj naj bi bile afganistanske varnostne sile pripravljene, da prevzamejo pobudo in varujejo svojo državo. Kljub tem optimističnim ocenam Karzaija država zdaleč ni stabilna, mnogi analitiki ocenjujejo, da bodo po odhodu koalicijskih sil talibani ponovno prevzeli vajeti v določenih regijah, če ne celo v celotni državi.

Severna Koreja zavrača pobude Seoula, da naj se pričnejo pogovori o posebni industrijski regiji Kaesong. Pyongyang pri tem meni, da je prihodnost industrijskega kompleksa predmet odnosa, ki ga bodo do severa gojili na jugu. Pripombe so prišle na plan, potem ko je južno ministrstvo za reunifikacijo prosilo sever naj ponovno odpre omenjen kompleks in tako konča stisko več kot 120 južnokorejskih podjetij, ki so bila zaradi zaprtja prisiljene zapustiti industrijsko cono.

marc houle & miss kittin: where is kittin?

Goran Kompoš — Wed, 15 May 2013 21:08:37 +0000

Items & Things, 2013

Naslovni komad s plošče 'Where is Kittin?' se očitno sprašuje, kam je poniknila francoska producentka in vokalistka Miss Kittin, ki je še pred kakšnimi desetimi leti krojila vrhove podtalne klubske elektronike. Verjetno je vprašanje kar na mestu, saj o Miss Kittin v zadnjih letih, resnici na ljubo, nismo slišali prav veliko. Od njenega zadnjega dolgometražca je minilo pet let, leto manj je preteklo od njenega zadnjega sodelovanja s Hackerjem, toda zdi se, da sta obe plošči utonili v pozabo približno tako hitro, kot sta se pojavili. No, Miss Kittin je tudi po teh dveh dolgometražcih razmeroma redno izdajala solistične dvanajstinčnice, je pa res, da te plošče še zdaleč niso tako razburkale klubskega dogajanja, kot tiste, ki jih je izdajala tam nekje na prelomu tisočletja. Verjetno je temu botrovalo dejstvo, da se je takrat znašla v kontekstu izjemno popularnega electroclasha, temu pa je, podobno kot se rado primeri trendovskim žanrskim skovankam, v novem tisočletju začelo zmanjkovati sape. In skupaj z umikom electroclasha se je nekam na obrobje klubskega dogajanja umaknila tudi Miss Kittin.

Očitno se z letošnjim letom poskuša vrniti v bolj odmevnem slogu. Konec aprila je izšel njen nov solistični dolgometražec 'Calling from the Stars', konec tega meseca pa izide še mala plošča 'Where is Kittin?', ki jo predstavljamo v tokratni Pasji bombici. Posnela jo je s kanadskim producentom Marcom Houlom, ki je svoje najsvetlejše trenutke sicer doživljal nekaj let za Miss Kittin. Ali ju bo njuno sodelovanje vrnilo v središče klubskega dogajanja, bo verjetno pokazal čas, sta se pa plošče nedvomno lotila zelo ambiciozno. Poleg dveh originalnih skladb se je na plošči namreč znašel še remiks Dubfierja, ki je takrat, ko je bil še član dvojca Deep Dish, pokasiral celo Grammya, in remiks klubskega elektronskega pionirja Johna Foxxa. S svojima različicama obeh originalnih skladb je svoje prispevala še Miss Kittin, ki se enako dobro znajde tako v vlogi pevke kot producentke. S Houlom sicer sodita v tisto vrsto elektronskih kreativcev, ki so v kontekstu plesne glasbe znali ustvariti takoj prepoznaven, samosvoj izraz. Sta pa izraza obeh dovolj kompatibilna, da je iz sodelovanja nastala zelo spodobna plošča.

The Handsome Family & Megan Reilly

Milko Poštrak — Wed, 15 May 2013 21:03:07 +0000

CD, 1 (oni) FLIES the handsome family 3.41

CD outlaws, 1 (on) OUTLAWS bill frisell 4.19

Flies, Muhe, uvodna pesem z novega, devetega studijskega albuma z naslovom Wilderness, Divjina, ameriške družinske zasedbe The Handsome Family, objavljenega včeraj.

Naslednja pesem ima naslov Frogs, Žabe.

CD, 2 (oni) FROGS the handsome family 4.41

The Handsome Family ali Prikupna družina sta Brett in Rennie Sparks. Brett poje, igra kitaro in piše glasbo, Rennie pa piše besedila in igra bas, ukulele in še kaj. Občasno se spremljata z ritem mašino. Naslednja pesem ima naslov Eels, Jegulje.

CD, 3 (oni) EELS the handsome family 4.25

Album Wilderness para The Handsome Family govori o odnosu med divjino, naravo in človekom. Seveda si lahko predstavljate, če poznate nadrealistični način pisanja Rennie, da so ti odnosi zelo nenavadni. Album spremlja tudi knjiga z istim naslovom, Wilderness, ki vsebuje eseje in umetnine, ki jih je ustvarila Rennie.

Naslednja pesem ima naslov Owls, Sove.

CD, 4 (oni) OWLS the handsome family 3.59

Album Wilderness je izšel pri lastni založbi The Handsome Family, Carrot Top Records. Pri tej založbi objavlja plošče še par drugih ustvarjalk in ustvarjalcev. Med njimi tudi Megan Reilly. Tako bomo sedaj najprej slišali še eno pesem z albuma Wilderness The Handsome Family, nato pa pesem The Lady of Leitrim z lanskega albuma The Well Megan Reilly.

CD, 5 (oni) CATERPILLARS the handsome family 4.42

CD, 6 (ona) THE LADY OF LEITRIM megan reilly 3.04

Megan Reilly s pesmijo The Lady of Leitrim, v kateri smo slišali kitaro Lennyja Kayea. Vse pesmi, razen dveh, je napisala sama, tudi naslednjo, Little Angel.

CD, 7 (ona) LITTLE ANGEL megan reilly 4.50

Lanski album The Well je verjetno kar najboljši izdelek Megan Reilly, ki je pred tem objavila še plošči Arc of Tessa leta 2003 in Let Your Ghost Go iz 2006. Z albuma The Well poslušajmo naslednjo pesem, Sew The Threads Into Your Heart.

CD, 8 (ona) SEW THE THREADS INTO YOUR HEART megan reilly 4.26

Z albuma The Well Megan Reilly poslušajmo še eno pesem, Under The Waves, nato pa gremo nazaj k albumu Wilderness The Handsome Family.

CD, 9 (ona) UNDER THE WAVES megan reilly 4.38

CD, 10 (oni) GLOW WARM the handsome family 5.33

Tole je bila že pesem Glow Worm, Kresnička, z albuma Wilderness The Handsome Family. Brett in Rennie sta ga posnela v lastnem studiu v garaži svojega doma v Albuquerqueju v Novi Mehiki, ZDA. Naslednja pesem ima naslov Lizard. Kuščar.

CD, 11 (oni) LIZARD the handsome family 5.12

Z včeraj objavljenega albuma Wilderness The Handsome Family poslušajmo še zaključno pesem z naslovom Gulls, Galebi.

CD, 12 (oni) GULLS the handsome family 4.20

V nocojšnji oddaji Izven zakona smo poslušali izbor pesmi z nove plošče Wilderness The Handsome Family in z lanskega albuma The Well Megan Reilly. Milko Poštrak se do naslednje srede poslavljam s pesmijo After You're Gone, ki jo je napisala draga nam Iris DeMent, takole pa jo je odpela Megan Reilly na svojem albumu The Well. Ko boš odšel.

CD, 13 (dement) AFTER YOU'RE GONE megan reilly 3.44

Demokratični socializem v Multitudi

Kulturno uredništvo — Wed, 15 May 2013 14:32:34 +0000

Štiri osnovne koordinate:

1. Demokratični socializem

2. Organizacija

3. Prvotna akumulacija

4. Marksizem

Neodvisni medij in eksistencializem.

Marko Kraševec — Wed, 15 May 2013 18:56:25 +0000

Alternativni medij v okviru medijskega konglomerata.

Medij naj bi odpirali glasove neslišanih, glas ljudstva, nekako tudi širili demokracijo. V okvirju demokratičnih načel v kateri naj bi vsak dobil svoj glas obstaja odprta platforma, ki ponuja in hkrati zahteva večjo medijsko pluralnost. Kapitalizem, kot obstoječi gopodarski sistem temu prikamava, a le do meje, ko je posamezen medij finančno samozadosten. Tako imenovana pluralnost medijev pa je obstala na francoskem reku: „Bolj, ko se vse spreminja, bolj je vse isto.“ Istost medijskega poročanja je v pojmu mnogovrstnost pustila zgolj oznako praznosti.

Sogovornika: Marko Milosavljevič, predavatelj na Fakulteti za družbene vede in filozof Tomislav Medak.

The Real Things: Speak The Same Language

Brane Škerjanc — Mon, 13 May 2013 10:51:15 +0000

Front Rock, 2013

Domača zasedba The Real Things se rock'n'rollu posveča že vse od leta 2005, ko je pevec in kitarist Janez Juh povabil k sodelovanju odličnega bobnarja Matica Štumbergerja in izjemno talentiranega ritem kitarista Mateja Makovca. Bend je eksplodiral že na svojem prvem nastopu na Garage Explosion, takrat sicer še brez basista. Odzivi domače rockovske javnosti so bili naravnost fantastični, toda The Real Things so želeli še poglobiti svoj zvok, in tu nastopi melodični basist Andrej Hočevar.

Kmalu so nastali odlični demo posnetki, ki so predstavljali njihovo dinamično, razigrano in prodorno garažno rockovsko svežino. Seveda so v tistem obdobju že nastopili v veliki večini domačih klubov, sodelovali so na Klubskem maratonu Radia Študent in se pripravljali na balkansko turnejo. Toda prišli so tudi bolj težki časi: bend sta zapustila ritem kitarist Matej Makovec in kmalu za njim tudi bobnar Matic Štumberger.

Pravih stvari se ne da ustaviti in sledi novo obdobje, ko se je frontmanu Janezu Juhu in basistu Andreju Hočevarju pridružil bobnar Luka Krže (Hic Et Nunc). V letu 2010 so se že odpravili na krajšo turnejo po Hrvaški in Srbiji, sodelovali na kompilacijah Rokerji pojejo pesnike in Sky Sunlight Saxon ter igrali na vseh pomembnejših domačih odrih. Triu sta se pridružila še kitarist Peter Vojč (Ride On), Andreja Hočevarja pa je na basu zamenjal Gregor Dovjak. Konec lanskega leta so se zaprli v basistov studio in posneli čvrst prvenec Speak The Same Language. Kljub skoraj desetletni rock'n'roll izkušnji The Real Things še vedno zvenijo surovo, toda še bolj pretanjeno kot v preteklosti. Njihov rock'n'roll je dinamičen, pogumen in razborit. The Real Things se ne ozirajo več v preteklost, temveč raziskujejo nove možnosti rock'n'roll zvoka. Navdušujejo s svojim skrbnim odnosom do garažnega rocka, detroitskega rocka, bluesa in avstralskega rock'n'rolla. Bendi, kot so MC5, The Stooges, Sonic's Rendezvous Band, Radio Birdman in številni drugi, sestavljajo rockovsko šolo, ki je ponudila pravi teren za nastanek njihovega prvenca.

Na dobre stvari je treba včasih čakati tudi daljše obdobje. Tako je tudi v primeru prvenca hedonistične zasedbe, ki jo obravnavamo danes. Mnogi so jim prigovarjali, da so že njihovi prvi demo posnetki povsem primerni za uradno izdajo, toda fantje se niso strinjali. Želeli so več, kar je bila v bistvu povsem pravilna odločitev. Njihov prvi uradni album nam ponuja zvočno dodelano glasbeno celoto.

Poslušalca takoj zagrabijo z domiselnim in razigranim ritmičnim uvodom prve skladbe Raindrops. Skladba napoveduje, da bo to izjemno razigran album. Nadaljevanje potrjuje poslušalčeve slutnje. Dobro naoljena ritem sekcija bobnarja Luke Kržeta in basista Gregorja Dovjaka ustvarja super temelje za čudovito kombiniranje melodičnih, razigranih kitarskih mediger med Petrom Voljčem in Janezom Juhom. Kitarski solistični vložki navdušujejo z izjemnim občutkom za melodiko in dinamiko. Dober primer je prav osrednja skladba albuma Same Language, ki je zaradi svoje energične radoživosti prav gotovo potencialni hit. Njihove skladbe nosijo v sebi že omenjene slogovne lastnosti detroitske rockovske šole, ki se nevsiljivo dopolnjuje s kitarskimi značilnostmi avstralskega rock'n'rolla. Nehote prikličejo poslušalcu v spomin slogovno odličnost velikana avstralskega rock'n'rolla Stewarta Cunninghama - Leadfingerja, ki je zadal neizbrisen pečat sodobnemu rock'n'rollu. Predvsem se tovrstne primerjave porajajo v prvi polovici albuma, ko so The Real Things najbolj našpičeni. Za slogovni prelom poskrbi razgibana skladba Mind in the Gutter, začinjena s countryjem. Drugi del ploščka dokazuje slogovno raznolikost zasedbe, ki se s kombiniranjem countryja, power popa in garažnega rock'n'rolla domiselno nadgrajuje. Skozi celoten album pridejo do izraza tudi razločne in dobro usmerjene vokalne interpretacije Janeza Juha.

Vsebinsko se bend dotika klasičnih rock'n'roll tem, ki rišejo preproste zgodbe sodobnega življenja. Odnosi med žensko in moškim so zaznamovani s hedonističnimi, a realnimi dimenzijami. Slednje slikovito in večplastno predstavlja tudi zelo skrbno oblikovana vizualna podoba ploščka.

The Real Things svojo rock'n'roll zgodbo igrajo suvereno. Njihov prvenec predstavlja odkrit in brezkompromisen odnos do sveta od začetka do konca. Ušesa se privadijo celo na zadnjo skladbo Čas ko posedaš, ki s svojim baladnim vodilom sprva deluje nekako vsiljivo in neposrečeno. Po večkratnem poslušanju nekako funkcionira, čeprav nekoliko razbija vzdušje celotnega albuma. Bend je veliko močnejši v svojih garažnorockovsko nastrojenih skladbah, toda tudi v bolj lirično nastavljenih trenutkih ostajajo razgibani in predvsem zelo melodični. V celoti gledano gre za super rock'n'roll bend, ki ga lahko brez problema postavimo ob bok bolj razvpitim mednarodnim zasedbam.

V ISKANJU DEFINICIJE SLOVENSKEGA EKSTREMIZMA

Polona Torkar — Wed, 15 May 2013 15:42:53 +0000

Na današnji dan se je vnovič sestala Preiskovalna komisija Državnega zbora, katere namen je ugotoviti obstoj in oceniti delovanje ekstremističnih skupin v Republiki Sloveniji. V glavnem so se na seji seznanili z raziskovalnima nalogama, ki proučujeta, kako različne države definirajo, regulirajo in sankcionirajo ekstremistične skupine, z namenom, da bi v bodoče nekaj takega oblikovali tudi pri nas.

Kar nam je lahko, saj je bila seja zaprta, sta nam o njeni vsebini razložila predsednica komisije Maja Dimitrovski (PS) in član komisije Srečko Meh.(SD). Svoje videnje dela komisije pa sta komentirala tudi poznavalec sodobnih družbenih gibanj Andrej Pavlišič in Veronika Bajt z Mirovnega inštituta.

Offsajd lahko v celoti poslušate v posnetku.

Gary Lucas plays COFFIN JOE

Mario Batelić — Wed, 15 May 2013 10:42:18 +0000

Kino Šiška, 14. 5. 2013

Recenziramo kinoušesni nastop kitarista Garyja Lucasa, ki je z glasbo spremljal film Nocoj bom obsedel tvoje truplo (Esta Noite Encarnarei no Teu Cadáver) kultnega brazilskega režiserja grozljivk Joseja Mojice Marinsa alias Coffin Joeja.

Potem ko smo leta 1998 gostili izjemnega strunarja Garyja Lucasa v Slovenski kinoteki, ko je fascinantno ozvočil nemo filmsko klasiko Golem, smo ga sinoči lahko znova slišali v podobni vlogi, torej glasbeni spremljavi filma. Slednjemu se sicer posveča od začetka kariere, saj je glasbo za omenjeni Golem, ki je bil njegov prvi javno izvedeni soundtrack, ustvaril – v sodelovanju z Walterjem Hornom – že leta 1989, le eno leto zatem, ko je začel solistično glasbeno pot.

A konec osemdesetih let Lucas še zdaleč ni bil novinec, kajti na začetku tega desetletja je svoje strunarske veščine delil v Magic Bandu kultnega posebneža Captaina Beefhearta. Pred leti nam je z bendom Fast 'n' Bulbous v Klubu Cankarjevega doma predstavil tudi dediščino odbitega kapitana. Omenimo še, da smo ga po kinotečnem nastopu še enkrat slišali v solo izvedbi, in sicer v KUD-u, ko so pred nastopom predvajali dokumentarec Petra Braatza, posnet prav ob gostovanju v Kinoteki, Gary Lucas and Golem.

Pri Lucasu, čigar spisek sodelovanj je zelo dolg in raznolik, seveda moramo omeniti še tovarištvo s pokojnim Jeffom Buckleyjem, s katerim sta skupaj ustvarila nekaj najodmevnejših njegovih komadov, denimo pesem Grace z istoimenskega albuma preminulega trubadurja. Buckley pa je bil, še preden se je podal na solistično pot, član Lucasovega še danes delujočega alter-rockovskega benda Gods and Monsters.

Vse te reference naštevamo zato, ker še kako prosevajo skozi gosto teksturo Lucasove glasbe, tudi takrat, ko jo vpreže v funkcijo spremljanja ali, raje, opremljanja gibljivih podob. Že pri Golemu je bila slišna navezava na psihedelijo in frikovski folk ter permutacije znanih folkovskih prijemov. Sinoči, ko je spremljal kultno grozljivko brazilskega režiserja Joseja Mojice Marinsa oziroma Coffin Joeja, je ubral podobno pot.

Skozi ves film nas je spremljalo utesnjenost vzbujajoče zvočno valovanje ali pa kar »drone«, ki ga je Lucas ves čas špikal s tenkočutnim prebiranjem po strunah akustične in električne kitare. Iz njih je izvabljal bolj mehkobne linije na sledi folkovske in malo manj bluesovske poetike. Že kmalu po začetku filma je z le nekaj zloveščimi nizkimi toni intoniral srhljivo štorijo o možakarju, ki išče popolno žensko, s katero bo zaplodil sina in tako poskrbel za uresničitev svoje premaknjene teorije o »večnosti krvi«.

Čeprav imamo radi stare grozljivke, vseeno ne sodimo med tiste, ki se navdušujejo na prav vsak kultni film. Še zlasti če gre, kot v primeru filma Coffin Joeja, za štorijo praktično brez dramaturgije in z igro amaterskih igralcev, ki resda plenijo ravno s svojo naivnostjo, a groze ravno ne vzbudijo. Za dober odmerek groze in studa pa poskrbi sam režiser v vlogi mefistovskega glavnega junaka, ki ima obenem svojevrstno vlogo pripovedovalca ali razlagalca tako svojih nenavadnih teorij kot samega ogrodja zgodbe.

Grotesknost podobja, ki na nas s filmskega platna večinoma preži v obliki nevarnih kač in strupenih pajkov, je Lucas podčrtaval z odmevajočim cviljenjem strun. Višek smo – tako z glasbenega kot filmskega vidika – dobili v izjemno sugestivni sceni iz pekla. Glavni junak se namreč v svojih sanjah znajde v peklu, v katerega sicer ne verjame! Te scene so edine v filmu posnete v barvah. Skrajno bizarne podobe iz pekla, kjer ljudi mučijo na nepredstavljive načine, je kitarist opremil z eksplozijo šumov, iz tega grozečega pregibanja in valovanja pa sta se slišala s kitaro pričarana stok in jok ubogih mučenikov.

Že sama ta scena je bila vredna obiska sinočnje kinoušesne predstave. Pri ohlapni filmski dinamiki in zvečine naivni igri, značilni za filme B-produkcije, je imel Lucas ne le za naša ušesa, marveč še bolj za očesa vlogo veziva, prepotrebne nosilne in gonilne niti, ki nas mora pri filmu že na začetku posrkati in držati v napetosti in pričakovanju do samega napisa »Konec«. Lucasu je to ročno uspelo. Dosežek je toliko bolj spoštovanja vreden, ker je imel opravka s filmom, ki po vseh pravilih B-produkcije ne skopari z naivnostjo in neverjetnimi dogodki, zato pa mu toliko bolj manjka občutek celovitosti ali zaključenosti.

Za občutek sklenjenosti je tokrat torej poskrbel kar sam Lucas, čigar veščinam se je v posnetem pozdravnem video nagovoru priklonil nihče drug kot sam režiser, ki je obenem pozdravil tudi svoje slovenske prijatelje. Coffin Joe je bil namreč leta 2010 gost Grossmanovega festivala, katerega letošnjo edicijo so včeraj promovirali z verigami opremljene in v lateks opravljene punce, ki so paradirale in pozirale v preddverju dvorane. Kapo dol za tak pristop ter tudi za očitno prav za namen sinočnje projekcije posnet nagovor kultnega režiserja. Škoda le, da je tako ekstravaganco slišala in videla le peščica radovednežev ...

Slovenska vojska služi tujini

Tomaž Zaniuk — Wed, 15 May 2013 14:05:38 +0000

Predsednik republike in vrhovni poveljnik domačih obrambnih sil Borut Pahor bo glavni in osrednji govornik na današnji slovesnosti ob Dnevu slovenske vojske, ki ga v po-osamosvojitveni zgodovini države obeležujemo v spomin na 15. maj 1991, ko so v takratni Teritorialni obrambi takrat še obvezno služenje vojaškega roka v učnih centrih v Pekrah pri Mariboru in na Igu pri Ljubljani začeli prvi slovenski naborniki. Prireditev in postroj, ki ju bo neposredno prenašala tudi državna radiotelevizija, bosta potekala pod skupnim naslovom: Slovenska vojska v koraku s časom, za izzive prihodnosti. Toda rekrutov in prisilne socializacije polnoletnih moških državljanov na pripravljenost na smrt v imenu in na ukaz kakršnega koli že političnega vodstva domovine že dolgo ni več. Poklicni vojaki pa so danes pravzaprav zgolj tako kot vsi ostali zaradi kriznih ukrepov koalicije ter vlade lady Bratušek z novim znižanjem plač obremenjeni javni uslužbenci, potrebni in usposobljeni izključno za bolj ali manj mirovne misije izven meja domovine.

Lady Bratušek je sicer včeraj dopoldne v neposrednem televizijskem prenosu jasno in glasno pribila, da je Slovenija v Bruselj sporočila, da njena vlada in koalicija vesta, kaj delata, in da vesta, da bo težko. Toda da je v Slovenski poklicni vojski ne glede na današnji še posebej slovesni dan, saj bodo poklicni pripadniki Slovenske vojske danes prvič stali postrojeni po novi preoblikovani strukturi uspešno zaključene druge od politično načrtovanih treh faz postopka varčevalnega preoblikovanja, že težko, opozarjajo tako reprezentativni sindikati kot vsako leto slabše letne ocene pripravljenosti Slovenske vojske, ki jih sicer pripravljata kar sam Generalštab Slovenske vojske in Ministrstvo za obrambo.

Da je ocena Slovenske vojske za leto 2012 slabša kot leto poprej ne glede na svečanost sprejema v predsedniški palači za predstavnike obrambnega ministrstva ter častniški zbor ni mogel včeraj ne omeniti niti gostitelj in po Ustavi pač tudi poveljnik obrambnih sil Borut Pahor. Ocena vojnega poglavarja domače republike sicer je, da so pogoji dela za zaposlene v Slovenski vojski res nehvaležni, toda prepričan je, da domači vojaški plačanci ostajajo v pripravljenosti in da se lahko nanje zanesemo. Nacionalna varnost in varnost vojakov na misijah naj ne bi bila ogrožena, prav tako Slovenska vojska ostaja pripravljena tudi za bolj ali manj hitro pomoč ob naravnih in drugih nesrečah.

Toda od predsednika Republike kot vrhovnega poveljnika obrambnih sil, pa že kdor koli da to je, se ne glede na dejansko razsulo v domačih obrambnih silah drugačne ocene, kot fantje in dekleta stisnimo ter zdržimo niti ne pričakuje. Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2025 sicer določa 7600 pripadnikov stalne, poklicno zaposlene sestave in 1500 pripadnikov pogodbene rezerve. Trenutno je slovenskih vojakov nekaj več kot 7400, po reorganiziranem kadrovskem načrtu pa bo pripadnikov stalne sestave 7109 poklicnih vojakov. Slovenska vojska pa sama priznava, da bi na težave v delovanju naletela že, če bi se njeno število pripadnikov spustilo pod 7300.

Kakšne sicer so razmere za poklicnega soldata na Slovenskem, katerega glavni vir dohodka ostajajo mirovne misije v tujini, priča tudi dejstvo, da imamo na področju obrambnih sil pravi pluralizem sindikalnih organizacij. Interese domačih vojakov tako zastopajo kar trije ne prav složno nastopajoči reprezentativni sindikati - Sindikat vojakov Slovenije, Sindikat vojske obrambe in zaščite ter Sindikat Ministrstva za obrambo. Slednji je sicer že sporočil, da podpis včeraj parafiranega dogovora o varčevalnih ukrepih med vlado lady Bratušek in konfederacijo sindikatov javnega sektorja pogojuje z umikom uredbe o plačah in drugih prejemkih Slovenske vojske, pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami, s katero je vlada prejšnji teden, znižala za slehernega Slovenskega vojaka pravzaprav še edine dobičkonosne dodatke za nevarne naloge v tujini.

Slovenska vojska tako svoj današnji dan in praznik ustanovitve praznuje v izrazito zaostrenih pogojih krčenja orožarskih investicij države in javnega sektorja nasploh, kamor od profesionalizacije naprej pravzaprav tudi sodijo domači poklicni vojaki. Patria pač še zdaleč ni osrednja težava finančno podhranjenih domačih obrambnih sil. Biti vojak na Slovenskem se je preprosto splačalo, zgolj če si bil reden udeleženec bolj ali manj mirovnih misij pod tujim vojaškim škornjem in v službi interesov drugih, tujih velesil.

Kljub temu da predsednica vlade lady Bratušek v svet pošilja sporočila, da domača politična oblast ve, kaj hoče in dela, se to da temu pač ni tako med drugim pozna tudi prav na primeru Slovenske vojske, za katero je v aktualni vladi v pomanjkanju boljših idej politično odgovoren kar sociolog Roman Jaklič. Toda tako to gre. Navzočnost domačih vojaških sil na bojiščih Iraka in Afganistana in vdanost vojaškim gospodarjem sodobnega sveta pač ostajata nacionalni interes tudi za sedanjo koalicijo in Vlado. Predsednik republike in vrhovni poveljnik domačih obrambnih sil Borut Pahor pa se je poklicnim pripadnikom slovenske vojske na njihov Dan v imenu države in vseh njenih ljudi še enkrat več zahvalil za vestno in predano služenje domovini, pravzaprav pa tujini.

ODPOVED: Tudi za tokraten N-euro moment sem na Dan slovenske vojske z dejstvom, da Slovenski vojak služi v tujini, v zobeh poskrbel Tomaž Z.

Obsežne kulturne novice

Nataša Mrzel — Wed, 15 May 2013 13:07:05 +0000

Čez dobra dva tedna se začenja gledališki festival Prelet, ki ga ob sodelovanju z gledališčem Glej organizira Slovensko mladinsko gledališče. Včeraj je bil festival Prelet predstavljen na tiskovni konferenci, ki jo je za nas obnovila Tadeja Pungerčar iz SMG-ja.

//////////////////////////////////////////////////////////////

izjava se nahaja v posnetku

//////////////////////////////////////////////////////////////

V okviru praznovanja 20. obletnice delovanja plesne skupine En Knap danes Španski borci gostijo Thierryja de Meya.

Ljubiteljem in poznavalcem sodobnega plesa je de Mey poznan predvsem po svojem unikatnem spletu različnih disciplin v plesnem koreografiranju. Ob 20. uri pričakujemo predstavitev njegovih najpomembnejših del, ki jo bo izvedel skupaj z dirigentom in tolkalcem Jeanom Geoffroyem. Dogodek nosi naslov Sledovi gibov.

Španski borci pa odpirajo svoja vrata že ob 15.30., ko bo Thierry de Mey vodil glasbeno delavnico o prepletu giba in glasbe, v sklopu katere bo predstavil tudi sistem Light music, ki je njegov avtorsko izdelan način koreografiranja plesnih predstav.

Včeraj se je v Jakopičevi galeriji odprla predstavitev življenja in dela Nika Matula, ki velja za skoraj edinega velikega slovenskega scenografa. Ob razstavi pa od 11. maja poteka tudi retrospektiva njegovih filmov v Ljubljanski Kinoteki.

Danes se začenja 66. filmski festival v Cannesu. Za zlato palmo se bo potegovalo 20 filmov, zadnjo besedo o zmagovalcu pa bo imel predsednik žirije Steven Spielberg. Lanskoletni zmagovalni film Ljubezen režiserja Michaela Hanekeja smo si lahko ogledovali v Kinodvoru, pričakujemo, da bo tako tudi z letošnjim zmagovalnim filmom.

Na Fakulteti za elektrotehniko se danes in jutri odvija Lego masters turnir, kamor lahko pridete tekmovat s svojim robotkom. Turnir se bo odvijal pod vodstvom Laboratorija za avtonomne mobilne sisteme in Laboratorija za modeliranje, simulacijo in vodenje. Tekmovanje poteka v okviru dnevov avtomatike na Fakulteti za elektrotehniko in ga spremlja bogat program predavanj in okroglih miz.

Stara elektrarna vas danes vabi na predstavitev avtorskih solov maturantov plesne smeri Srednje vzgojiteljske šole in gimnazije Ljubljana – umetniške gimnazije. Tema letošnjih koreografij se navezuje na delo Virginie Woolf Lastna soba.

Danes se tudi odpira razstavni projekt mešanega pevskega zbora Glasbene matice v Ljubljani, ki na svojevrsten način prikazuje delovanje in dolgo zgodovino tega legendarnega zbora. Vabljeni v Knjižnico Šiška ob pol osmi uri zvečer.

V Bežigrajski galeriji 2 danes poteka otvoritev likovne razstave umetnika Emerika Bernarda, imenovana Prečenje. Razstava bo problematizirala današnje težave kreativnega odnosa do likovne umetnosti prek razstave predvsem neznanih del Bernarda, ki so nastale med letoma 2002 in 2013.

Do granitnih kock smo v Sloveniji v zadnjih letih zgradili močan in celo raznolik odnos, k njim pristopamo z najrazličnejšimi interesi. Narejene so iz kamnine, nekoč imenovane tonalit, danes jo pogovorno imenujemo granit, strokovno pa se ji reče granodiorit. Pridobivajo jo v edinem aktivnem kamnolomu magmatskih kamninah v Sloveniji na Pohorju. Granitnim kockam v čast so danes odprli razstavo v prirodoslovnem muzeju v Ljubljani, ki bo na ogled do sredine avgusta.

Kulturne novice je pripravila Nataša, sodbo ali se danes v Ljubljani dogaja ogromno ali nič kulture pa se prepušča poslušalcem.

EVROPA, MI IN BONBONI

Urška Sajko — Tue, 14 May 2013 17:38:22 +0000

Kaj looney se je zadnje čase dogajalo na področju mladih in izobraževanja? V sklopu Tedna Evrope se najde kar nekaj takšnih cvetk. Evropski dnevi naj bi bili organizirani z namenom, da se vsi državljani lahko seznanijo s pravicami, ki jih imajo kot člani Evropske unije, ter izvejo kakšne priložnosti jim odpira mati Evropa. Vse skupaj pa je izpadlo kot ena velika reklama Evropskemu parlamentu in neoliberalizmu, ki ga le ta tako pridno prakticira.

OFF boljšega življenja

Polona Torkar — Wed, 15 May 2013 12:03:56 +0000

Policija je sporočila, da so v nesreči v rudniku zlata in bakra Grasberg v indonezijski Papui umrli štirje rudarji, še 23 jih je pogrešanih, deset pa so jih rešili, vendar njihovo zdravstveno stanje ni jasno. Do nesreče je prišlo, ko se je v rudniku, ki je v lasti ameriškega podjetja Freeport-McMoRan porušil tunel; razlog za nesrečno ni znan. Gre za enega najpomembnejših svetovnih rudnikov v smislu neizkoriščenih rezerv, ki se nahaja v odročnem in hribovitem delu Papue, kar otežuje reševanje, v njem pa je zaposlenih okoli 24 tisoč oseb. Spomnimo, leta 2011 so zaposleni v rudniki protestirali, ko je ameriško podjetje zdesetkalo proizvodnjo, stavka pa se je zaključila, ko je vodstvo rudarjem povišalo plače.

Tajvan je v sklopu ukrepov, sprejetih zaradi spora, ki ga je sprožil uboj ribiča s strani filipinske obalne straže na morskem območju, ki ga za svojega terjata obe državi, prepovedal najemanje filipinske delovne sile v svoji državi in odpoklical svojega odposlanca. Poteza po mnenju tajvanskih oblasti kaže na „močno nezadovoljstvo“ predsednika Ma Ying-jeouja glede načina, kako Manila obravnava primer. Zgodaj v sredo se je sicer filipinski odposlanec v Taipeiju opravičil za incident, in sicer po tem, ko je tridnevni rok, ki ga je za opravičilo postavil Tajvan, že potekel. Vendar pa je tajvanski premier Jian Yi-huah povedal, da z opravičilom ni zadovoljen, saj je prišlo s strani predstavništva in ne filipinske vlade, v njem pa naj bi manjkalo iskrenosti.

Po desetletjih državne kontrole je proces liberalizacije na Kubi v polnem teku. Med drugim sedaj Kubanci lahko v času praznikov potujejo v tujino, najnovejša poteza pa je odprtje prve havanske tržnice, ki ni v državni lasti, na kateri lahko prodajalci prvikrat sami odredijo, koliko stanejo njihovi proizvodi. Po besedah prodajalcev na njej prodajajo tisto, kar jim ostane potem, ko izpolnijo svoj dogovor z državo - prej so namreč lahko svoje proizvode prodajali izključno oblastem. Večina jih meni, da je situacija tako boljša kot prej. Gre za še en učinek niza ekonomskih reform, ki jih uvedel Raul Castro. Kuba letno porabi na stotine milijonov evrov za uvoz hrane, zaradi česar naj bi bilo povečanje prehrambene proizvodnje ena od najvišjih prioritet Castrove vlade.

Uspešno se je zaključila prodaja venezuelske opozicijske televizijske hiše Globovision, ki bo, sodeč po objavi na njeni spletni strani, v skladu s tem spremenila tudi svojo uredniško politiko, in sicer „bolj proti sredini“. Novi lastniki bodo poslovneži Raul Gorrin, Juan Domingo Cordero in Gustavo Perdomo. Televizijska hiša je bila do zdaj znana po svojem ostrem nasprotovanju politiki levo usmerjene vlade nedavno preminulega Huga Chaveza in njegovega naslednika Nicolasa Madure. Zaradi tega je bila s strani vlade deležna tudi številnih glob in obtožb, da želi „zastrupiti družbo“. Odhajajoči direktor Globovisiona, Guillermo Zuloaga, ki je hišo vodil 18 let, je gledalce poprosil, da novemu vodstvu „dajo priložnost“, v pismu zaposlenim pa je zapisal, da ima glede prodaje „mešane občutke“.

Mestno ogrevanje v norveški prestolnici Oslo se zaradi pomanjkanja smeti sooča z nenavadnimi težavami. V Oslu toploto, s katero ogrevajo nekje polovico tamkajšnjih šol, namreč proizvajajo s sicer izjemno napredno uporabo sežigalnic odpadkov. Vendar bodo mestne oblasti v Oslu morda kmalu primorane v prekinitev proizvodnje toplote, saj naj bi bilo namreč odpadkov za potrebe sežigalnic preprosto premalo. Mesto z uporabo modernih sežigalnic, ki varno uničijo odpadke, na uro proizvede nekje 1,5 terawatta energije, kar je dovolj za ogrevanje okoli 150 tisočih domov, vendar pa na scenarij, s katerim se soočajo sedaj, niso računali. V kratkem tako nameravajo odločati o tem, ali bodo smeti pričeli uvažati iz regije ali celo iz tujine. V sosednji Švedski, kjer s smetmi ravnajo na podoben način, so že sprejeli sklep, po katerem nameravajo letno uvoziti okoli 800 tisoč ton smeti. Precej verjetno je, da jih bodo uvažali tudi iz Italije, kjer se s problemom odlaganja smeti bojujejo že leta.

Cecilia Malmström, evropska odposlanka za notranja vprašanja, je po sestanku z grškim ministrom za zaščito grških državljanov Nikosom Dendiasom kritizirala Grčijo, ker ta odbija azil sirijskim beguncem in te ter druge imigrante, ki prihajajo na grško mejo, zapira in deportira. Dodala je še, da je grški sistem azila še vedno pod standardi Evropske unije ter da se v njem nahaja preveč preprek. Kot je povedala, naj bi ji Dendias obljubil, da se bo situacija spremenila, kljub temu pa je poudarila, da bo Evropska komisija na tem področju pozorno spremljala obnašanje Grčije.

Projekcije pa, kot je na vladnem demografskem vrhu opozorila nemška kanclerka Angela Merkel, kažejo, da bo v Nemčiji do leta 2025 število prebivalcev v delovno sposobnih letih upadlo za šest milijonov. Zato se je zavzela za dodatno odprtje nemškega trga dela migrantom. Še posebej želi kanclerka pritegniti mlade iz drugih evropskih držav. Mnenja v koaliciji glede vprašanja priseljevanja sicer niso povsem enotna.

Mimogrede, na konferenci mednarodnih donatorjev v Bruslju je bilo sklenjeno, da bo Evropska unija za pomoč pri obnovi Malija namenila 520 milijonov evrov. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je ob tem dejal, da bo denar tej zahodnoafriški državi pomagal postati „stabilna, demokratična in prosperitetna“. Seveda bo to pomenilo tudi zmanjšanje migracij Malijcev na sever.

V prvih treh mesecih letošnjega leta pa je za azil na Hrvaškem zaprosilo 487 oseb, kar je precej več kot v minulih letih. Zato na hrvaškem notranjem ministrstvu ocenjujejo, da bi lahko bilo leto 2013 rekordno po številu prošenj za azil. Sicer pa na ministrstvu ne želijo ugibati o domnevah, da bo po vstopu v Evropsko unijo 1. julija Hrvaška postala še privlačnejša za ljudi, ki se skušajo izogniti pregonu v svoji domovini. Nevladne organizacije so prejšnji teden opozorile, da Hrvaška nima integriranega sistema za iskalce azila, predsodkov pa je veliko. Od leta 1997 do sredine leta 2011 je azil na Hrvaškem dobilo le 42 ljudi.

Mariborska občina je odgovorila na poziv podjetju Iskra Sistemi, v katerem slednje prvo poziva k plačilu obveznosti po prekinjeni pogodbi za nadgradnjo in avtomatizacijo cestnega prometa, ki je vključevala postavitev spornih radarjev. Občina sodeč po odgovoru ni sprejela ponujene cene sedem milijonov evrov, ampak predlaga, da ceno določi tretja oseba. Več Bartolo Lampret, svetovalec mariborskega župana Andreja Fištravca za odnose z javnostmi:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Iniciativa zdravnikov je na današnji novinarski konferenci v Tehnološkem parku Ljubljana predstavila predloge za rešitev slovenskega zdravstvenega sistema. Kakšni so predlogi Iniciative zdravnikov, nam je povedal Danijel Bešič Loredan, neformalni vodja iniciative.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Srečišče dobrega in zla

Pia Nikolič — Tue, 14 May 2013 18:05:29 +0000

Vstopimo v svet, kot ga še ne poznamo. V svet, ki ga sicer ne vidimo. Kot je že Izar Lunaček v stripu Oklepaj na začetku spomnil na kitajskega filozofa, ki je sanjal, da je metulj, se ga bomo spomnili tudi mi. Filozof se je namreč nato zbudil in ugotovil, da je morda metulj, ki sanja, da je človek. Kje je torej tista prava resničnost?

Devil may cry, kot je očitno že iz naslova stripa, izdanega pri založbi Alica, je daleč od prej slišane romantične zgodbe o resničnosti in iluziji. Prej bi ga lahko primerjali s trilogijo filmov Matrica. Ljudje smo tisti, ki živimo v nevednosti, sodeč po protagonistu iz stripa Vergilu. Vendar tudi med nami obstaja dekle z imenom Kat, ki se ji razkrivajo demoni iz druge dimenzije. Demoni, ki so lahko tako dobri kot slabi.

Govora je o herojski zgodbi, pravzaprav o njenem prvem delu z naslovom Vergilove kronike, ki je prežet z epskimi boji. Na slabih petdesetih straneh spremljamo protagonista Vergila, ki ga marsikdo verjetno bolje pozna iz istoimenske računalniške igre Devil may cry. Nič čudnega, strip je bil namreč narejen po istoimenski igri, ki je na računalniške zaslone prišla v petih nadaljevanjih, začenši z avgustom leta 2001, sam strip pa je v originalu izšel leta 2004, v slovenskem prevodu pa šele v začetku tekočega koledarskega leta.

Prav dejstvu, da je bil strip narejen po računalniški igri, pa lahko pripišemo izjemno dramatičen in futurističen izgled okolice. Monumentalne zgradbe, ki si prostor delijo s strašljivimi orjaškimi demoni temnih barv, grozečih okončin in žarečih srepečih oči. Zraven so seveda nebogljeni ljudje in kot nalašč je edini dobri demon v zgodbi na las podoben človeku.

Strip je bil izdan v barvah in ljudje izgledajo zelo življenjsko, resnično. Ni videti poenostavljanj, prej kompliciranje z mnogimi detajli, ki na trenutke nadomestijo besedilo. Slika tu res pove več kot tisoč besed, govora je namreč razmeroma malo.

Po razpoki iz tukajšnjega sveta odpotujmo še malo v Limbo [limbo], svet demonov. Svet, ki izpade zelo orveljansko. Predstavljen pa je na zelo mangast način, četudi je bil strip izdan v Kanadi. Tu mislim predvsem na situacije, ki so napete in razparcelirane na kratke časovne trenutke, a naj bi bralcu ritem srca in dihanja predvsem pospešili. Prav tako je poudarjena nadnaravna moč, z barvnimi trakovi in silnicami, ki se raztezajo iz stvora, ki v trenutku dogajanja premore največjo moč. Izu in Pion [izu in pijon], avtorja stripa, odlično ustvarita iluzoren, fantazijski, celo sanjski svet, ki da bralcu misliti, da je tudi sam v središču dogajanja, samo da tukaj ne more sam upravljati z liki kot v videoigri.

Devil may cry je zgodba, ki je bila sprva povzeta po romanih. Stripovske priredbe videoigre pa so žal ostale nedokončane. Kanadski založnik Dreamwave Productions je namreč leto po izidu prvega dela šel v bankrot in serija je ostala nedokončana.

Ena od bolj pomenskih pripomb za zaključek pa bi gotovo padla k opisu sveta demonov, kjer je omenjeno, da imajo stvori več strategij, kako si podrediti človeštvo. Te pa med drugim zajemajo vse od energijskih pijač in televizijskih programov pa do - policije. V tem momentu, ki se pojavi nekje v prvi četrtini tega prvega dela Devil may cry, se lahko bralcu zgodi hitra postavitev v resnični svet, hkrati pa se meje med resničnim in demonskim zabrišejo. Kdo se torej skriva za demonskim svetom Limba, ki je nad človeškim? In kdo so pravi demoni v našem resničnem svetu?

Hudič naj le joka, Pia Nikolič ni.

Vojaški objekti v Pulju

Urh Ambrož — Thu, 16 May 2013 10:46:29 +0000

V Balkan ekspresu smo obdelali tribuno v Pulju, na kateri so pred nedeljskimi lokalnimi volitvami razpravljali o usodi vojaških objektov v največjem istrskem mestu. Druga tema pa so bili šparglji v notranjosti Slovenije in na primorskem.

Govorili smo z Dušico Radojčić iz organizacije Zelena Istra in z Štefanijo Kos Zidar iz šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje.

neustreznih umetnih jošk Britoff

Nejc Marcen — Wed, 15 May 2013 10:45:16 +0000

Sedma

Turška vlada je odločno zavrnila skupno preiskavo nedavnih bombnih napadov v turškem mestu Reyhanil tik ob meji s Sirijo, za katero je vlada v Damasku izrazila načelno pripravljenost. Turški premier Recep Tayyip Erdogan je skupno preiskavo bombnih napadov, v katerem je bilo v soboto ubitih okoli 50 ljudi, zavrnil z besedami, da so oblasti v Damasku nezakonite in, da jih težko priznajo, če jih ne priznava niti lastni narod.

Francosko tožilstvo je za ustanovitelja francoskega podjetja, ki je s prodajo neustreznih silikonskih prsnih vsadkov sprožilo zdravstveno paniko po Svetu, Jeana-Clauda Masa zahtevalo štiriletno zaporno kazen. Tožilstvo je zahtevalo, da mora prodajalec neustreznih umetnih jošk ustrezno odgovarjati, saj naj bi si privoščil sistemsko prevaro in to celo na račun zdravja, Masu je tožilstvo naložilo tudi plačilo 100.000 evrov globe ter prepoved delovanja v zdravstvu in vodenja podjetja.

Finančni ministri so se na srečanju v Bruslju uspeli dogovoriti o podelitvi mandata Evropski komisiji za pogajanja o obdavčitvi obresti prihrankov s petimi tretjimi državami – Švico, Lichtensteinom, Andoro, Monakom in San Marinom. Dogovor, ki ga dolgo ni bilo moč sprejeti zaradi nasprotovanja Avstrije in Luksemburga, naj bi predstavljal velik korak naprej v boju proti davčnim utajam. Davčne utaje in davčna nedisciplina bosta tudi glavni temi vrha unije 22. maja.

Deveta

Visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Catherine Ashton je povabila premiera Srbije in Kosova, Ivico Dačića in Hashima Thacija na nov sestanek 21. maja. Na njem naj bi predsednika vlad obeh držav govorila o izvajanju sporazuma, ki sta ga podpisala v Bruslju aprila. Po parafiranju sporazuma sta sicer propadli dve srečanji delovnih skupin za izvajanje sporazuma, obe strani pa sta valili krivdo drug na drugo zaradi neuspelih sestankov.

Nekateri sindikati javnega sektorja podpis včeraj parafiranega dogovora o varčevalnih ukrepih z vlado, pogojujejo z ločenimi zahtevami. Sindikat ministrstva za obrambo zahteva zadržanje sprememb uredbe, ki pripadnikom vojske niža dodatke za nevarne naloge v tujini, sindikat Radiotelevizije Slovenija podpis pogojuje s spremembo rtv prispevka, zadržke pa imajo tudi v sindikatu poklicnih gasilcev. Podpis varčevalnega dogovora so zavrnili tudi v Sindikatu policistov Slovenije, medtem ko bodo v Policijskem sindikatu Slovenije o podpisu odločali v četrtek.

V 34. krogu prve slovenske nogometne lige so nogometaši Maribora, ki so si v soboto že zagotovili nov naslov državnih prvakov, remizirali v Domžalah. Tekma se je končala z 1:1. Drugo uvrščena Olimpija se je s Celje razšla brez zmagovalca. Delitev točk so gledalci videli tudi na tekmi med zadnjeuvrščenima Aluminijem in Muro.

Deseta

Najvišji brazilski sodni organ, nacionalni sodni svet, je odločil, da upravne enote istospolnim parom ne smejo zavrniti izdaje dovoljenja za sklenitev zakonske zveze, s čimer je defacto priznal istospolne poroke v tej največji južnoameriški državi. Nekatere upravne enote so sicer istospolnim parom že sedaj izdajala dovoljenja za poroko, nikakor pa ne vse in odločitev nacionalnega sodnega sveta je prva, ki je obligatorna za celotno državo. Odbor za človekove pravice pri brazilski odvetniški zbornici je ocenil, da je odločitev enakovredna odobritvi homoseksualnih porok.

Predsednik Nigerije Jonathan Goodluck je v treh severovzhodnih državah Adamawa, Bomo in Yobe zaradi nasilja islamistične skupine Boko Haram razglasil izredne razmere. Goodluck je pooblastila za nadzor oblasti v omenjenih državah predal vojski, obrambnega ministra pa pozval k okrepitvi vojske v tem delu Nigerije. Skupina Boko Harem je sicer odgovorna za največje nasilje v državi, v katerem je od leta 2010 umrlo najmanj 2.000 ljudi. Pred dnevi so člani skupine v diverzantski akciji napadli policijsko postajo, vojašnico in zapor v Bami ter osvobodili 150 zapornikov, svojih članov. V akciji je umrlo 55 ljudi.

S predvajanjem filma Velik Gatsby se bo začel 66. mednarodni filmski festival v francoskem Cannesu (izg. kanu). Za zlato palmo, ki jo prejme najboljši film, se bo potegovalo 20 filmov številnih znanih režiserskih imen, od Romana Polanskega do bratov Coen. Žiriji festivala, ki se bo končal 26. maja, predseduje režiser in trikratni dobitnik oskarja Steven Spielberg.

Sveže in žametno

Katarina Višnar — Wed, 15 May 2013 04:22:54 +0000

Založba Italians Do It Better je najavila skupno evropsko turnejo zasedb Glass Candy in Chromatics. Turneja naj bi pospremila izdajo dolgo pričakovanega drugega nadaljevanja italo-disko-revival kompilacije AFTER DARK, vendar datum izdaje "dvojke" zaenkrat še ni znan.

*********

Octo Octa je Michael Bouldry-Morrison, brooklynski house-producent, ki sodeluje z založbo 100% Silk. 28. maja izide njegov album "Between Two Selves", z njega pa v današnji Svaštarnici poslušamo skladbo "Please Don't Leave".

Slovenski fotoaparati na Kickstarterju

Anže Tomić — Tue, 14 May 2013 20:48:06 +0000

Podprite jih! - http://www.kickstarter.com/projects/ondu-/ondu-pinhole-cameras

Sanft & Sicher: Kamilien-feuchtes toilettenpapier

Pia Nikolič — Wed, 15 May 2013 06:09:31 +0000

V Jutranji kavi z zvokogramom z vzhoda Špele Škulj in Matjaža Rušta tokrat posnetek Himalajske železnice v Darjeelingu, ki je najvišja železnica v Indiji.
Zaradi nedavnega plazu je sedaj odprtih 30 km prvotne proge, od mesta Darjeeling do Kurseonga. V uporabi je še vedno stara lokomotiva na paro.

Danes vlažilni wc papir!

mehkoba : 7

trpežnost : 5

vpojnost : 0

multifunkcionalnost : 9

količina : 7

dizajn : 6

dostopnost : 6

ocena . 5,71

Continuous Warfare

Goran Ivanović — Mon, 13 May 2013 19:26:19 +0000

S U B W A Y 8 5 5 / 1 1 5 0 torek, 14/5.2013. ob 23-ih

Po dolgem času se se z novimi posnetki oglasili Hellkrusher. Gre za split s teksaškimi Deadly Reign. V Subwayu tudi anarcho punkerji Desobediencia, novi band iz Pečuha, Padkarosda kot tudi kolumbijski d-beat Future is Black in portugalski hard core Birds ter novi dolenjski band Bipolar Disorder. S kompilacije A New World in our Hearts: Easpa measa, The Bristles, End of Ernie, Luvdump in Brain Dead. Od koncertov: Ruins.

HELLKRUSHER - "Continuous Warfare" split EP w/.Deadly Reign, (Rescued From Life Records, 2012)

– Human Misery

DEADLY REIGN

– Religious Whores

– End Of Days

DESOBEDIENCIA - Demos 2013

- Opio De Masas

– Desobediencia

– ¿Vivos o Muertos?

FUTURE IS BLACK - Demos 2013

– Droga es guerra

– Mata a tu maridx

– No hay futuro

– Andan por las calles

BIRDS - Demo 2013

- Decayed

- Blind

PADKAROSDA - "S/T" CD 2012

– Légüres Tér

– Megálmodott Királylányok

– Vérfertőzés

BIPOLAR DISORDER - "Razpadanje po koščkih" 2013 (Downtown Recordings)

– Moja kotlina

– Pot

– Destroying Self and Others

V/A "A New World In Our Hearts" Iron Column Records, 2013

The BRISTLES – Gulag

EASPA MEASA – Face The Dagger

END OF ERNIE – Stop The Deportation

LUVDUMP – No Borders

BRAIN DEAD – Follow The Herd

RUINS - "Incidents" CD 2013

- Forlorn

Od koncertov:

(petek) 17.5. Velenje, MC: Iamdisease, Human Host Body, Hellcrowler, Koromač, Uprising Voice, Nakajima;

(petek) 17.5. Kranj, DownTown: Pigs Parlament, Drek u pest;

(sobota) 18.5. Zagreb, Jedinstvo: Ruins, Bosonogo djetinjstvo;

METAL DETEKTOR: Pregled underground novosti

Ivan Cepanec — Tue, 14 May 2013 16:07:08 +0000

Danes bomo po dolgem času pokukali v underground in preverili nekaj novosti.

Iz Nemčije nam jo vulgarno zagodejo Intoxicated, domače moči v obliki Eruption in Within Destruction nastopajo več kot dovolj, ameriški Immolation so povili že 9. studijsko plato. Slabo posneto, a peklensko učinkovito se predstavljajo Impious Baptism, Infinity, Cerekloth. Malo bolje so posneti in mogoče celo niso več toliko underground Amorphis, Children Of Bodom ter Pyrithion. Grinderske zastave branijo Utopium, z bradami in mastnimi riffi težijo Howl, medtem ko so pozornost pritegnili nenavadno zveneči Azure Amote. Pa še novi Death SS.

Vsekakor bo dinamično!

Driving Dead Girl; The Real Things; Kicks of Ike Turner; Subsonics; Jim Jones Revue

Brane Škerjanc — Mon, 13 May 2013 11:06:59 +0000

Bliža se vrsta zanimivih koncertov. Prvi bo že ta petek v Menzi pri koritu, ko bomo spremljali zanimiv rock'n'roll trojček: Driving Dead Girl, The Real Things (bodo promovirali svoj težko pričakovani prvenec) in Kicks of Ike Turner. V ponedeljek se bodo na istem odru pojavili vedno odlični Subsonics. Ne smemo spregledati odličnega koncerta Shellac, ki bo isti večer v Kinu Šiška. Čez nekaj dni, prav tako v Kino Šiška, pridejo izvrstni Jim Jones Revue.

New wave syria in Brencl banda z novo ploščo

Jaka Berger — Tue, 14 May 2013 17:25:46 +0000

V današnji oddaji:

New wave syria - Summer - intervju v živo

Brencl banda - Vetrova svadba - intervju v živo

The real things - napoved

Kurt Vile: Wakin On A Pretty Daze

Jaka Bulc — Tue, 14 May 2013 11:08:24 +0000

Matador, 2013

Zdi se, da se je zadnje čase vedno teže stoodstotno osredotočiti na nove plošče in jih poslušati v celoti, od začetka do konca, od naslovnice do zadnje strani ovitka. Vsaj piscu tega teksta to v toplem zavetju doma nikakor ne uspeva več, zato si sveže plate ponavadi naloži na prenosni predvajalnik in se odpravi na sprehod po ljubljanskih ulicah, kjer se lahko popolnoma posveti vsem zvočnim niansam in odtenkom. Sveže stvaritve filadelfijskega rokerja Kurta Vila se je veselil s skorajda otroškim navdušenjem, saj ga je Smoke Ring For My Halo iz leta 2011 le še utrdila v prepričanju, da je Vile, skupaj s prijatelji in someščani The War On Drugs, legitimni naslednik Brucea Springsteena in Toma Pettyja ter eden izmed najpomembnejših glasov ameriške kitarske godbe ta trenutek.

Smoke Ring For My Halo je bila plošča, na kateri je Vile dokončno izpopolnil svojo sintezo momljajočega modroovratniškega roots rocka in lepih, a megličastih melodij introvertiranega kantavtorstva. Pesmi na njej so bile kompaktne in dodelane, brez odvečnega balasta, ki je na zgodnejših Vilovih ploščah pogosto metal senco na presežne trenutke. S tem v mislih je prvo poslušanje nove plate potekalo s cmokom v grlu, saj je otvoritveni komad dolg skoraj 10 minut, vse skupaj pa zveni zelo sproščeno in razpuščeno, nekako domačno, kot da bi si nekdo vzel eno popoldne časa in samo malce preigraval grobe skice in ideje. Zaradi tega Wakin On A Pretty Daze nima tiste instantne privlačnosti, lahko bi celo rekli, da se na začetku zdi malce dolgočasna. Vendar pa človeku iz istih razlogov po petih, desetih, dvajsetih poslušanjih resnično priraste k srcu.

Postopoma se namreč izjasni, da album preveva briljantno izrisana atmosfera lenobnih dni, preživetih v samoti nekega prebivališča, in odraščanja v srednja leta z ljudmi, ki so ti pri srcu. Z vsakim novim poslušanjem se nam v misli vtisne nov verz, hkrati pa začnemo ceniti tudi drobne melodije, ki se s subtilno repetitivnostjo počasi prebijajo v našo zavest. Inštrumentalni aspekt plate je sicer tipično vilovski: igro čiste in distorzirane kitare, ki je sestavljena iz nežnega fingerpickinga, akustičnega strumminga, električnih leadov in solaž ter pogosto efektiranih riffov, podpira preprosta ritem hrbtenica, čez vse skupaj pa Kurt nanaša svoj topel, lenoben vokal.

Med pesmimi izstopa (skoraj) naslovna Wakin On A Pretty Day, ki se jo bo, tako kot Vilovo zdaj že zimzeleno Freeway, veliko poslušalo v avtu, saj navkljub svoji dolžini in sedentarnemu besedilu kar nagovarja k pobegu v sončni zahod. Super je tudi single Never Run Away, v katerem se napetost kitic razreši v nalezljivem hooku refrena, podobno pa se zgodi tudi v komadu Pure Pain, kjer vztrajnim apelom verzov sledi kontrastna zenovska lepota refrenov.

Wakin On A Pretty Daze je plošča, ki poslušalca osvoji s svojo lahkotno sproščenostjo. Kurt Vile je postal mojster spevnih, a še vedno malce megličastih in v americano potopljenih melodij, s katerimi ustvarja oprijemljive atmosfere in pri poslušalcu spodbuja premike po poteh spominov in razmislekov.

* Kurt Vile se bo 19. junija oglasil tudi v Ljubljani, kjer bo imel nastop na ljubljanskem gradu.

Gary Lucas

Mario Batelić — Tue, 14 May 2013 11:15:44 +0000

Kino Šiška, 14. 5. 2013

Pogovor s kitaristom Garyjem Lucasom pred njegovim nocojšnjim nastopom.

Izsuševanje davčnih oaz na Evropski ravni

Luka Tetičkovič — Tue, 14 May 2013 15:08:53 +0000

Davčne oaze stanejo evropske davkoplačevalce kar 1000 milijard evrov letno, iz Slovenije pa odnesejo več denarja kot ga namenimo za namene zdravstvenega zavarovanja. Evropska poslanka Mojca Kleva Kekuš je spregovorila o strukturnih pogojih, ki omogočajo davčne utaje in o neenotnosti članic Evropske unije, ki se ne želijo odpovedati suverenosti svoje davčne politike. Slednje je sicer razumljivo v luči diktata varčevalnih ukrepov, kot ga je slišati iz Evropske komisije, vendar se skozi tako priprta vrata lahko izmuzne marsikatera multinacionalka.

Več v posnetku oddaje.

Paul N. Roth + Hannes Lingens; LUKA JUHART + MAURICIO VALDÉS

Žiga Pucelj — Tue, 14 May 2013 10:07:41 +0000

Menza pri koritu, 12. 5. 2013

V nedeljo zvečer je Menza pri koritu ponovno gostila glasbo bolj improviziranega tipa zvočnega raziskovanja. Prva sta se predstavila domači harmonikar Luka Juhart in priseljeni Mauricio Valdés z električno kitaro, elektroniko in videom. Drugi koncert pa sta izpeljala v Berlinu nastanjeni Američan Paul N. Roth z altovskim saksofonom in Hannes Lingens s snare bobnom. Drugi koncert je bil presenečenje, saj naj bi Roth na dani večer nastopil s kompanjonom Joe-om Reherjem kot Tensil Test, vendar je zaradi nepredvidenih turnejskih situacij Rehmer muziciral drugje, z drugimi ljudmi. S Tensil Test smo si sicer lahko obetali precej drugačen koncert, vendar pa kljub temu nismo bili prepuščeni manku, saj je imel ameriško-nemški duet marsikaj zanimivega povedati.

Prvi del večera sta nekje med kompozicijo, improvizacijo in video projekcijo odzvočila Luka Juhart in Mauricio Valdés. Juhart je harmonikar, ki ga sicer najbolj poznamo po izvajanju sodobne komponirane glasbe domačih in tujih avtorjev. Slišali smo ga že na dogodkih Zavoda Sploh, v koprodukciji z založbo L'innomable pa je zavod izdal tudi Juhartovo ploščo Dialogi – ploščo sodobnih kompozicij za harmoniko različnih avtorjev. V Sloveniji živeči Mehičan Mauricio Valdés San Emeterio pa je raziskovalec kompozicije v kombinaciji s sodobno tehnologijo, kitarist in videast. Tokrat sta v Menzi predstavila serijo ohlapno komponiranih kratkih improvizacij, za katere se je zdelo, da jih vsaj v ideji časovno diktira tempo gibanja video projekcij. Na platno projicirane barvne migetajoče abstraktne podobe je prekinjal črn screen, napoved naslednjega „tematskega“ koraka. Njune improvizacije so se s črnino največkrat ustavile in ponovno začele s ponovnim, le rahlo drugačnim vzorcem slike. Juhart je polno izkoriščal tonski razpon harmonike, fasciniral je tako z globokim basom kot z visokimi sinusnimi piski, ki so se lomili sami vase. Vmesni deli živahnega fraziranja so Valdésu največkrat ponujali dinamično izhodišče za eklektično igro razširjenih kitarskih tehnik, ko pa sta se upočasnila, sta se kar nekajkrat srečala v dolgih vlečenih zvenih in tremoliranih glissandih. Neka določena surovost zvoka električne kitare je lepo delovala s specifično čistostjo daha harmonike. Oba inštrumenta imata potencial ostrega reza v prostor. Tisto najbolj duha vzbujajoče je bilo sicer njuno igranje z dinamiko projicirane podobe, in vendar je ta aspekt koncerta ostal zagrnjen v tančico skrivnosti. Zdelo se je, da izvedba morda tehnično ni uspela do te mere, kot je bila izvorno mišljena, zdelo se je da smo gledali kompromis.

Veliko bolj zvočno skoncentriran nastop sta odigrala Roth in Lingens. Lingens je že v preteklosti koncertiral za cikel Confine Aperto, takrat s triom Obliq, ki ga danes s pridruženim Christofom Kurzmannom na elektroniki poslušamo v podlagi. In po svoje smo v nedeljo prejeli podoben koncert. Lingens in Roth sicer nista stalno izzivala meje slišnega in dinamično gledano je bil njun koncert gostejši. Vendar pa je saksofonska igra z dolgimi prepihovanji v kombinaciji z Lingensovim izjemno specifičnim bobnom zvenela nekje v podobnem registru. Tokrat smo se sicer lahko bolje osredotočili na posameznega glasbenika ter bolj izluščili perkusivni dogodek – rez zvena in tišine. Ta moment, ki ga Lingens izjemno spretno plete v linearni aspekt nastopa je tu morda prevladoval, medtem ko so Obliq linearno napredovali bolj osrediščeni na stalen ton. Temu se je tokratni duet na mestih približal s so-zvenom z gumo božane opne in saksofona, v pozornem iskanju alikvotnih ujemanj in interferenc.

Težko je pravzaprav o tako zvočno oz. vsaj koncertno osrediščenem dogodku izreči kaj več kot to ali kaj razhajajočega s tem. Lepo je videti, da so dogodki Zavoda Sploh kar redno solidno obiskani oz. da se očitno vedno zbere vsaj nekaj zvestih glav, ki jih vedno znova vznemiri drugačna perceptivna in s tem hkrati tudi telesna izkušnja zvočnosti ter glasbe tišine kvalitetnih koncertov svobodno improvizirane glasbe. Menza je tokrat izkustvom zagotovila tiho posteljico in nas toliko bolje pripravila za vse kar pride ...

Vrednost kulture v evrih?

Pia Nikolič — Tue, 14 May 2013 11:27:03 +0000

Kultura se dostikrat znajde v razkolu med njenim vrednotenjem v finančnem, torej ekonomskem smislu in tako imenovanim duhovnim vrednotenjem. Kakšen je prispevek kulture k nacionalnemu BDP-ju in zaposlenosti? Kakšno je vrednotenje neuporabnosti kulture? S takšnimi in podobnimi vprašanji se bodo danes ukvarjali v Knjigarni Behemot na Čajanki za sodobno umetnost o ekonomskih učinkih kulture. Nekaj ur pred dogodkom nam je uspelo ujeti gosta Andreja Skalarja in ga na kratko povprašati, o čem bodo danes govorili, o čem pri ekonomskih učinkih kulturi sploh gre:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Spomnili pa bi vas tudi še na razstavo del nominirancev za osmo nagrado skupine OHO, s katero nagrajujejo vizualne umetnike do 35. leta, ki je še vedno na ogled v prostorih Centra in Galerije P74. Letošnje priznanje je prejel Veli Silver. Umetnik je bil leta 1983 rojen v Švici in je bil izbran zaradi izrazite sporočilnosti v svojih delih, ki temeljijo na grafitiranju. Tako se je posvetil raziskovanju javnega prostora, mej, aktivizma in demonstracij. Veli Silver je leta 2004 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Dela bodo na ogled do 28. maja letos.

Off tekstilnih tovarn

Urh Ambrož — Tue, 14 May 2013 12:09:40 +0000

Večina bangladeških tekstilnih tovarn je zaradi aprilske nesreče, v kateri je izgubilo življenje najmanj 1.127 ljudi, zaprtih. Tudi lastniki tovarn se celo strinjajo z delavci. Po najnovejših poročilih naj bi se zaprlo vsaj 300 tovarn blizu prestolnice Daka ali pa v njej. Še sreča, da prihaja poletje, pa ne bo velike potrebe po izkoriščanju poceni oblek izpod rok delovne sile iz tretjega sveta. Sicer kar 80 odstotkov delavk zahteva povišanje plač, kar bi tudi pri nas prineslo povišanje cen oblačil, česar pa s povišanim DDV-jem ne želimo, saj bo to zmanjšalo kupno moč in priliv davkov. Naj se zmanjša DDV na 18 odstotnih točk in vse bo teklo kot po maslu.

Finančni ministri Evropske unije se bodo v Bruslju posvetili problemu davčnih utaj, o čemer bo nato govora tudi na vrhu Unije 22. maja. Poskušali bodo doseči dogovor o novih pravilih o obdavčevanju obresti od prihrankov in o podelitvi mandata Evropski komisiji za začetek pogajanj o novih sporazumih o obdavčevanju prihrankov s tretjimi državami. Poskusi dogovora o novih pravilih o obdavčevanju obresti od prihrankov so od leta 2008 v slepi ulici zaradi nasprotovanja Avstrije in Luksemburga. A po razkritju izjemne razsežnosti davčnih utaj po vsem svetu je Unija dobila nov zagon, da ta zastoj odpravi. Problem davčnih utaj se je prerinil v ospredje evropske pozornosti, potem ko so mednarodni raziskovalni novinarji razkrili, kako oligarhi, trgovci z orožjem, politiki in finančni žonglerji iz več kot 170 držav skrivajo svoje premoženje pred davkarji. Več o tej tematiki pa v OFFsajdu ob petih.

V Bengalskem zalivu pred obalo Mjanmara se je prevrnilo plovilo, ki se je umikalo bližajočemu se ciklonu Mahasen. Na krovu je bilo okoli 200 ljudi, za zdaj pa še ni znano, koliko jih je preživelo, so sporočil Združeni narodi. Šlo naj bi za pripadnike muslimanske skupnosti Rohingya, ki so se zaradi bližajočega se ciklona poskušali iz enega begunskega taborišča umakniti v drugo. Zaradi spopadov med budistično skupnostjo Rakhine in muslimansko skupnostjo Rohingya v zvezni državi Rakhine na severozahodu Mjanmara je namreč okoli 140.000 ljudi zapustilo svoje domove in poiskalo zatočišče v šotorih in drugih začasnih bivališčih vzdolž mjanmarske obale, ki jo ciklon najbolj ogroža.

Ameriško pravosodno ministrstvo je letos dva meseca tajno prisluškovalo telefonskim pogovorom novinarjev in urednikov ameriške tiskovne agencije Associated press, ki so jo v petek uradno seznanili s tem posegom. Associated press je v odzivu sporočila, da gre za resno vmešavanje v ustavno pravico Associated pressa do zbiranja novic in poročanja. Agenciji ob tem niso sporočili razloga za prisluškovanje, a čas in točno določene novinarske tarče zelo nakazujejo na to, da gre za povezavo z vladno preiskavo o uhajanju informacij pred letom dni, in sicer glede terorističnega napada, ki so ga preprečili, Associated press pa je o njem poročala maja 2012. Pri tem naj bi razkrili podrobnosti akcije ameriške obveščevalne službe Cia v Jemnu.

Vodje pogajalskih skupin vlade in sindikatov javnega sektorja so parafirali v zgodnjih jutranjih urah usklajen dogovor o varčevalnih ukrepih, stavkovni sporazum in spremembe zakona o izvrševanju proračunov za leti 2013 in 2014. Strinjajo se, da so dosegli razumen kompromis. Po oceni sindikalne strani so ukrepi enormni, a se bo z njimi dalo živeti. O sporazumu smo govorili z vodjo koordinacije stavkovnih odborov sindikatov Janezom Posedijem:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje:

Storitveno in invalidsko podjetje Ozara, ki že dvanajst let omogoča zaposlitev, usposabljanje in socialno vključevanje invalidov, naj bi danes na lastno iniciativo prebivalcem Maribora brezplačno pokosilo in uredilo Magdalenski park. To pa je na njihovo pobudo storila že občina Maribor. Govorili smo z direktorjem podjetja Alenom Kočivnikom:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje:

Jan Balabán: Vprašaj očeta

Petra Meterc — Mon, 13 May 2013 18:48:49 +0000

Češki prozaik Jan Balabán je zadnja tri leta svojega življenja, prav vse do dneva, ko je natanko na peto obletnico smrti svojega očeta, star 49 let, sam nenadoma preminil, pisal roman o smrti. O smrti očeta, moža ter zdravnika Jana Nedome in o družini, treh otrocih in ženi, ki se s to smrtjo soočajo, katerih prototip pa je bila kar Balabánova lastna družina in pokojni oče.

Smrt je torej skupni imenovalec. Iz te se v romanu razveja spominjanje; iskanje trenutkov, ki ostajajo, čeprav oseb v njih ni več, in iskanje narave resnice, tiste, katere umanjkanje se skriva v naslovu romana, ki svetuje: Vprašaj očeta. Če se ne more vprašati očeta, se preizprašuje zgodovino. Stika se po družinski mitologiji, želja po nedosegljivem pomenu pa postopoma preide v reinvencijo tistih, ki so po smrti ostali sami z vprašanji.

Težke tematike so od nekdaj značilne za Balabána. Nikoli jih ne lajša z vložki črnega humorja ali ironije, kaj šele kakšnim kičem. Roman se ne skriva za nikakršno veliko metaforo ali bistroumno fikcijo. Balabán si bralca ne želi pomiriti, pa tudi berljivost mu ni v prvem planu. Svojevrstna eksistencialistična proza gre z roko v roki z okoljem, v katerem je ustvarjal in o katerem je pisal tudi v dotičnem romanu: Ostravo. V preteklosti mesta težke industrije in rudnikov, danes pa mesta opuščenih godzilskih železnih konstrukcij, polno socialnih stisk in ljudi, ki se, tako kot rudniški kraji sami, vedno bolj pogrezajo.

In če smo rekli, da v romanu vse izhaja iz smrti, je gonilo pripovedi v zgodovini. Očetov prijatelj iz sedemdesetih, goreč protestant, zdaj namreč s pismi, v katerih namiguje na očetov konformizem v času normalizacije na Češkem po letu 1968 in ki jih s pisalnim strojem tipka »tako močno, da so bili vsi o-ji preluknjani«, družini trka na vest in jih straši pred pohujšanjem ravnokar preminulega. Zdaj že odrasli otroci, ki živijo v drugem času, so tako postavljeni v preteklost, pred vprašanje, ki ga očetu ne morejo zastaviti: kaj si počel v komunizmu?

Resnice ne razkriva niti Balabán. Na dileme o moralni drži, konformizmu in disidentstvu v pripovedi odgovarja predvsem s spominskimi drobci iz zgodb posameznikov, ki so jih v obdobju normalizacije, ko so Sovjeti razmere na Češkem zaostrili do le v groteski možnih realij nadzora, doletele takšne ali drugačne krivice. Istočasno pa se obregne tudi ob drugo stran; ob »ontološke posrance«, katerih strah pred režimom, kot piše, le še utrjuje obstoječ model malih tovarišev, velikih tovarišev in velikega vodje.

Besedilo romana se preliva med notranjimi monologi in dialogi, ki v nekakšnem toku zavesti niso posebej označeni z navedki, tako natrgane koščke amorfne kopice osebnih opažanj različnih perspektiv pa le občasno prekinejo vmesni lirični opisi, ob katerih roman zajame sapo. To gmoto zlepljene depresije, zmede in tesnobe pa je Balabánu, navkljub pomanjkanju pravega poteka dogajanja, še vedno uspelo zlepiti skupaj tako dobro, da ob branju ne razpade na vse okruške misli in refleksij, ki sicer pogosto delujejo kot samostojne miniaturne enote.

Balabán je za roman Vprašaj očeta posmrtno prejel češko literarno nagrado Magnesia Litera za knjigo leta 2011, v slovenščini pa ga v prevodu Petra Kuharja lahko prebiramo v izdaji založbe Sodobnost. Brala ga je Petra.

TRUS!

Glasbeno uredništvo — Wed, 08 May 2013 13:44:39 +0000

V tokratnem Afterpartyju nastopi trojec Trus!, ki se ponaša z mešanico minimalističnega alter treš garažnega poprocka z jazzovskimi nasladami, plesnimi bas linijami, robotskimi zvoki sintetizatorja... in prvencem First Step ki so ga pred kratkim izdali pri založbah Zarš ter Moonlee.

Torek 14.5. skoraj natanko ob 10.15

http://trus-trus.bandcamp.com/

https://www.facebook.com/TRUSband

Britoff ekonom loncev v zraku

Jaša Veselinovič — Tue, 14 May 2013 08:40:05 +0000

SEDMA

Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo je predlagala za nekatere kontroverzen način reševanja revščine po svetu. Predlagajo namreč, da bi več ljudi na svoje jedilnike uvedlo tudi insekte, saj so ti zelo hranljivi in ponujajo dragocen vir hranilnih snovi, še posebej za podhranjene otroke. Predlagatelji se sicer zavedajo, da je prvi odziv na prehranjevanje z žuželkami na Zahodu predvsem gnus, vendar pa opozarjajo, da so insekti pogosta hrana že za tretjino svetovnega prebivalstva, za premagovanje odpora do gomazečih bitij pa predlagajo več žuželk na jedilnikih prestižnih restavracij.

Vendar pa pri Združenih narodih očitno niso vzeli v račun najnovejše raziskave o vplivu podnebnih sprememb na biodiverziteto objavljene v reviji Nature Climate Change. Če namreč ne bo sprejetih nekaj drastičnih ukrepov na področju omejevanja izpustov toplogrednih plinov, se bo povprečna temperatura do leta 2100 dvignila za štiri stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko ravnjo. Za tretjino živalskih in skoraj dve tretjini rastlinskih vrst bi to pomenilo izgubo več kot polovice habitata in s tem nevarno približanje izumrtju.

Bolj optimistično sliko pa dajejo najnovejši podatki o izsekavanju brazilskega pragozda v porečju Amazonke. Ukrepi brazilske vlade so tako v obdobju med letoma 2007 in 2011 dosegli, da je bilo posekanega za 60,000 kvadratnih kilometrov manj gozda, kot bi ga bilo ob odsotnosti ukrepov. Prav tako se je s pomočjo satelitskih posnetkov izboljšal nadzor nad nelegalno sečnjo dragocenega amazonskega pragozda.

OSMA

Najvišje hongkonško pritožbeno sodišče je ženski, ki je to postala pred leti z operativno spremembo spola, priznala pravico, da se poroči s svojim moškim partnerjem. Zaplet je namreč nastal, ker v nevestinem rojstnem listu piše, da je moškega spola, istospolne poroke pa v Hong Kongu niso dovoljene. Sodišče je ob tem poudarilo, da poroka že dolgo več nima le funkcije spodbujanja razmnoževanja, kar pomeni, da se bo od sedaj naprej beseda ženska v hongkonški zakonodaji nanašala tudi na moške s spremenjenim spolom.

S povsem drugačnimi težavami pa se sooča ruska LGBT skupnost. Šokiral jih je namreč umor mladeniča, ki naj bi svojim prijateljem med popivanjem zaupal, da je gej. Ti so ga nato posilili s steklenicami piva in mu zdrobili lobanjo, utemeljitev svojega dejanja pa objavili tudi na spletu. Ruski gejevski aktivisti ob tem opozarjajo, da podobna dejanja niso le eksces, pač pa odraz splošnega stanja v ruski družbi. Poleg tega je v procesu sprejemanja tudi zakon, ki bi prepovedal organiziranje dogodkov za promocijo gejevskih pravic in razpečevanje gejevske propagande nič hudega slutečim mladoletnim Rusom.

Homoseksualnost pa ni več tabu na Kubi. Odkar je predsedniško mesto zasedel Raul Castro so namreč dovoljeni shodi aktivistov, ki se borijo za pravice homoseksualcev, največkrat pa jim načeluje kar Castrova hčerka Mariela. V preteklosti so bili kubanski homoseksualci pogosto poslani v prevzgojne tabore, za kar se je bivši predsednik Fidel Castro že opravičil. Po ulicah Havane in ostalih mest tako ponosno odmevajo gesla kot so:''Ne homofobija, da socializem!''.

DEVETA

Nevladna organizacija Global Witness je v svojem zadnjem poročilu vladi Kambodže in Laosa pozvala, naj bolj strogo nadzorujeta kaj se dogaja z zemljo na njuni meji z Vietnamom. V zadnjih letih je bilo namreč vietnamskim podjetjem dodeljeno za 280,000 hektarjev zemlje, ki jo ta nato uporabijo za donosne nasade kavčukovca in sladkornega trsa. Take plantaže za sabo puščajo socialno in okoljsko opustošenje, vendar pa oblasti pogosto zamižijo na eno oko, saj je to eden redkih načinov za spodbujanje gospodarske rasti.

Poleg tisoč in ene stvari, ki je prepovedana na letališčih in v prtljagi, je očitno policija na letališču v Detroitu na seznam dodala še eno – lonec za kuhanje pod pritiskom. Po nedavnem napadu v Bostonu taki lonci niso več le lonci, pač pa potencialno smrtne naprave. To je spoznal tudi savdijski državljan Hussain Al Khawahir, ki je uradnikom na letališču postal sumljiv zaradi svojega izgleda in poškodovane strani v potnem listu, njegovo usodo in aretacijo pa je dokončno zapečatilo dejstvo, da je imel v prtljagi ekonom lonec, po njegovih besedah namenjen nečaku.

Župan Osake in soustanovitelj japonske nacionalistične Stranke obnove Toru Hashimoto je s svojo izjavo zopet povzročil pretres v japonski javnosti. Seksualno zasužnjenje več kot 200,000 žensk na ozemljih, ki jih je japonska zasedala med drugo svetovno vojno, je namreč utemeljil s tem, da morajo vojaki, ki tvegajo svoje življenje, tudi počivati. Japonske prakse na zasedenih ozemljih so sicer na Japonskem predmet pogostih polemik in večni vir očitkov s strani sosednjih držav. Hashimoto je že večkrat šokiral s svojimi izjavami. Lani je na primer zatrdi, da Japonska potrebuje diktaturo.

DESETA

Nekatere vodilne evropske trgovske hiše, med njimi tudi H&M in Zara, bodo podpisale sporazum s katerim se zavezujejo, da bodo poskušale izboljšati varnost pri delu v tekstilnih tovarnah v Bangladešu. Spodbuda za to dejanje je bila nedavna delovna nesreča, ko je v Daki ob zrušitvi več tekstilnih tovarn umrlo več kot 1100 delavcev. Sporazum predvideva, da bodo zahodne trgovske hiše pomagale financirati nadzor nad delovnimi pogoji in obnovo tovarn v bangladeški tekstilni industriji, ki je za kitajsko druga največja na svetu. Vendar pa ni ve tako lepo kot se sliši, sporazuma zaradi predvidene prevelike pristojnosti sodišč ne želi podpisati GAP, Wallmart pa trdi, da varnost v tovarnah v katerih proizvajajo njihove izdelke zadovoljivo skrbi sam.

Sindikati in vladni pogajalci na čelu z notranjim ministrom Gregorjem Virantom so dosegli dogovor glede ukrepov za znižanje mase plač v javnem sektorju. Konkretni ukrepi do podpisa sporazuma, ki ga morajo odobriti še organi sindikatov, ne bodo znani, je pa znano, da naj bi ti ukrepi v kombinaciji s tistimi iz Zakona o uravnoteženju javnih financ letos prinesli 240 milijonov prihranka, naslednje leto pa še 40 milijonov več. Uskladili naj bi tudi novo plačno lestvico in dosegli kompromis glede dodatnega pokojninskega zavarovanja.

Mladinski center Bit iz Črnomlja je izdal žepni romsko-slovenski slovarček s 125 najpogostejšimi besedami in besednimi zvezami. Slovar je del projekta Proti diskriminaciji, saj se s spoznavanjem jezika premagujejo stereotipi in hkrati gradi vzajemno zaupanje.

Majski UritOFF

Mato Žgajner — Tue, 14 May 2013 05:02:27 +0000

Redni poslušalci naše rubrike dobro poznate famozni Measure B - občinski odlok, ki v Los Angelesu določa, da je za moške udeležence v pornografski produkciji med snemanjem obvezno uporabljati kondome. No, ta kos zakonodaje, ki vsaj zaenkrat v praksi še ni požel pretiranih rezultatov, se seli na raven zvezne države. V teku je namreč sprejemanje zakonskega osnutka AB332, po katerem bodo kondomi obvezni v celi Kaliforniji in ne le samo v L.A.-ju. Predlagatelj in sponzor tega zakona je še vedno ista entiteta kot v primeru Measure B, in sicer AIDS Healthcare Foundation.

Sedemnajstmesečna tožba med porno konglomeratom Manwin in nadzornikom registracij domen .xxx ICM Registry se je končala s poravnavo. Naj opomnimo, kosmati možje so tožbo vložili zaradi domnevno monopolističnih in nepravičnih poslovnih praks pri določanju cen omenjenih domen. Dosedaj so namreč registrarji, torej podjetja, ki domene prodajajo končnim strankam, morali ICM Registryju za vsako registrirano domeno letno plačati 62 dolarjev. V nedavni poravnavi je bilo doseženo, da se je ta znesek začasno znižal na 7,85 dolarja, kolikor za slično storitev računa podjetje Verisign, ki med drugim skrbi za domene .com. Ob tem si je Manwin izboril še fiksen prispevek v višini 2 dolarjev, ki ga mora ICM Registry prispevati v za zdaj še neznan fond, ki naj bi zbrani denar investiral nazaj v industrijo za odrasle. Če si torej želite lastne domene .xxx, je zdaj pravi čas, ker jo lahko do konca maja pobašete po ceni med 8 in 12 dolarjev letno.

Podjetje Zero Tolerance, znano po svojih posteljnih pripomočkih za odrasle, je moralo v stilu proizvajalcev avtomobilov, ki jim crknejo bremze, izvesti odpoklic serije svojih izdelkov. Gre za zeliščne tablete SexVoltz, ki so se od januarja 2012 prodajale kot sredstvo za zdravljenje erektilne disfunkcije. Razlogi za odpoklic so zanimivi, ameriška državna agencija Food and Drug Administration je namreč zahtevala umik tablet, ker so vsebovale neprijavljene aktivne učinkovine, sicer prisotne v tabletah, ki se jih za odpravo težav z erekcijo predpisuje na recept. Z drugimi besedami – droge so bile pretrde.

MIDNIGHT FACES: MIDNIGHT FACES EP

Luka Vučkovič — Wed, 15 May 2013 09:17:41 +0000

Samozaložba, 2013

Matthew Warn je mladi čezlužni avtor, ki je svoje glasbene ambicije na račun diskografske nedejavnosti matične post-rock zasedbe Saxon Shore, pričel uresničevati v lanskem letu. Zazrtost in poglobljenost v polje lastne izraznosti je izkristaliziralo jasno simpatizerstvo z elektronsko pop glasbo, v kateri je odkril svojo novo izrazno moč. Ob podpori vokalista Philipa Stancila je izoblikoval avtorski duo Midnight Faces, ki prav kmalu napoveduje prvenec Fornication.

EP Midnight Faces skozi nabor petih studijskih skladb tvori njegovo uverturo ter hkrati ponudi odlični vpogled v Warnove nove kreativne vzvode. Zanj značilna atmosferičnost je postavljena v izrazite pop okvirje, ki v prepletu organskih zvočil in popoidnih synthovskih vzorcev prinašajo toplo in umirjeno zvočno premiso. Navkljub temu je znotraj nje dovolj prostora za zvočne eksperimente in izrazna poigravanja. Single Feel This Way je nesporni biser, ki v svoji ležerni drži in preudarnem slojenju zvočnih nians oplazi prijetno polje intimnega izražanja. Posebno vrednost na mali plošči nosijo Stancilovi topli vokali, ki v svoji zasanjani maniri in izrazni melodičnosti skladbam odstirajo prijetno dimenzičnost in se odlično stapljajo v Warnovo zvočno poezijo. Tako se v skladbi Turn Back ob podkrepljenem basovskem pulzu in synthovski ekspresivnosti pretopijo v močan popoidni derivat, s katerim je tudi prijetno poletno poležavanje dobilo nov obraz.

Miss Kaya

Matija Drobne — Wed, 15 May 2013 07:04:07 +0000

Nekaj iz neznanega leta, neznanega kraja, neznanega porekla, a marsikomu vsekakor neznanega. Dve strani na originalni demo kaseti in osem komadov, vse ostalo pa zavito v poznavalsko nepoznavanje.

Riddim Operator #104 !!!

David Lestan — Mon, 13 May 2013 15:49:46 +0000

Danes na meniju cvetober založbe Wackies s predstavniki ala Love Joys, Wayne Jarret in Leroy Sibbles... Ponudili vam bomo nekaj starejšega dancehala oz. digital reggaeja v stilu King Jammyja in kasneje pokazali, kaj trenutno dogaja v dancehall žanru. Sledilo bo nekaj ne-ravno-zelo-poznanih roots primerkov - bodisi natisov iz tistih dni, bodisi ponatisov... zaključili pa bomo s staro jamajško šolo.

mail: riddimoperator@gmail.com

http://www.facebook.com/riddimoperator.oddaja

ponovitev ( rok trajanja 1 teden ! ): https://soundcloud.com/riddim-operator

Plejlista Riddim Operator #104:

Bob Marley & The Wailers - Jamming Live (Island)

Leroy Sibbles/Bullwackie's All Stars - This World (Bullwackies)

Love Joys - Roots Vibes (Wackie's)

Love Joys - Watch Them (Wackie's)

Noel Delahaye/Bullwackie's All Stars - Pretty Looks (Bullwackies)

Tonto Irie - Every Posse Get Ready (King Jammy's)

Little John - Understand Me (King Jammy's)

John Wayne - Call The Police (King Jammy's)

Liquid - Long Argument (Truckback Rec.)

Beenie Man - Badder Than Bad (Truckback Rec.)

Mr Vegas Feat Famous - What A Joy (Truckback Rec.)

I – Octane - Tell Dem Already (Forthcomin VPAL)

Bounty Killer - None A Dem Nuh Bad (Forthcomin VPAL)

Kalabash Twins - God Bless Pickney (Shaka)

Mankind - These Three Girls (Man Kind)

Barry Brown & Ranking Toyan - Peace & Love (Daddy Kool)

Donnavan Smith - Mr. Walker (Love Linch)

Ras Tekla Ire - Reggae Rhythm (Cool & Deadly)

Aksumites - Ark Of The Covenant (Thebes Sounds)

Tomy McCook - Mandela (Clinch)

Never forget the B-Side!

Dino Lalić — Mon, 13 May 2013 09:39:56 +0000

ONE YEAR AGO:

----------------------------------------------------------------------------------------

King Crimson - The Power To Believe I (A Cappela)
Arthur B. Rubinstein - Time's Up
Yo La Tengo - Our Way To Fall
Simbad feat. Rich Medina - Momemtum [sic]
Tensei - Passport
Speculator - Royce Edit
Lord Tang - My Dub Uncle
Tito Wun - Cruzkit (Interlude)
Nick Anthony Simoncino & Mark Rogers - Happy (DJ Sotofett Slow Jungle Trippin')
Baba Stiltz - Sometimes
Coffee anyone? (FFWD Coffee breaks)
Shay - Haemoglobin
Walton - Baby (forthcoming Hyperdub)
Leon Vynehall - Brother (forthcoming AUS Music)
Mala - Changes (Harmonimix)
Position sicher (FFWD Gaming breaks)
Timo Chinala - Staring at Utopia (unreleased)

----------------------------------------------------------------------------------------

TODAY:

ART-AREA 214

Jasna Jernejšek — Sun, 12 May 2013 10:51:08 +0000

INTIMNA PISMA KOT PRIČEVALCI KOLEKTIVNE BLAZNOSTI

V prostorih Kulturnega centra Tobačna 001 bo vse do konca junija na ogled razstava Ibra Hasanovića, enega vidnejših sodobnih vizualnih ustvarjalcev z območja nekdanje Jugoslavije. Njegova "site specific" postavitev se subtilno poigrava z dojemanjem in reprezentacijo osebnega spomina. Povsem intimna zgodba tako zgolj aludira na velike družbene premike, ki so ostali zapisani v kolektivni zavesti širše regije. Razstava pa je obenem simbolično, četudi dokaj slučajno, postavljena na prostoru, zaznamovanem z velikimi geopolitičnimi premiki.

Nekdanja Tobačna tovarna je danes v veliki meri mesto duhov in prostor spomina. Leta 2004 je proizvodnja tega visoko donosnega podjetja ustavljena in v skladu z neoliberalno poslovno doktrino preseljena v ugodnejše okolje, to je območje s cenejšo delovno silo. Na tem prostoru se neposredno odraža samouničevalna politika postsocialističnih tranzicijskih držav. V Sloveniji tako dandanes kadimo cigarete istih znamk, zanje plačujemo isto oziroma vedno višjo ceno, četudi se je njihova produkcijska vrednost znižala, medtem ko profit prestreza korporacija Imperial Tobacco. Gospodarska polomija je zamaskirana s procesom gentrifikacije področja, ki pa prav zaradi upada ekonomske moči ne more zaživeti.

Tobačna tovarna je danes opomnik procesov tranzicije, ki se je v nekdanji Jugoslaviji začela uveljavljati pred dobrimi dvajsetimi leti. Četudi so bili procesi in posledice specifični v različnih prostorih, je njihova daljnosežnost skoraj identična: razpad države je sprožil nekontrolirano divjanje ter vzpostavitev novih pozicij moči, kar je ponekod privedlo do katastrofičnih učinkov.

Osebna zgodba Ibra Hasanovića je zaznamovana z njimi, četudi je omenjene kontekste v njegovem delu mogoče razbrati le v podtonu podanih vizualnih impulzov. Kot prebivalec Bosne in Hercegovine ni povsem imun za ozadja in družbene implikacije tragedij, ki so se tam dogajale v toku novejše zgodovine, ko je bilo področje večkrat podvrženo znatnim političnim spremembam. Namesto z ilustracijo dogodkov pa se Hasanović ubada bodisi z njihovimi globljimi vzroki bodisi daljnosežnimi posledicami.

Pred dvema letoma je bil objavljen njegov danes morda najbolj prepoznaven kratki film z naslovom 'Short Story', ki pretanjeno prikazuje lokalizirani primer konstrukcije mitologije kot gonilne sile ideologije. Te se lahko namreč na podlagi vzpostavljenih mitov in legend same regenerirajo in ob pomoči propagandistov prilagajajo aktualnim situacijam. Film se tako sugestivno poigrava z bogato pripovedovalsko tradicijo vzhodne Bosne, ki skozi ustno izročilo uravnava in manipulira kolektivni spomin.

Podoba idilične hribovite krajine, prasketanje gorečih polen in naraščajoča monumentalna zvočna slika ustvarjajo napetost, ki jo zakoliči strastni interpret lokalne legende iz časa druge svetovne vojne. Njegova pripoved je namenjena skupini zvedavih otrok, ki tako - hote ali nehote - postajajo prenašalci izročila v naslednjo generacijo. Mit govori o vračanju šehidov, ki bdijo nad požrtvovalnimi branilci v borbi proti zavojevalcem domovine. Zgodba je zastavljena izjemno ambivalentno, zlasti za nepoznavalce kompleksne lokalne zgodovine. Napoveduje tri bratomorne vojne: dve sta se sledeč indicem že zgodili, v tretji pa naj bi Rusi srdito napadli Sarajevo. Kdor preživi to zadnjo, bo jedel z zlato žlico.

Prerokba, ki se delno ujema s tokom zgodovine, se zaključuje s prelivanjem rdečila čez figure poslušajočih otrok, sedečih v idilični gorski scenografiji. Pripoved tako ob koncu preide iz partikularnega v univerzalni kontekst, saj tovrstna mitologija ne aludira zgolj na balkansko in bosansko preteklost, pač pa na globalno eksplozivnost nacionalnih mitov. Tako kot je ljudsko izročilo izjemno nedolžno in simpatično, lahko tudi izbruhne v neizmerni teror. V času vseevropske krize in vsesplošnega porasta nacionalne nestrpnosti zgodba postaja predvsem pomnik kratkega zgodovinskega spomina. Na to pa nakazuje tudi avtorjeva izjava na začetku filma: "Ni zgodovina tista, ki običajno oblikuje mitologijo, pač pa mitologija določa, kaj naj postane zgodovina."

Fenomen nacionalnih ideologij, ki se na podlagi mitologije implementirajo na hrbtih običajnih ljudi, je nekako logična tematska izbira Ibra Hasanovića, ki je vojno vihro preživel v begunstvu v Ljubljani. Z vojno se zavedajoč se potencialnega moralizma in banalnosti estetiziranja konfliktov ukvarja zgolj posredno. Razstava 'Pisma' tako predstavlja izključno intimni odnos do velike geopolitične krize, ki je prikazana fragmentirano in brez senzacionalizma. Krvave spopade je kot dvanajstletnik dojemal zgolj prek pisem, ki mu jih je pošiljal oče, tedaj pripadnik oboroženih sil BiH. V uvodnem tekstu je zapisano, da je avtor želel svoje spomine obvarovati pred ideologijo, moralo, zgodovino – in pozabo. Zaradi slednjega pa jih je moral deliti z javnostjo. Če se zgodbe ne obelodanijo, zapišejo, prenesejo iz generacije v generacijo, bi namreč samoumevno izginile. Avtor ni imel izbire.

Pisma so tako postala metafora dislociranosti in izgube. Razstava to izrisuje skozi peščico minimalističnih prikazanih elementov. Ob vstopu v razstavišče obiskovalca pričaka stenski mural, ki prikazuje stilizirano in idealizirano podobo Mostarja z vsemi svojimi turističnimi atributi. Slika je kolektivno delo begunskih otrok iz leta 1993 in je še vedno vidna na fasadi enega od stanovanjskih blokov v Novih Jaršah, o čemer pričata priloženi fotografiji - ena iz leta 1993, druga iz 2013.

Za montažno pregrado je umeščena projekcija domačega videa, ki ga je avtorjev oče posnel v času krvavega konflikta, da bi ga poslal družini, s tem ohranjal stik in pokazal svoj vsakdanjik. Gledalec je soočen z ne povsem opredeljenimi gibljivimi slikami mesteca, ki se je znašlo v izrednih razmerah. O tem pričajo množice ljudi na ulicah, razdeljevalnice hrane, prerešetane zgradbe in občutje neskončnega čakanja kot neizbežnega stranskega učinka vojne.

Četudi opazovalec ni neposredno soočen z oboroženim konfliktom, prikazano stanje z velikim suspenzom priča o številnih stranskih učinkih življenja v zaprti enklavi sredi vojne vihre. Podobe tako dokumentirajo – kot se zdi - povsem normalno življenje v času strahu in pomanjkanja. Na njih ostaja veliko nedorečenega in skritega. Srhljivost podob pa izhaja ravno iz dejstva o popolni normalnosti življenja v nenormalnih okoliščinah.

Da bi se izognil neposrednim referencam, Hasanović ne podaja informacij o dokumentiranem prostoru, ampak se posredno nanaša na tradicijo evropskega tabelnega slikarstva. Slika Petra Bruegla 'Otroške igre' je v svoji ambivalentnosti prav tako izločena iz svoje širše družbene stvarnosti, v kateri je leta 1560 nastala. Izvzeta iz zgodovinskega konteksta prikazuje zgolj idealizirano podobo kopice otrok med brezskrbno igro in figure odraslih med opravljanjem vsakodnevnih opravil.

Če je poljski filmar Lech Majewski s serijo filmov in instalacij 'Bruegel Suite' delom tega mojstra vdahnil novo življenje in ustvaril interpretacijo dogodkov, ki so predhodili in nasledili zamrznjene fiktivne podobe na platnu, je Hasanović v času informacijske tehnologije vse pripadajoče kontekste namerno zamolčal. Majewski med drugim ustvari interpretacijo usmrtitve podložnika, ki ga zloglasna najemniška vojska priveže na mučilno kolo, in tako demistificira sliko. V primeru pričujoče razstave pa so dodatne implikacije bolj poznane kot sam predstavljeni video, v katerem je zgodovinski namig podan zgolj v izseku, ki zajame ime kraja, izpisanega na pročelju stavbe lokalne blagovnice.

Podoba zasneženega mesteca, kjer se ljudje po najboljših močeh znajdejo, da si popestrijo vsakdanjik, je tako videti skoraj pravljično. Video je pač sestavljanka številnih podob in zgodb, ki se odvijajo vzporedno in pričajo o nelinearnosti življenja in zgodovine. Časovna distanca dvajsetih let je avtorju omogočila odmik, skozi katerega je lahko podobe videl z nekoliko manj emocionalnega naboja ter jih izkoristil za univerzalni razmislek o spominu, percepciji videnega in osebni zgodovini.

Ibro Hasanović s tem delom vzpostavlja diskurz o kompleksnih političnih kontekstih posameznikovega intimnega življenja, ki pogosto ne more ubežati kolektivni usodi. Tako je tudi družinska fotografija iz leta 1993 obeležena zlasti z vojaško uniformo avtorjevega očeta. Brez moralističnih implikacij avtor neizbežno postavlja številna vprašanja kolektivne in osebne vloge v velikih družbenih premikih ter obenem osebne izbire. Slednja je zlasti v izrednih razmerah, kot je vojna, skrajno omejena. Nedolžne igre naključnih protagonistov prikazanega videa pričajo tako o neizmerni volji do "normalnega" življenja kakor tudi o ideoloških vzgibih, ki so običajni razlog za ustvarjanje takšnih ali drugačnih izrednih razmer.

Miha Colner

INTERVJU Z MATEJEM ČEPINOM

Pretekli četrtek se je v Galeriji Alkatraz s svojo prvo samostojno razstavo v Ljubljani predstavil celjski umetnik Matej Čepin. Razstava, ki si jo je mogoče ogledati do 24. maja, sestoji iz slik velikega formata, ki jih dopolnjujejo instalacije. Instalacijo 'Funny Games' sestavljajo postave, ki spominjajo na človeške, vendar tega ne moremo trditi zagotovo, saj jim ne vidimo obraza. Oblečene so v starinska oblačila, 'ujamemo' pa jih zamrznjene v bizarnem trenutku – pri lezenju iz ali pa morda v zanje premajhne lesene zaboje za pošiljanje lomljive vsebine.

Slike velikih formatov druži podobna tematika – temačne, razdrobljene in deloma abstraktne krajine, sredi katerih samevajo posamezne človeške figure, za katere se zdi, da, podobno kot postave na tleh, zgolj odslikavajo nesmiselne, absurdne in pogosto ironične situacije, v katerih se znajdemo v vsakdanjem življenju, pa jim ne posvečamo zadosti pozornosti. Avtor jih poveže pod skupnim naslovom 'Lep dan, mar ne?' in s tem aludira na trenutno družbeno realnost, v kateri je vse nenavadno, čudaško, groteskno naša družba že zdavnaj ponotranjila, patologija pa je postala nov normativ. Bolj ali manj senzacionalistični naslovi dnevnega časopisja tako niso več simptom družbene patologije, ampak njena posledica.

Dnevno časopisje je, skupaj z vsakodnevnimi opažanji, vir, iz katerega slikar samouk tudi najpogosteje črpa motive za svoja umetniška dela. Pri tem pa se, hote ali nehote, vendar neizbežno referira tudi na znana imena iz sveta umetnosti. V njegovih delih je tako viden vpliv starih španskih in flamskih slikarskih mojstrov, npr. Velázqueza, Goye in Vermeerja, kot tudi sodobnih umetnikov. Okvirji slik 'Herpes' in 'Virus' izzovejo takojšnjo asociacijo na Irwine. Sliki 'En vrt v … /Ein Garten in ... (And She s Not Even Pretty)' in 'Head II' pa redefinirata hiperrealistični skulpturi Rona Muecka, ki ju Čepin uporabi v drugačnem kontekstu – obraz 'Mask' je pritrjen na telo moškega, ki sedeč na klopci eksplicitno razkazuje svojo moškost; 'Mask II' pa je, spominjajoč na pozabljeno glavo Janeza Krstnika, postala del mračne krajine.

O mnogih drugih referencah ter možnih branjih in interpretacijah Čepinovega dela pa sva se z umetnikom pogovarjala v kratkem intervjuju, ki je bil posnet na dan otvoritve.

//////////////////////////////////////////////////////////////

Intervju se nahaja v posnetku oddaje.

//////////////////////////////////////////////////////////////

Jasna Jernejšek

KVELERTAK: Meir

Gašper Prus — Sat, 11 May 2013 17:43:41 +0000

Roadrunner, 2013 / Distribucija: Nika

Slabe tri leta nazaj smo v tem terminu predstavljali prvenec zasedbe Kvelertak, ki je zelo hitro opozorila nase. Predvsem s svojo izraznostjo. Ta se napaja globo v koreninah skandinavske glasbene zapuščine, čeprav ni izvzeta niti tista z onstran Atlantika. Fantje namreč spajajo starošolske rockerske vzorce z blackmetalskim izročilom. Nadvse zanimiva kombinacija, ki se je v takšni obliki pred njimi skorajda nihče ni spomnil. Poleg teh dveh komponent je bilo na prvencu mogoče slišati celo paleto različnih nastavkov, ki so spominjali na tega ali onega pomembnega izvajalca iz različnih glasbenih zvrsti. Lahko bi rekli, da so fantje hoteli poslušalcu predstaviti, kateri bendi so jim res blizu. Prvenec je bil zato malce preveč nasičen z vsemi možnimi fintami, a je ponudil dovolj svežine in originalnosti.

Sedaj je tu drugi dolgometražec, ki so ga naslovili Meir. To v našem jeziku pomeni Več. Torej iz tega sklepamo, da druga plošča ponuja še več glasbene zapuščine, več aludiranja in še česa. A ni tako. Gre za bolj enovito vsebino, bolj osredotočeno na nekaj nastavkov in manj preskakovanja iz tega žanra v onega. Hkrati pa je plošča neverjetno podobna prvencu in ne ponuja neke bistvene razlike.

Glede na to, da so fantje v zadnjih treh letih z nastopi po tako rekoč vsem svetu nekaj vendarle zaslužili, so si pred snemanjem ponovno nabavili povratne letalske karte do Združenih držav oziroma Salema v Massachusettsu, kjer se nahaja studio GodCity. Podobnost s studiem Sound City verjetno ni povsem naključna. Studio GodCity upravlja Kurt Ballou, kitarist benda Converge. Pri njem so posneli že prvenec in od tu izhaja prva podobnost nove plošče s prvencem. Povsem identična produkcija, zelo bombastična, kot se za Ameriko pač spodobi. Vendar zvok je organski in tudi zaradi tega bend sije v vsej svoji veličini.

Novih enajst skladb v petdesetih minutah. Štirideset bi jih bilo povsem dovolj, saj se vse skupaj malce zavleče, na trenutke se zdi, da smo kakšen komad slišali dvakrat. To je slaba stran albuma, sicer pa je nekaj skladb prav vrhunsko formiranih in celotna slika ponovno osvežuje. Veliko odličnih stopnjevanj, vhuncev, melodike, bombastičnih rifov. Če temu prištejemo še tri kitare, je slika zelo polna. Sicer se tri kitariste konkretno razloči le v uvodni skladbi, kjer se v sliko vključujejo vsak posebej. Ideje se gibljejo nekje med motorističnim hard rockom, blasfemičnim black metalom, ramones punk rockom, bluesovsko estetiko in alterpop rock nežnostjo. Zares odbita kombinacija. In nekje v drugem planu se začuti celo izrazit poklon njihovim rojakom, veteranom Turbonegro.

Zasedbo Kvelertak je sicer nujno preveriti v živo, saj ta njihov miks na koncertu energijo samo še potencira.

Podpora Iniciative za demokratični socializem Radiu Študent

Mon, 13 May 2013 14:38:19 +0000

IZJAVA PODPORE INICIATIVE ZA DEMOKRATIČNI SOCIALIZEM RADIU ŠTUDENT:

Radio Študent je neposredni rezultat študentskih bojev iz leta 1968, bojev, ki so zahtevali konec kapitalističnih produkcijskih odnosov na zahodu in birokratskega socializma na vzhodu. Že dobra štiri desetletja je Radio Študent sinonim za avtonomno in kritično poročanje, ki daje glas prezrtim političnim in družbenim vsebinam. Hkrati pa je tudi izraz kreativne provokacije proti medijski “normalnosti”, ki neusmiljeno posega na tista področja, kamor ostali mediji ne sežejo.

Delovanje Radia Študent vedno znova povzroča reakcije oblastnih struktur, ki poskušajo nekonformističen medij spraviti v obvladljivo in predvidljivo programsko shemo. Zadnji napad je konec aprila pripravila ŠOU Ljubljana, ki z neprepričljivimi argumenti »varčevanja«, »sinergijskih učinkov« in »svetovnih trendov združevanja medijev« predvideva prostorsko združevanje treh povsem različnih študentskih medijev: Radia Študent, Tribune in Šouvizije. In to brez kakršnekoli javne razprave ali dialoga z novinarskimi kolektivi! Iz izjav vodstva ŠOU Ljubljana pa je razvidno, da za prostorskim združevanjem v resnici stoji želja po vsebinski in programski podreditvi neodvisnih medijev.

Več kot očitno želi ŠOU Ljubljana vpeljati v delovanje avtonomnega študentskega radia kapitalsko logiko profita, pri čemer pozablja, da je temeljni namen delovanja Radia Študent javni interes in ne ustvarjanje dobička. Radio namreč ni nastal za zadovoljevanje tržne logike, zato mora ostati avtonomen, kritičen, provokativen ter od trga neodvisen medij. Le tako lahko tudi nadalje opravlja svoje poslanstvo za skupno dobro! Iniciativa za demokratični socializem v tem pogledu podaja polno podporo kolektivu Radia Študent v boju za ohranitev prostorske, programske in vsebinske avtonomije.

Iniciativa za demokratični socializem

ESBEN AND THE WITCH & THE JOHN

Luka Vučkovič — Mon, 13 May 2013 07:22:40 +0000

Kino Šiška, 12. 5. 2013

Vse tekmovalne in vzdržnostne glave, so se lahko le teden dni po navdihujočem nastopu Maca DeMarca naužile nove turnirske porcije INDEKŠ, ki jo organizatorji v Kinu Šiška prirejajo za drzne glasbene avanturiste. Šest koncertov, ki se bodo tekom maja zvrstili na odru Komune, ponujajo odlično priložnost preverjanja palete mladih in zagnanih ustvarjalcev iz vsega sveta, ki bi jih lahko sicer neupravičeno spregledali. V tokratni INDEKŠ izdaji smo se prepustili britanskim napevom zasedbe Esben And The Witch, ki so ob podpori makedonskih garažnih rockerjev The John, predstavljali svoj najnovejši studijski izdelek Wash The Sins Not Only the Face.

Začetek večera je bil nadvse obetaven. Okrog vizionarja Ljupe Angelova osnovan skopski kvartet The John, je poskrbel izredno prefinjeno in tehnično dovršeno interpretacijo garažnega rocka, v kateri smo lahko našli primesi punkovske nabritosti, diskoidnosti ritmičnih prepletanj, indie spevnosti ter psihedeličnih kitarskih eskapad. Četudi na prvi pogled že mnogokrat prežvečena zvočna premisa, je pod taktirsko Ljupa, ki je prek croonersko hreščečega vokala deloval kot nekakšen vodja orkestra, delovala nadvse sveže. The John so svoje enostavne in okrnjene strukturne vzorce pogosto prenašali v raznotere glasbene svetove, skrbeli za prijetno pretočnost posamičnih skladb in se pri tem po potrebi prepuščali dolgim kitarskim solažam ali nenadni hrupni popovski melodiki. S svojo odlično uigranostjo so skladbe kitili z dinamičnimi nihanji ter z njimi znali zajeziti kdaj pa kdaj tudi nekoliko suhoparno postavljene zasnove. Svoj odobravajoči nastop so zaključili s 15-minutnim venčkom ter na koncu izkoristili priložnost za prijazno zahvalo ljubljanski publiki.

Če so The John uprizorili pravi garažni roller coaster, se je že na samem začetku nekoliko zalomilo britanskim nosilcem večera Esben And The Witch. Pričetek nastopa, ki se je v bitki s časom nenadejano umikal, je na oder le privabil vokalistko Rachel Davies. Slednja je s krhkim vokalom oznanila tehnične nevščečnosti ter ponižno prosila za potrpljenje. Nedolgo zatem je trio že stal na odru, a brez četrtega člana. Odpovedana ritem mašina je zasedbo prisilila v nekoliko improvizirano živo različico, v korektno izvedbo katere je upe položila tudi Rachel, ko ji je sredi nastopa ob napovedi prihajajoče skladbe simpatično ušla izjava »fingers crossed«.

Odrešen mehanskega prizvoka, je na krilih osnovnih rockerskih zvočil trio Esben And The Witch odtaval v bazično muziciranje in izrisoval nenadejano post-rockovsko zasnovo. Tako jim je uspelo ohraniti precej bolj organsko in čustveno močno nabito idejno podstat lastne izraznosti, ki se izrisuje v tenziji med glasnimi, na trenutke že kar težko metalskimi kitarami ter zasanjanimi, z italijanskim melosom prežetimi vokali. Manjkajoče strukturne vzorce so zapolnjevali ekspresivni tolkalni udarci Daniela Copemana, ki je bil primoran opravljati dvojno vlogo, pri tem pa se mu je v upodobitvi mehanske igrače po potrebi pridružilo Rachelinino pulzivno basovsko strunanje. S tem so uspešno prebrodili manko zvočnega inventarja, četudi smo bili primorani zaradi slednjega izkusiti skrajšano različico nastopa. Esben And The Witch so tako navkljub zapletom delovali sproščeno in suvereno. Svoj vrhunec so pripravili za konec, po tem, ko se poslovili tako, kot se pritiče. Glasno. V huronskem hrupnem vrhuncu so odložili kitare in izginili v temo.

Znanstvena produkcija nesmisla

Primož Turk — Tue, 14 May 2013 13:40:22 +0000

Kaj pomeni samega sebe razumeti kot znanstvenega delavca? Slednje je namreč prevladujoči "zeitgeist" med tako imenovanimi akademskimi delavci, ki odseva duh časa sodobne univerze - osvobojene lastnih smotrov. Kaj pomeni, če ne razlikujemo med človeškimi dejavnostmi na področju znanosti? Kaj pomeni, ko se sprašujemo o smiselnosti znanstvenega pisanja? Čemu torej znanstveno pisanje?

20 let Zavoda En-Knap

Mirna Berberović — Mon, 13 May 2013 11:59:15 +0000

Takoj po zaključku rojstnodnevnega tedna Radia Študent v Tovarni Rog se je v soboto, 11. 5., v Španskih borcih začelo praznovanje 20. obletnice Zavoda En-Knap. Člani mednarodne plesne skupine, ki jo je leta 1993 ustanovil slovenski koreograf Iztok Kovač, so v dvajsetih letih svojega delovanja izvedi številne plesne predstave, posneli so več plesnih in dokumentarnih filmov ter bili za svoje delovanje večkrat nagrajeni doma in v tujini. Nekaj besed o zgodovini Zavoda En-Knap je povedal njegov ustanovitelj Iztok Kovač:

*izjava se nahaja v posnetku oddaje

Praznovanje dvajsetletnice Zavoda En-Knap se je začelo preteklo soboto s plesno predstavo uveljavljene flamske koreografije Anne Terese De Keersmaeker (Ane Terese De Kirsmajker) z naslovom Rosast danst Rosas. Program se bo nadaljeval do 26. 5., več o njem je povedal ustanovitelj Iztok Kovač:

*izjava se nahaja v posnetku oddaje

Sicer se nam obeta delavniški teden. Brezplačno bodo svoja znanja razdajali v Menzi pri Koritu in v Plesnem teatru Ljubljana. V Menzi pri Koritu bodo mlade spodbujali k Pomladni KreAktivnosti, in sicer gre za Delavnico flash animacije, ki jo bo vodil Uroš Gustinčič. Delavnica se je začela danes ob 14. uri in bo potekala do četrtka.

Koristna znanja bo mogoče pridobiti v Plesnem teatru Ljubljana, kjer Mreža sodobnega plesa organizira dve delavnici o vodenju umetniških institucij. V torek, 14. 5., in sredo, 15. 5., bosta v prostorih PTL-ja od 15. ure naprej predstavljala dobre prakse na področju vodenja umetniških institucij Gyorgy Szabo (Giorgi Šabo) iz centra sodobnih umetnosti v Budimpešti in Andrea K. Schlehwein (Andrea K. Šlevajn) iz Netzwerk AKS (Netsverk aks) - manjše avstrijske nevladne organizacije. Obe delavnici bosta brezplačni in odprti za vse, ki imajo odnos do umetnosti in jih zanimajo politike vodenja, kulturna politika in ostale prakse, ki zadevajo delovanje na področju umetniških institucij.

Obisk delavnic v času bio-politične produkcije priporoča Mirna.

Zamik sedanjosti v negotovost

Nenad Jelesijević — Sat, 11 May 2013 16:55:11 +0000

V tokratnih Finih umetnostih bomo govorili o nekaterih asociacijah ob video instalaciji Odgovornost za videne stvari: zgodbe v negativnem prostoru kolektiva BADco. BADco. je skupina, ki se že od leta 2000 ukvarja s performansom, svoje delovanje pa gradi predvsem na kolaboraciji med različnimi profili ustvarjalcev. Jedro kolektiva sestavljajo Pravdan Devlahović, Ivana Ivković, Ana Kreitmeyer, Tomislav Medak, Goran Sergej Pristaš, Nikolina Pristaš, Lovro Rumiha in Zrinka Užbinec. Gre za navezo štirih koreografov in plesalcev, dveh dramaturgov, enega filozofa ter producenta, ki se posvečajo raziskavi performativnih protokolov, pri tem pa svoje projekte strukturirajo okrog raznolikih formalnih in neformalnih odnosov zaznave in kontekstov. Kot svojo posebnost, zaradi katere so mednarodno prepoznavni, izpostavljajo prerazporeditev ustaljenih odnosov med publiko in performansom, izzivajoč določene performativne stalnice ter problematizirajoč strukture komunikacije.

Instalacija Odgovornost za videne stvari se je te dni z beneškega bienala preselila v Aksiomo. Prostor galerije je predelan v zaprto strukturo, ki so jo nekako po diagonali razdelili s predelno steno. Na obeh straneh stene se nahaja več monitorjev, na katerih se predvajajo podobe obiskovalcev galerije. Po prostoru so namreč vgrajene kamere, ki dokumentirajo premike ljudi. Posneti signali potujejo v računalnik, ki s pomočjo posebnega algoritma predeluje zajete slike in jih z določenim časovnim zamikom pošilja k ekranom. Na ekranih je tako možno zagledati samega sebe in druge obiskovalce »v preteklosti«. Na nekaterih točkah so zmanipuliranim posnetkom dodane tudi razne intervencije, s katerimi se dobi občutek plastenja podob. Nad glavami obiskovalcev, posnetih iz ptičje perspektive, tako na enem izmed monitorjev plešejo plesalke, na nekem drugem pa prihaja do prehodov in prelivanj med različnimi skupinami posnetih obiskovalcev in tako dalje. Spremljevalni podnapisi dodajajo posnetkom neko nad-dimenzijo, saj vpeljejo nekakšen kvazi-dokumentarni pogled od zunaj.

Skupina je ta - tukaj le v grobem opisani - snemalni sistem razvijala nekaj let v sodelovanju z računalniškim strokovnjakom. Med drugim se jim je porodila ideja, da bi ga razvili v nekakšen širše dostopen produkt, ki bi omogočal sistematično dokumentiranje odrskih performansov, pa tudi interaktivno delo v kombinaciji giba in snemalne tehnologije. Kar se sliši zelo zanimivo.

Kar je pri projektu že na prvi pogled izstopajoče, je poskus svojevrstne manipulacija časa. Časovni zamiki gibov v prostoru navzočih človeških podob namreč sproti ustvarjajo nov pogled na preteklo, na nepovratno, na tisto, kar bi lahko bilo. Obenem gre za svojevrsten poudarek vsakršnega dokumentiranja, kar lahko razumemo kot projekcijo oziroma upodobitev občutka obsedenosti z dokumentom performansa kot umetniškega dela, ki je ena izmed pomembnih razsežnosti sodobne umetniške produkcije. Po drugi strani se zdi, da šele v soočenju s časovnim zamikom lastne zrcalne podobe za hip ozavestimo obstoj časa »v prostoru«. In ta čas je na tej točki soočenja prej osebni čas, čas samorefleksije, kot pa čas skupnosti. Tu je poudarek na preteklosti, saj dokument vendarle ne more niti reprezentirati niti producirati prihodnosti. Če pa mu nasedemo in ga razumemo kot ultimativno in neizogibno potrebo, nujo, mu s tem v resnici dovolimo, da preteklost perpetuira v prihodnost, kar rezultira z dejansko odsotnostjo sedanjosti, to je življenja kot takšnega. Oziroma pomeni odpravo performansa kot kritične intervencije v prostor tukaj-zdaj.

V tem premisleku o časovnem diskurzu umetnostnega sistema se pravzaprav dotikamo terorja neoliberalizma, ki kritične protagoniste kaznuje predvsem s pomočjo svojega pretkanega ekonomskega instrumentarija, ob tem, da jih hkrati praviloma perverzno nevtralizira z v nedoločeno prihodnost preloženim priznanjem. Sprevrženi afirmativni mehanizem preloženega priznavanja izhaja iz »zlorabe časa v času« in gre z roko v roki z ekonomskimi sredstvi prisile. Ta, tako imenovana prokrastinacija, je postala sama sebi cilj. Povedano z besedami sociologa Zygmunta Baumana, »pro-krastinirati pomeni nekaj umestiti med stvari, ki pripadajo jutrišnjemu. Prokrastinirati pomeni manipulirati z možnostmi prezence stvari tako, da njeno pripadajočo sedanjost zavlačujemo, odlašamo in prelagamo na pozneje, jo držimo na distanci in odlagamo njeno nemudnost. Prokrastinacija kot kulturna praksa je dosegla priznanje s prihodom moderne. Njen novi pomen in etična pomembnost sta rezultat nove pomenskosti časa, časa, ki ima zgodovino, časa, ki je zgodovina.«

Obsesija povzdigovanja preteklosti na piedestal – ki poteka skozi diktat dokumentiranja – pripelje k zamiku sedanjosti v nedoločeno prihodnost. Kar povsem sovpada s paradigmo arhiviranja, konzerviranja in nevtraliziranja, ki jo sprovaja institucija – muzej, galerija, raziskovalni inštitut, klinika. Sedanjost tako ostaja na večnem čakanju, v upanju, ki je podkrepljeno z dejstvi, da se bodo stvari premaknile enkrat kasneje, v prihodnosti, le potrpeti je treba do konca raziskave, ki bo dala navodila, kako in kaj naprej. A problem je, ker se resnična akcija potemtakem nenehno prestavlja, odmika, pravzaprav postaja nezaželena. V potrošniški pasivnosti je vsak upor odvečen. Zagovorniki reprodukcije preteklosti, tako tisti delujoči znotraj kot tudi oni izven umetnostnega sistema, so zato zvesti svojim arhiviranim, dokumentiranim umetninam, ki jim omogočajo udobje kapitalističnega statusa quo.

V tem prispevku zapisane asociacije ob ogledu instalacije Odgovornost za videne stvari se lahko naprej razvijajo ravno ob hkratnem premisleku o njenem naslovu. Odgovornost za videno terja poglobljen premislek o sodobnem terorju dokumentiranja. Toliko prej ob dejstvu, da nas tako ali drugače snemajo na vedno več javnih in nejavnih krajih, nam omejujejo gibanje, izražanje, svobodo. BADco. je v opisanih kontekstih podal zanimivo perspektivo pogleda od znotraj, ki se nam vrača in obrača navzven.

Svoje poglede pa je prispeval Nenad J.
Foto: arhiv BADco.

Kozmična ševa in drek

Urh Ambrož — Mon, 20 May 2013 15:11:28 +0000

Odlomek iz knjige The big Space fuck in odlomek iz igranega filma Heavy traffic.

Britoff Rdečega morja

Marko Kraševec — Mon, 13 May 2013 17:09:07 +0000

ob 7.05

Sodišče v Gvatemali je nekdanjega gvatemalskega diktatorja Efraina Riosa Montta spoznalo za krivega genocida in vojnih zločinov ter ga obsodilo na 80 let zapora. Obsojen je bil zaradi pokolov Indijancev med dolgoletno državljansko vojno, ki se je v Gvatemali začela leta 1960 in je trajala 36 let. Rios Montt je bil na čelu države v letih 1982 in 1983, kar je tudi obdobje, ko so se zgodili najhujši zločini.

Nov film Vojne zvezd, ki naj bi pod okriljem družbe Disney v kinematografe prišel leta 2015, bodo snemali v Veliki Britaniji, je sporočilo filmsko podjetje LucasFilm, ki je v lasti korporacije Disney. Sedmo nadaljevanja Vojne zvezd, za katerega je scenarij napisal Michael Arndt, bo režiral hollywoodski režiser J. J. Abrams.

Delegati Slovenske demokratske stranke so na sobotnem kongresu dosedanjega predsednika Janeza Janšo s 522 glasovi za in 11 proti vnovič izvolili na čelo stranke. Janša SDS vodi od leta 1993 in s ponovno izvolitvijo začenja svoj sedmi mandat. Tudi na današnjem kongresu ni imel protikandidata, saj med članstvom, uživa močno podporo.

ob 8.05

Nekdanji premier Navaz Šarif in njegova Muslimanska liga so razglasili zmago na sobotnih parlamentarnih volitvah v Pakistanu. Šarif je že pozval vse politične stranke, naj se mu pridružijo pri reševanju ogromnih problemov, od političnih do gospodarskih, ki jih ima država.

Kongres Slovenske demokratske stranke je še najbolj zaznamoval govor predsednika Janeza Janše. Potem, ko je v svojem mirnem tonu povedal vse, kar je dobrega naredila stranka v zadnjih dvajsetih letih je metaforično zaključil, da smo vendarle šele na sredini Rdečega morja. V gospodarski in družbeni krizi. Ob tej izjavi je Slovenska javnost končno spoznala Janševega idola. Nihče drug kot sam Mojzes.

Srečanje so imeli tudi v Slovenski ljudski stranki. V Krškem je predsednik Franc Bogovič povedal, da se bo država iz krize lahko rešila le z odstranitvijo zastarelih ideoloških vzorcev, tako da bo prisluhnila svojim ljudem in Slovenijo rešila v zavezništvu z njimi. Ob 25 letnici stranke je Bogovič poudaril na potrebnost zavedanja, da so ne glede na politično barvo, država vsi ljudje.

ob 9.05

Bangladeška vlada je oblikovala komisijo, ki bo preučila možnost dviga minimalne plače za več milijonov delavcev v tekstilni industriji. Ukrep je odgovor na množične proteste delavcev, ki jih je podžgala vrsta smrtonosnih industrijskih nesreč. Povprečen bangladeški tekstilni delavec na mesec zasluži manj kot 40 ameriških dolarjev. Minimalno plačo so sicer tekstilnim delavcev nazadnje zvišali novembra 2010 in to za 80 odstotkov.

Egiptovska policija je aretirala tri pripadnike teroristične mreže Al Kaida, ki so načrtovali samomorilski napad na eno od zahodnih veleposlaništev v Kairu. Veleposlaništvo katere države je bilo tarča načrtovanega napada, niso sporočili. Po besedah egiptovskega notranjega ministra Mohameda Ibrahima, so našli precejšnjo količino eksploziva, računalnik s podatki o izdelavi bomb ter navodila za izdelavo raket. Načrtovali naj bi tudi napad v Aleksandriji, eden od treh prijetih pa je bil v stiku s celico Al Kaide v Alžiriji ter se je uril v Pakistanu in Iranu.

V Brežicah bodo ob 660-letnici podelitve svojih mestnih pravic v soboto pripravili osrednjo celodnevno prireditev, pri kateri bo sodelovalo več kot 20 tamkajšnjih društev in drugih kulturnih ustvarjalcev. Prireditve bodo potekale v stavbah zgodovinskega mestnega središča in na brežiški glavni ulici. Rojstvo posavskega mesta se je zgodilo 18. maja 1353, ko je salzburški nadškof Ortolf naselju na bregu oziroma na skalnatem pomolu brežcu, ki se dviguje nad danes suho strugo Save, s posebno listino potrdil mestne pravice. Vse najboljše Brežice.

ob 10.05

Doslej vladajoča desnosredinska stranka Gerb Bojka Borisova je zmagala na predčasnih volitvah v Bolgariji, kažejo rezultati vzporednih volitev.. Za stranko Gerb naj bi glasovalo 33 odstotkov volivcev, za socialiste pa 26 odstotkov. Pred volitvami so javnomnenjske raziskave napovedovale tesnejši rezultat med Gerbom in opozicijskimi socialisti.

Slovaškega uličnega umetnika, oblečenega v bela papeška oblačila, so policisti v Rimu pridržali in ga kaznovali, ker je bil preveč podoben pokojnemu papežu Janezu Pavlu II. Problem je bil v tem, da je bil preveč podoben Karolu Wojtyli. Pridržali pa so ga zaradi uzurpacije naziva, kar je prekršek. Moškega so kasneje izpustili, plačati pa bo moral kazen med 154 in 929 evri, natančno vsoto bo določil sodnik.

V desetletni borbi za interese nevladnih, zlasti mladostnih samoniklih dejavnih prizorišč se je vodstvo Ustanove Pohorski bataljon pomudilo tudi med idrijskimi nevladniki. V povsem sveže urejenih prostorih Mladinskega centra je večer odprl Marko Brecelj, ki je izpostavil omejevanje in zapostavljanje nevladnih, v prvi vrsti približno 60 po Sloveniji delujočih in pojemajočih, samoniklih prizorišč kreativnosti. Izpostavljeni točki večera v Idriji sta bili: podpora nevladnemu mladinskemu polju in s tem, podpora ter oblikovanje samega sebe.

Miles, Jimi, Tony in Paul McCartney?

Marko Godnjavec - Jizah — Mon, 13 May 2013 07:19:46 +0000

a.) novice

Prejšnji teden smo poročali o smrti Slayerjevega kitarista Jeffa Hannemana, sedaj pa so člani zasedbe razkrili, da naj bi umrl zaradi klasične alkoholne ciroze jeter. Jebiga, prava rock n roll smrt.

Novica, ki jo povzemajo pravzaprav vsi svetovni mediji se nanaša na glasbeno zgodovino. Leto pred smrtjo Jimija Hendrixa naj bi Hendrix in Miles Davis, s pomočjo bobnarja Tonyja Williamsa, ustvarila superzasedbo, v katero so povabili še slavnega basista. V kolikor gre verjeti The Associated Pressu so namreč fantje 21. oktobra 1969 poslali telegram tudi Beatlu Paulu McCartneyu. V telegramu je bilo vprašanje, če bi prišel konec tedna v studio odigrati bas. McCartney je bil takrat na dvotedenskih počitnicah, zato je njegov agent odgovoril, da v tem času ne more priti v studio.

Medtem ko se zasedba Death Grips nahaja na evropski turneji, njihov bobnar Zach Hill piše scenarij za fikcijski film, ki ga bo sam tudi režiral in zanj ustvaril glasbo. Za film bo poba izdal nov material pod etiketo Death Grips, poleg tega pa ustvarja še povsem nov album zasedbe, ki v svojem piarju hkrati naznanja, da producent in član Andy Morin ni zapustil zasedbe, kot so poročali nekateri mediji.

b.) muzika

Po letu 2007 in albumu „Era Vulgaris“ se vračajo Queens Of the Stone Age. Fantje kanijo pri založbi Matador, 4. junija letos izdati svoj novi album „... Like Clockwork“. Na njem se pojavlja pestra falanga najrazličnejših glasbenih gostov od Eltona Johna, Dava Grohla, Trenta Reznorja, Jaka Shearsa iz zasedbe Scissor Sisters do bivših članov zasedbe Marka Lanegana in Nicka Oliverija. Za pokušino poslušamo prvi singl s prihajajočega albuma, ki sliši na ime „My God Is the Sun“, ki ga je zasedba že nekajkrat odigrala na svojih koncertih - http://www.youtube.com/watch?v=-90obSa1Az4

c.) izlazak

Prostora za večerne glasbene avanturice ni kaj prida. Aktivna je zgolj Metelkova s ponudbo dveh ponedeljkovih stalnic. V Ch0 bodo svoji duri kot vsak ponedeljek odprli ob deseti večerni uri. Tudi tokrat bo tam večer DubLab, na katerem se bo predstavil berlinski dvojec Illbilly HiTec, ki meša reggae in elektroniko z mnogimi drugimi vzorci. V Jalli Jalli se bo tudi tokrat zvrstila stalnica Radio Defonija, s pričetkom ob desetih.

Godba ideala, suka TC Lejla bin Nur, 12. 5. 2013

Tatjana Capuder — Sun, 12 May 2013 17:41:12 +0000

V nedeljo, 12. 5. 2013 ali 2. 7. 1434, idealna godba pluje po vihrah in zavetjih godb ter praznuje druge godbe in rojstnodnevne pozabave z utrinkom iz leta 1994/1415. Od 21.30 do 24.00. We ila liqa, ya hub!

Ideal of music by TC Lejla Bin Nur. Sunday, 12th may 2013 or 2nd Shaban 1434, from 21.30 to 24.00 CEST or 20.30 to 23.00 UT. Sound of ideal celebrates music and birthday afterparties with a sliver of memory from 1994. We wish you clear sound and sharp picture! We ila liqa, ya hub!

idealna godba nedelja, 12. 5. 2013

I. IDEALNI UVOD

0. t/md AVIZZO IG

1. cd CURE FP kom 11 LET'S TAKE A TRIP TOGETHER – morphine 3.00

2. cd ZOOM kom 4 NOW OR NEVER – rachid taha 4.23

3. cd ZOOM kom 5 FAKIR – rachid taha 3.25

4. cd MAROC kom 4 AHIDOUS TA – ahmed ben aissa & co 11.07

5. cd MOROCCO kom 4 YA HBIBI MALEK SAHI – abdeslam cherkaoui 7.55

6. cd EGYPTE kom 1-5 WASLA MAQAM SIGAH – aicha redouane 20.49

II. IDEALNO DRUGOGODBOVANJE POST FESTUM

7. usb KHEJLAR MAN - šutka roma rap 4.06*

8. usb LIVE IN SWEDEN – sevdah takht damirja imamovića 34.35**

9. usb KRAR MIX – krar collective 11.36**

III. IDEALNI KONCERT: RACHID TAHA, BELFORT, JULIJ 1994

0. t KONCERT RŠ vrti vzvratno, menjaje hitrost

10. cd PRES kom 3 KONCERT – rachid taha 42'08***

0. t/md AVIZZO IG

*** Voila voila - Bled - D'abord d'abord - Malika - Ya Rayah - Hitiste - Barbes - Indie

TC Lejla Bin Nur

ROJSTNODNEVNA IDEALNA POZABAVA - IDEAL BIRTHDAY PARTY AFTER

Original airplay: concert of Radio Student Sunday, 4th December 1994 at 23.00

RACHID TAHA AT FESTIVAL EUROCKEENS IN BELFORT, 3rd JULY 1994

Introduction piece Yamess of tonight's concert of RSH, introduction piece of Belfort concert in july this year and also the introduction piece of Rachid's new album entitled Rachid Taha. This is the way we are tonight concluding the before winter presentation package of recent work of this legendary leader of cult arabofrench punk group Carte De Sejour, dissolved in late 80's: After briefing in Do The Rai Think in African Ghost and new album in Tolpa bumov (Gang of booms, Top Albums) tonight is the night for the concert. What to say in these chilly-foggy december evenings, when my feet is congealing and my hands are turning to ice, when in my veins the crystallised blood almost glides no more? That I can hardly believe that I was ever HOT! Around 40 degrees Celsius in shadow and blazing afternoon soon above boiling heads of dancing audience. Few scarce sown musical journalists (not exactly covered from neck to toe, but decently uncovered) gazing full of envy into youth in swimsuits or wrapped into white sheets, gazing full of pain and distress into their recording machines and cameras, while all rhythmically pulsing crowd delightfully watered itself with hectolitres of icy cold water, snorting soaked into music with noticeable pleasure. And of course, there was a group of admiration-worthy musicians under ineffective linen roof of stage, which restlessly drove on one good long festival hour. And among them a dark glitter of unbelievably energetic Rachid Taha, buttoned up to neck. Singing en danceant and dancing en chantant. In between songs he was shedding spicy-ones, par example: “Il y a du CRS fi Barbes, il faut serrer les fesses fi Barbes!”

Briefly: it was hot, wild, dancy; communication was splashing between stage and audience, Rachid was shining and setting aflame; it was possible to hear most of new album and few old tubes, all nestled into the mimesis of live and adjusted for the moment. Musicians too got their moments; praising goes particularly to the left, traditional side of stage, with vehement interventions of oud, bendir, darbouka into electrical and digitalised right corner. And if the central Rachid divided with his figure the left and the right corner, in final result the left, centre and right option amalgamated into pleasant, now more centre-left, now more centre-right inspired sonic conglomerate, agreeing in perfect, amusing unison with heads or (to be exact) head-covers of audience (kind of mixture of abundance of cowboy hats and countless improvised oriental coverings, sheltering the brains from fiery sun): When “orient” meets “wild west” in the middle of Europe. Even if such genre perversions usually don’t satiate well my taste and even if personally I prefer the past work of Rachid Taha with Carte de Sejour to recent work as Rachid Taha, I must admit that the concert itself was agreeable event, in certain moments well able to rapture even old grumblers as I. What of all that managed to get captured on maxell’s chips of chrome-dioxide in antiprofessional pirate techniques with good enough walkman, judge for yourself!

TC LEJLA BIN NUR

Koncert Radia Študent nedelja, 4. 12. 1994

ob 23.00

RACHID TAHA NA FESTIVALU EUROCKEENS V BELFORTU, 3. JULIJA 1994

/komad pripelji v fade v aplavz/

kas Maxell SX II 90 A/n{t cca 5.20 /aplavzek/

(TEHNIK! Med branjem obrni in nastavi kaseto na prvi komad!)

Uvodni štikeljc Yamess nocojšnjega koncerta Radia Študent, uvodni štikeljc belfortskega koncerta julija letos in tudi uvodni štikeljc Rachidove nove plošče Rachid Taha. Nocoj takole končujemo predzimski paket predstavitve novejšega dela tega legendarnega leaderja konec 80. razpadle kultne francoske arabo-punkerske skupine Carte de Sejour: po pravi misli afriškega ghosta in Tolpi Bumov torej še koncert. In kaj reči o njem v teh ledeno-meglenih decembrskih večerih, ko mi po žilah komajda še polzi zamrznjena kri, ko mi ledenijo noge in drevenijo roke ... Da skorajda ne verjamem, da mi je bilo kdaj VROČE! Blizu 40 stopinj v senci in razbeljeno popoldansko sonce, uprto naravnost v razkurjene glave poplesujočega občinstva. Nekaj redko posejanih glasbenih žurnalistov, ki so (ne ravno zapeti do vratu, a dostojno razgaljeni) polni zavisti zrli v mladež v kopalkah ali pa ovito v plahutajoče bele rjuhe ter z obupanimi pogledi merili snemalne naprave in fotografske aparate, ko se je vsa v ritmu utripajoča okolica z neizmerno naslado dobesedno zalivala s hektolitri ledene vode in premočena z vidnim zadovoljstvom prhala v glasbo. In seveda skupina občudovanja vrednih glasbenikov pod neučinkovito platneno streho odra, ki je neumorno drvela skorajda eno celo, dolgo festivalsko uro. Sredi nje se je črno bleščal neverjetno energični Rachid Taha, zapet do vratu. In plesaje pel ter pojoč plesal. Med štikeljci pa je otresal žmahtne v slogu: Il y a du CRS fi Barbes, il faut serrer les fesses fi Barbes! (V prevodu: Specialne policijske enote gredo - nad Barbes, treba je stisniti rit - na Barbes!) Skratka: bilo je vroče, divje, plesno; komunikacija je brizgala med odrom in občinstvom, Rašid je blestel in zažigal; slišati se je dalo večino nove plošče in nekaj starih hitov, vse ovito v mimezis koncerta in ustrezno prilagojeno trenutku. Na svoj račun so prišli tudi spremljevalni glasbeniki, pohvaliti gre predvsem one z leve, tradicionalne strani odra, ki so vehementno posegali z lutnjami, bendirji, darbukami in še čim v elektrificirani in digitalizirani desni kot. In če je sredinski Rachid razmejeval levi in desni kot, so se leva, sredinska in desna opcija v končni fazi spajale v prav prijeten, zdaj bolj levosredinsko, zdaj bolj desnosredinsko navdahnjen zvočni konglomerat, ki se je v zabavnem sozvočju ujemal z glavami ali (natančneje) naglavnimi pokrivali občinstva (nekakšno mešanico izobilja kravarskih klobukov in neštetih improviziranih orientalskih ohomotalnih pogruntancij za zaščito pred pripeko): Ko orient sreča divji zahod sredi Evrope! Četudi me tovrstne žanrske perverzije ne zadovoljujejo najbolj in četudi imam osebno raje preteklo delo Rachida Tahe s Carte de Sejour kot sedanje z Rachidom Taho, moram priznati, da me je koncert sam izdatno zabaval in mestoma tudi navdušil. Kaj od vsega se je ujelo na kromdioksidne maxellove opilke v neprofesionalni piratski tehniki s kar profi walkmanom, presodi raje sam - ali pa sama!

kas maxell SX II B/zač cca 41.15 (aplavzek)

--- odvizzo z odpovedjo/napovedmi

TC LEJLA BIN NUR

FLASH MOB

Zala Dobovšek — Tue, 07 May 2013 20:28:16 +0000

Flash mob je v času svojega uradnega nastanka, leta 2003, še veljal za precej »nedolžno«, bolj ali manj neškodljivo masovno izvedbo javnega dogodka. Za njegov oris je veljalo, da gre za skupino ljudi, ki se je načrtno zbrala, da v javnem prostoru kolektivno izvede nenavadno akcijo, nekakšno gibalno anomalijo. Uradni začetek te perfomativne forme sega torej desetletje nazaj, iniciatorski povod v vse nadaljnje podrazličice flash moba pa večina pripisuje Billu Wasiku, ki se je domislil eno prvih radikalnejših tovrstnih potez. V času njegove ideje se je raba svetovnega medmrežja že temeljito vkoreninila v vsakdan, zato je uporabil medij elektronske pošte. Izmislil si je elektronski naslov, s katerega je najprej sebi, potem pa kopici prijateljev posredoval vabilo na – takrat še razmeroma neznan fenomen – flash mob.

Ta se je razvil v fizično akcijo, v kateri so udeleženci zasedli trgovino Macy’s department store v New Yorku in repetativno povpraševali po »ljubezenski preprogi« ("ljubavnem tepihu"). Wasikov flash mob je imel takrat namen le vnesti malo zmede v ustaljeni red in javnemu prostoru pripisati širšo dimenzijo funkcionalnosti, hkrati pa tudi njegovo ranljivost in potencialno vsebinsko mnogoplastnost. Njegova težnja je bila eksperimentalne narave v nekem najbolj nenevarnem smislu. Na eni strani je preizkusil in uporabil velikansko moč interneta, na drugi pa z otroško radovednostjo čakal, kako se bo uniformirana množica odzvala na nenadni »vdor« anonimne skupine z željo po nekem bizarnem (neobstoječem) trgovskem proizvodu.

Dogodek je bil deležen precejšnjega odziva, predvsem pa je predstavljal odskočno desko flash moba, katerega razvoj bo bržkone trajal v neskončnost. Toda fenomen je žal dvorezen: nekateri flash mobi sicer ostajajo na ravni zdrave kreative oziroma upora, ki se izrisujeta neagresivno (smartmob), medtem ko je fleksibilna generacija »jeznih mladeničev« idejo pograbila drugače. Za izjemno popularen akt, zavit v formo flash moba, veljajo množični ropi trgovin (robbery mob) ali celo popolno sesutje določene infrastrukture. Eden izmed najbolj svežih »flash mob death« pa se je zgodil v Veliki Britaniji in se je navezoval na nedavno smrt Margaret Thatcher; skupine ljudi v Londonu, Brixtonu in Glasgowu, sestavljene tako rekoč iz vseh generacij njenih neprivržencev, so organizirale množične »zabave« in vsesplošno kolektivno veseljačenje.

Realizacijo flash moba torej na prvem mestu pogojuje visoka operativnost medmrežja, ki nudi hipno, učinkovito in nalezljivo komunikacijo ter varno virtualno zbirališče med seboj načeloma anonimnih posameznikov. Osrednji kanali informiranja so seveda Facebook, Twitter in verižna elektronska pisma. Prav v tej situaciji se skriva tudi zanimiv sociološko-psihološki odsev, ki prikaže nekakšno sprevrnjeno, vzvratno željo sodobnega človeka, da se iz otopelega virtualnega krča znova poda v realnost in to v vsej svoji psihofizični prisotnosti. Občutek, ki preveva udeležence flash moba, je ambivalenten – na eni strani se individuum »porazgubi« v masovnih formacijah, a hkrati nikoli ne izgubi svoje intimne, osebne zavesti, zakaj se je dogodka udeležil, ga nekako »moralno podprl«. Gre tudi za splet mentalne »mikrorevolucije« in »mikroutopije« urbanega okolja.

Etimologija besedne zveze »flash mob« temelji na povezavi med nenadnostjo, ki jo zastopa pomen bliska oziroma prebliska, in konotacijo pomanjkanja in kršenja osnovnih zakonov, ki jo predstavlja »mob«. Nishant Shah je anatomijo flash moba povedno strnil v definicijo »organizirati, zbrati, udejaniti in razbežati se«. Na eni strani dober recept za skupinsko zabavno druženje, na drugi »oporečna« navodila za organizacijo »političnih izgredov«, ki pa se v blagi različici lahko realizira tudi le kot demonstracija in nadzorovani uporniški shod. Status »resnobne zabave« pa verjetno večini predstavlja tisto bistveno sporočilno moč, ki naj bi prioritetno osmišljevala flash mobe, katerih izvajanje se je razpršilo po celem svetu. Asociacije vzbudi tudi umetniška drža Spencerja Tunicka, ki sicer že od leta 1994 razvija svojo prepoznavno fotografsko estetiko, v podobo katere ujame več sto ali celo več tisoč prostovoljno sodelujočih nagcev (»nudistične inštalacije«), ki jih umesti v skrajno običajne ali pa skrajno kočljive javne površine. (http://spencertunick.com/installations-)

Podžanri krovnega modela flash moba so nepregledno razvejani; imamo plesne, pevske, posvečene glasbenim in filmskim ikonam, »zamrznitvene«, ploskajoče, objemajoče, poljubljajoče, skakajoče, ležeče, naturistične, množične zasnubitve, tlorisne formacije znanih osebnosti oziroma parol ali simbolov, reklamne, revoltne, »valovanja« občinstva na stadionih in tako naprej v nedogled … Na eni strani jih aktivisti prakticirajo kot »politično orožje«, ki naj bi zastopalo večino, na drugi pa kot opozarjanje na človekove pravice, enakopravnost etničnih manjšin, pravice istospolnih, za namene feminizma, demokracije – ti pa so do neke mere solipsistično naravnani. Virág Molnár je strukturiral pet tipov flash mobov, in sicer: atomizirane, interaktivne, performativne (oziroma umetniške), politične in oglaševalske.

Najprej čista, nepreračunljiva forma flash moba se je poleg nepričakovanega pojava »rob mob / robbery mob«, torej skupinskih ropov, ujela še v eno past, saj je postala tudi učinkovito orodje za oglaševanje. Idejo je za svoje reklamiranje leta 2009 pograbil T-Mobile, prvi flash mob so organizirali v središču londonske postaje Liverpool Street Station, drugega na Trafalgar Square. Prvi je na You tubu posledično dosegel skoraj 38 milijonov ogledov in začnemo se spraševati, kje se konča množično ozaveščanje ljudi s senzacijo fenomena flash mob in začne propaganda za lastni dobiček. No, kakorkoli obračamo, nahajamo se pač v zenitu kapitalizma, njegov pretok v umetnost in nazaj se dogaja na mnogih ravneh, ta je le ena izmed možnih variant.

Propagandni, reklamni flash mobi naj nam služijo kot most k naslednji različici, kjer »žrtve« niso več anonimne in tako množične (kot so to potrošniki), je pa zato njihova lastnina poškodovana ali napadena skrajno neposredno. »Flash mob robberies« ali tako imenovani »Organized looting« (oziroma že omenjeni rob mob / robbery mob) so vzniknili ne le zaradi adrenalinskega, mladostniškega upora samega po sebi, ampak prav tako kot kritična opomba na nevzdržnost ekonomske krize, ki je nekatere, tudi mlade, resno in dolgoročno zaznamovala. Predvsem v Združenih državah Amerike (nadalje se je praksa razpasla tudi po Evropi, še zlasti v Veliko Britanijo) so tovrstna dejanja postala splošno prepoznavna. Najbolj podli primeri se zgodijo sredi belega dne, v najbolj obljudenih mestnih predelih in seveda pod nadzornimi kamerami ter bližnjim opazovanjem prodajalcev ali varnostnikov.

Ko se udeleženci zberejo v skupino, vpadejo v trgovino in v najkrajšem času poberejo vse, kar se pobrati da. Ker jih je veliko, v trgovini pa se zadržujejo le kratek čas, prodajalce popolnoma zmedejo, jih zaradi vznika močnega afekta docela razorožijo, skratka odvzamejo kakršno koli možnost učinkovitega reagiranja in ukrepanja – naj bo to direktna obramba ali pa klic policije. Mladi imajo na muhi cel spekter žrtev: od navadnih trafik vse do trgovin priznanih blagovnih znamk oblačil ali drage tehnične opreme.

Flash mobi kot specifična estetika kolektivnih formacij, kot odtis množice, ki želi za hip spremeniti vsakdanjo rutino urbanih konvencij in prekiniti rutinirano socialno koreografijo peščev in transporta, je v svoji osnovi neškodljiva. Njihov smoter je biti vpadljiv, a ostati kvečjemu na robu »mehkega terorizma«. Če jih umestimo v polje avantgardnih gibanj, so tako rekoč razmeroma nedolžni, sploh če jih postavimo ob misel Andréa Bretona, ki je izjavil, da bi bil edini pravi, resnični akt avantgardne umetnosti ta, da bi se nekdo s pištolo odpravil v zelo obljudeno ulico in začel na slepo streljati okoli sebe.

Nekateri teoretiki zametke flash moba datirajo v 18. stoletje, v čas industrializacije, ko so se ženske delavke s pomočjo preproste metode medsebojnega verižnega informiranja/dogovarjanja zbirale na sestankih, kjer so razglabljale o svojih problemih na delovnem mestu in kovale možne rešitve za upor proti izkoriščanju in zatiranju s strani nepoštenih lastnikov, voditeljev tovarn. Flash mobi se kakopak opirajo tudi na področje estetike performativnih praks 60-ih in 70-ih let prejšnjega stoletja, kjer so se vrstile izpostavljene javne akcije v obliki hepeningov, uličnega gledališča in situacionizma. Obenem pa si seveda delijo tudi postopke in učinke različnih protestniških gibanj; spomnimo se samo na »spektakularno« akcijo sufražetk, ki so se priklenile na dvoriščno ograjo premiera, da bi opozorile na pravice žensk do volilnega glasovanja.

Flash mob v kontekstu prostora in časa vnaša neizogibno prevpraševanje javnih mest – ulic, stopnišč, prehodov, pločnikov –, ki ne pripadajo »nikomur«. Nalagajo jim nove pomene, oblike in funkcije, hkrati pa začrtane, prostorsko zamejene lokacije, kot so vrtovi, parki, galerije in trgovski centri, »de-teritorializirajo«. V knjigi Iznajdba vsakdanjosti Michel de Certeau med drugim pojem hoje unikatno primerja z učinkom govora. »Za urbani sistem je dejanje hoje to, kar je govorno dejanje za jezik ali izrečene izjave. (…) Hoja je prostorska uresničitev kraja, tako kot je govorno dejanje zvočna uresničitev jezika. (…)« Pešce označi kot osnovno izkušnjo mesta, njihova telesa sledijo tankim in debelim črtam urbanega »besedila«, ki ga pišejo, ne da bi ga mogli prebrati. Flash mob v svoji sporočilni heterogenosti gotovo spodbuja tudi misel o trezni, premišljeni, z vsebino napolnjeni intervenciji v javni prostor, ki se v okviru de Certeaujeve teorije zazdi kot neprilagojena beseda, če ne že kar sočna psovka sredi uglajene in spodobne urbane retorike.

Flešala je Zala Dobovšek.

SWEDISH AZZ - Erik Carlsson & All Stars (Clean Feed, 2013)

Aleš Rojc — Fri, 10 May 2013 16:55:09 +0000

Clean Feed, 2013

Nocoj se lotevamo zadnje plošče znancev Swedish Azz, ki so se z materialom s svoje aktualne plošče nedavno že predstavili na odličnem koncertu v Cerknem. Če na kratko obnovimo: gre za peterico, ki se loteva svojevrstnega hommagea velikanom švedskega jazza, ki je odmeval iz gramofonov in klubov pred nekako štirimi desetletji. Temu primerno se tudi z nocojšnjo ploščo predstavljajo v nekakšni 'retro' ikonografiji. Plošča je izdana le na dvojnem vinilnem EP-ju, sam naslov pa obuja imena bopovskih zasedb iz sorodnega obdobja. In kot je bilo omenjeno tudi v okviru preteklih predstavitev zasedbe Swedish Azz na tej frekvenci, ne gre toliko za moderno aranžiranje ali obnovo kot predvsem za uporabo materiala, ki pa zvesto ohranja svoje originalne reference predvsem v naslovih skladb.

In kot je neobveščenemu poslušalcu zdaj verjetno že jasno, nimamo opravka z zgodovinskim obratom h koreninam, pač pa z domiselno rabo zunaj matične dežele pozabljenih avtorjev za povsem moderno muziciranje. Uporabe materiala pri tem ne gre razumeti zgolj metaforično, saj ta poteka pri Swedish Azz vselej na dveh ravneh: skozi osnovne fraze originalnih kompozicij in hkrati delno rabo zvočnega zapisa, ki se na gramofonu ponovno zavrti izpod prstov avstrijskega gramofonarja Dieba 13. Vendar slednji v zasedbi še zdaleč nima zgolj vloge poustvarjanja, saj gre bolj točno tu izpostaviti predvsem os žive elektronike in akustičnega muziciranja. Predvsem tu pa časovni preskoki dobijo svoj pomen v povsem sodobni formi. Sicer znanci iz številnih sodobnih impro-jazzovskih zasedb resda ne izražajo zgolj poustvarjalne namere, a še bolj je očitno, da se njihovo muziciranje oddalji od zvoka in vlog, v katerih smo jih vajeni sicer.

Z določeno mero spekulacije pa menimo, da jim to omogoča ravno tisti material, katerega 'rabo' smo že nekajkrat omenili. V prvem komadu smo tako slišali precej ekspresivno variiranje osnovne fraze, ki jo je v vznesenejšem momentu konkretno maličil Gustafsson, pri čemer namesto prepoznavne moči svojega pihanja uporablja analogno elektroniko. Teže smo razdružili momenta akustičnega in elektronskega v drugem komadu, ki se je v prvem delu konkretneje poigraval s sinergijo 'žive' igre in gramofonske manipulacije. Pred finalom pa se bomo sedaj posvetili še tretji strani plošče, kjer se prispevki posameznih muzikantov zopet povsem stopijo v zelo zvočno orientirani igri. 'Zvočno', saj bo tokrat zabrisana meja med tolkalsko vlogo Erika Carlssona oziroma bo ta zadobila obris, ki predvsem povezuje elektronski del zasedbe in niansiranje vibrafonista Kjella Nordesona.

Razbitje plošče na štiri dele nam tokrat narekuje oblika dvojnega EP-ja izdaje, kar ravno tako omogoča svojevrstno poslušalsko izkušnjo. Swedish Azz se sicer res poigrava s tradicionalnim in modernim, a bolj kot to nas preseneča različno zvočno kombiniranje, ki se ne omeji le na različne podmnožice celote, pač pa se poigrava tudi z dvojnostjo žive igre in gramofonsko manipulacijo. Posamezne fraze, ki nakazujejo obrat k predelanim skladbam, vseskozi nastopajo zgolj kot oporne točke, njihova razgradnja pa v igro vnaša še kaj več kot le izmenjavo kolektivnega in individualnega. Na zadnji strani plošče bi tako lahko jasno pokazali na 'solistični' vložek Dieba 13-a, a gre pri njem v resnici bolj za konkretno vstavitev radiofonskega materiala sredi prehajanja med tišjim drobljenjem in strumno repeticijo – ravno dovolj kratko, da se ne povzdigne v glavni motor skladbe.

Swedish Azz se tokrat, v manjšem odmiku od prve plošče Jazz pa Svenska, bolj posvetijo formi komada. Vendar je pri tem 'komad' dejansko tudi vstopna točka za povsem različne pristope rabe starega v moderni formi, ki poteka na meji zvočno zanimivih pristopov in jazzovsko bolj klasične igre. Na ta način pa nas Swedish Azz vračajo k staremu predvsem na neki bolj površinski ravni: namreč na ravni prisluhovanja, ki od nas terja, da se posvetimo vsakemu kosu posebej. Swedish Azz!

Avstralski cikel, četrti del: Meredi Ortega

Andreja Rauch — Sun, 12 May 2013 09:38:50 +0000

Ja, še vedno je imel strele v prstih ko je končeval prijateljstva, dal ljudi odpustiti, spreminjal mesta srečanja, uničeval uglede, ob vsem tem pa ostal zunaj vsega kot brezizrazen bog ... Kratka zgodba avtorice Meredi Ortega David Davis afna Coldpigeon pika com. Prevedla Petra Meterc, interpretirali pa Pia, Igor in Matija.

29. druga godba

Mario Batelić — Sun, 12 May 2013 10:39:31 +0000

Ljubljana, 10. - 11. 5. 2013

Letošnja nova programska zasnova Druge godbe z nenehnim 29-urnim dogajanjem je ponudila pester nabor muzik, ki jih je povrhu ustrezno umestila na razna prizorišča po vsej Ljubljani. Za dokončno mnenje o uspelosti nove maratonske koncepcije festivala bo nemara treba počakati na zbrane vtise samih organizatorjev, poslušalci pa smo lahko še kako zadovoljni s ponujenim. Edini, pogojno rečeno, negativni vtis vašega poročevalca je, da smo imeli na koncu, kljub celodnevnemu in celonočnemu dogajanju, občutek, da je prehitro minilo ...

A, kot rečeno, je to seveda le pogojno negativen vtis; njegova nasprotna plat nam namreč govori o tem, da se na koncertih niti najmanj nismo dolgočasili in da so organizatorji ne le dobro izbrali nastopajoče, temveč so jih tudi smiselno nanizali v podaljšano drugogodbaško dogajanje. Zdelo se je namreč, da se intenzivnost posamičnih koncertov akumulira in se vztrajno naseljuje v naslednje koncerte, tako da smo se pogosto spomnili na tisto oguljeno frazo »eden boljši od drugega«.

Zaradi obilice koncertov in dejstva, da je vaš poročevalec tudi sam kot sukalec plošč nastopil na letošnjem festivalu, žal nismo uspeli slišati vseh in vsega. Zaradi omenjenega didžejanja smo tako v celoti zamudili koncert Damirja Imamovića, pri britanski zasedbi Melt Yourself Down pa smo ošvrknili le začetek nastopa. To je bilo seveda že na Metelkovi, na tako rekoč osrednjem festivalskem prizorišču v dolgi noči s petka na soboto, ki pa se je po nekaj letih odsotnosti Druge godbe iz Križank znova začela v tem nekoč tradicionalnem domovanju festivala.

Kot smo slišali na tiskovki, je malijska kitaristka in pevka Rokia Traore prav zahtevala, da nastopi v Križankah, pač tam, kjer je na tem festivalu leta 1999 že nastopila kot šele uveljavljajoča se izvajalka. Ob svojem drugem nastopu na festivalu in skupno že tretjem ljubljanskem koncertu se je predstavila kot že dobro uveljavljena in cenjena glasbenica z izdelanim in dovršenim nastopom. Traorejeva je predstavila svoj sveži album Beautiful Africa, za katerega se je še pred izidom govorilo kot o njenem najbolj rockerskem albumu. A to je le delno res, saj je v svoji glasbi rockovske elemente vešče zlila z malijskimi oziroma našla fino ravnovesje med lokalnim in globalnim.

Traorejeva je nastopila z izvrstnim mednarodnim bendom, ki je okrog njenega vokala pletel bolj pritajeno, a ves čas dinamično in mestoma tudi pulzirajočo osnovo. Kot je zapisala kolegica TC Lejla v recenziji albuma, Rokia ni velika pevka, a s tem ni nič narobe, saj jo bolj kot izpostavljanje sebe zanima skupinski zvok, ki je bil iz komada v komad bolj poln in intenziven. Mestoma so dosegli zibajoč psihedeličen učinek, sploh v nekaj daljših skladbah, v katerih so prišli v ospredje domiselni aranžmaji s poudarkom na brezhibnem prepletanju glasbil. Če smo v glavnem delu koncerta slišali gibko in zelo dinamično glasbo, nas je pevka zelo presenetila v dodatku, ko je z izjemno dramatičnostjo in ob zračni, malone triphopovski spremljavi zapela znano jazzovsko balado Gloomy Sunday, ki jo najbolj poznamo v izvedbi Billie Holiday.

Občutek zazankanosti godbe, ki te počasi in fino vleče v svoje osrčje, so po koncertu Traorejeve odlično nadaljevali etiopski glasbeniki iz tria The Krar Collective. Z le dvema glasbiloma, etiopsko lutnjo krar in tolkali ter dvema glasovoma in nalezljivim plesom je trojka očarala nabito Gala halo. Očarljivo je bilo videti, kako bend uživa v špilanju in izmenjavi energije z občinstvom, iz katerega so občasno na oder povabili kakega razgretega plesalca. Glasba, ki neukemu ušesu lahko zazveni enolično, je v živi izvedbi zazvenela še za odtenek bolj pisano kot na albumu, saj je ozvočeno brenkalo krar ob hipnotičnih linijah, ki so gnale komade, postreglo še z bolj subtilnimi pasažami, ki so iskrivo glasbo zaljšale z bogatimi harmonijami.

Bogate harmonije – tokrat vokalne – so nas, potem ko smo zaradi počitka preskočili dopoldansko dogajanje na festivalu, pričakale na odličnem koncertu španskega ženskega kvarteta Las Migas v Klubu Cankarjevega doma. Za flamenko nenavadna kombinacija dveh kitar, violine in nosilnega vokala se je izkazala za zmagoslavno kombinacijo. Izjemna vokalistka in tri glasbenice so nazorno prikazale širjenje tradicije flamenka z rahlim vnosom drugih zvrsti, a so se še kako potrudile prikazati najbolj žlahtno dediščino od zamaknjenega petja do hitroprstnega prebiranja po strunah do mamljivega zadržanega plesa.

Posebej so navdušile publiko s šaljivimi napovedmi komadov in animiranjem poslušalcev k prepevanju. Šale in komedije pa je bilo za zvrhan koš v naslednjem nastopu, ko je v Klubu nastopil na Dunaju delujoči srbsko-albanski ženski duo Catch-Pop String-Strong. Klasično izobraženi glasbenici sta krepko prestopili mejo tako klasične glasbe kot drugih žanrov, ki tvorijo njuno eklektično zmes. Od navezav na balkansko folkloro prek brechtovskega kabareta do navihanih, dih jemajočih vokalnih in inštrumentalnih akrobacij. Blestela je zlasti violinistka Jelena Popržan, ob kateri si nismo mogli kaj, da je ne bi ob njenih vrtoglavih linijah na violini ter neobičajnih akrobacijah in zabavnemu vodenju koncerta primerjali z neugnano češko kolegico Ivo Bittovo.

Po izjemno uspelem in informacij polnem pogovoru o sevdahu med Imamovićem in pisateljem Miljenkom Jergovićem smo se še zadnjič preselili ter odšli v Kino Šiška, kjer nas je čakal finale v znamenju hiphopa. Najprej je na oder stopila številčna ekipa kolektiva Shutka Roma Rap. Brez elektronike ali didžeja, pač pa z mini orkestrom, ki je rapanje podlagal z balkanskimi ritmi in melodijami, je mala četica raperjev sprva malce boječe, a proti koncu vse bolj suvereno zlagala svoje hitro gobezdanje. Če bi bendu lahko zamerili občasno generičnost, so se za to odkupili raperji s svojo spontanostjo in zagretostjo. Ko se je koncert bližal koncu je tudi bend prestavil v višjo prestavo in vsi skupaj so nastop sklenili izjemno usklajeno.

A pravi usklajenosti smo bili priča šele na nastopu Blitza The Ambassadorja, gansko-ameriškega hiphoperja z njegovim »v nulo« uvežbanim bendom. Pihalna sekcija, bobni, bas in kitara – več kot dovolj za lekcijo iz funka, soula, afrobeata in še česa. Izjemni performer Blitz je z enako vnemo podžigal publiko kot praktično dirigiral svojemu bendu. Na zaslonu za bendom so se nizale slike, grafike, besede, imena. V navdihnjenem venčku komadov so se glasbeniki z le nekaj prepoznavnimi takti znanih hitov poklonili Feli Kutiju, Miriam Makeba in bendu Osibisa. Tudi sicer so afriške muzike tvorile pomemben del nastopa, a vedno v soočanju s funkom in hiphopom.

A glasbo smo tokrat tudi videli, ne le slišali, saj so člani benda pripravili dodelano koreografijo, polno odštekanega plesa, nenadnih zasukov ali zamrznitev gibov. Morda se bo komu zdelo neumestno, a po predstavi, ki smo je bili deležni, smo se spomnili filma Blues Brothers, saj so bili člani benda podobno napravljeni v črne obleke, bele srajce in kravate, kar pa jih ni motilo, da se ne bi ob izjemnem špilanju povrhu še non-stop premikali, skakali in kobacali.

Blitz je, začuda, bolj malo migal, zato pa se je ob vodenju benda dokazal kot dodelan gobezdač z občutkom ne le za ritem, marveč za številno glasbeno dediščino, ki je iz vseh koncev in krajev priromala v njegovo godbo. Bolj uspešen zaključek Druge godbe bi si težko predstavljali, saj smo po vrsti zelo dobrih in odličnih koncertov slišali in videli zares sijajnega: takega, ki je pošteno presegel navadne epitete, s katerimi ponavadi hvalimo glasbenike. Prepričani smo, da se bo o njem še veliko govorilo, sploh pa med tistimi, ki jih na koncertu ni bilo … prav jim je!

Poletno frišno!

Špela Kastelic — Fri, 10 May 2013 09:20:45 +0000

Sveže perilo iz strojev Boards of Canada, Thundercat, Vampire Weekend, blues naveze Mark Lanegan & Duke Garwood, Laure Marling, She & Him ter The National. Brez potnih madežev!

LEECHFEAST, METH DRINKER, GRAVES AT SEA

Marko Karlovčec — Sun, 12 May 2013 10:08:29 +0000

Klub Gromka, 10. 5. 2013

Ta petek zvečer, ko je raztresenost maratonske edicije festivala Druga Godba po Metelkovi na slednjo privabila še večjo in bolj pisano množico kot že sicer, so v Gromki divjali trije kot svinec težki sludge bendi iz treh različnih krajev. To so bili slovenski sludge punkerji Leechfeast, novozelandski Meth Drinker ter legendarni američani Graves at Sea. Koncert se je odvil v dvojni organizaciji kolektivov R.A.F.A.L. ter neutrudnih Panda Banda.

Prvi so na oder in pod njega stopili Leechfeast. Bend, ki je lani izdal eno najprepričljivejših plošč na tukajšnji sceni se lahko ponaša z enim najtežjih soundov naokrog. S svojim žlahtnim, crusterskim sludge-doomom pa je v domačem undergroundu sploh dobrodošla izjema. Leechfeast zadnje čase sicer ne nastopajo veliko, čemur je botrovala selitev kitarista na Nizozemsko. Razlog več torej, da smo jih v petek spet preverili v živo. Otvorili so z uvodnim komadom plošče „Persecution“, vključno z inkvizitorskim introm, nakar se je usul pravi sludge udar. Zvok je bil fantastičen – kombinacija dobre opreme in poznavanja žanrskih specifik, izkazalo pa se je tudi ozvočenje Gromke. Z drobovje tresočimi basi, organsko distorzijo, monotonim bobnanjem in počrnjenim kričanjem so odžgali tri komade in meni žal neznano priredbo. Kljub kratkim trenutkom rahle neusklajenosti so Leechfeast odigrali suveren in močan set. Poleg impresivnega zvoka in počasne, butajoče hipnotičnosti gre izpostaviti predvsem vokalista katerega hreščeči kriki so bili občasno obarvani z manično in srh vzbujajočo ekspresivno hripavostjo.

Naslednji so nastopili Meth Drinker iz Nove Zelandije. Tudi oni so se, kot vsi trije nastopajoči, držali osnovnih sludge koordinat, prav tako pa so jih obarvali s svojimi osebnimi specifikami. Njihov zvok je vlekel na nekakšen death/doom, tipični sludge vibe so tako oplemenitili s prisluhi kakih zgodnjih Autopsy, recimo. Njihovo toksično godbo sta poglabljala dva odlična nižje rohneča vokala, še posebej je izstopal bobnarjev. Morda najzanimivejši del je bil, ko so se bobni za trenutek umaknili, na hreščečo kitaro in bas pa se je umeščalo bobnarjevo zlovešče godrnjanje. V takih momentih so Meth Drinker pokazali tendence k bolj zgoščenim noiserskim vodam, ki bi glede na slišano vsekakor bile dobrodošla smer razvoja njihove izraznosti. Res pa je, da so lahko znotraj bolj konzervativnih metal-punk situacij tovrstni deli izziv za publiko in bend, ki mora tovrstne reči znati plasirati z dovoljšnjo mero odločnosti.

Večer so zaključili cenjeni sludge doomerji Graves At Sea, ki so v dobrem desetletju delovanja delili člane z marsikaterimi podtalnimi sludge karavanami. Kvartet vokalista, kitarista, basistke in bobnarja je predstavljal še zadnjo sludge premetanko večera, ki je v marsičem najbolj prepričala. Njihov slog odlikuje za odtenek večja razgibanost, na trenutke pa se znajo približati tudi počrnjenemu stonerju medtem ko je njihov attitude splošno rockerski in to v dobrem smislu. Bend je bil skrajno uigran in je, kljub nezanemarljivi kvaliteti predhodnih dveh skupin, vseeno deloval stopnjo više v celotnem nastopu – kolektivni energiji in igranju. Morda takšna hierarhična opazka v taki situaciji ni preveč na mestu a naj mi poslušalec oprosti, saj ni mišljena škodoželjno.

Graves At Sea primerjajo z mitičnimi Burning Witch in kljub razlikam ta primerjava kar drži. Kaže se predvsem v skurjenem, obsedenem vokalnem nastavku Nathana Mistereka, ki se s svojo prezenco vpisuje v tradicijo morastega doom vizionarstva. Barva glasu pa spomni celo na zgodnje Darkthrone. Izstopala sta tudi basistka in bobnar z nonšalantno, globinsko usklajenostjo brez poze in lovljenja. Vse te kvalitete pa je prepoznala tudi publika, ki se je odzvala z vidnim navdušenjem. Slutila se je predanost in uživanje v njihovem igranju in take reči se kljub osebnim impresijam in nebulozam hitro opazijo. Tako kot ostala dva benda so Graves At Sea ponudili dolg, morda najdaljši nastop v katerem smo se vsi prisotni dodobra razdivjali. Po sludgersko seveda, počasi in težko.

LJUBAV NIČE POPUT CVETA

Bojana Rudović Žvanut — Sun, 12 May 2013 16:58:44 +0000

********************(Sandra Dukić)*******************

...soudeleženi v zločinu:

FESRAM

Omkili ART

Nova deViator

Wanda & Nova deViator

. . .

1. LG - You Dont Own Me (Jimmy Barka Experience re-take)

2. Nova deViator - Cica San ("Baš me briga za svet" Tamara Šarić rmx for "Image Snatchers" performance)

3. Prženo - Pusto

4. Kartofel Osvetnik - Dobro je

5. Robs - Urodile žute kruške DEMO

6. Prženo - Nešto čudno

7. Duboka Ilegala - Delirijum

8. LFREE - Zelene su bile oči te (Muharem Serbezovski - Plači violino)

9. DVE BAJAGE - Jebi se

10. Lenhart Tapes - Za horou

11. Haris Pilton - LADA mixdown

12. Matiqi - Orao javi se

13. Prženo - Deca moja

14. FTP! - Životjejednatombola

15. MKDSL - Pismo

16. August Oktobar - Shems my bitch up

17. Wanda & Nova deViator - You don't own me

18. Machina - Močvara ljubavi

19. LFREE - Kanta za smeće

20. LFREE - Molim vas, suzdržite se od aplauza do kraja plesa (Ðorde Balašević - Kadinjača)

DES ARK: Live at WXDU Vol. 2 & Vol. 3

Luka Bevk — Thu, 09 May 2013 13:18:16 +0000

Paramnesia, 2011

Des Ark je psevdonim, pod katerim ustvarja Aimee Argote. Des Ark ima dve formi - ena je celoten bend, druga pa je klasična kantavtorska oblika. Aimee je pri nas nastopila v obeh formah in pustila tudi majhno sled na frekvencah Radia Študent, ko je imela kratek intervju in ob tej priliki odigrala nekaj pesmi v živo. Des Ark je v tej kantavtorski obliki najbolj intimna in globoka izkušnja, kar lahko potrdi vsak, ki je bil v Menzi pri koritu leta 2011. Des Ark je večkrat nastopila v živo na radiu WXDU v različnih obdobjih in to je njen tretji nastop, ki je za razliko od ostalih doživel izdajo na vinilu.

Vzdušje, ki zajema celoten koncert, je zelo žalostno in intimno. Besedila večinoma govorijo o razpadlih zvezah, zlomljenih srcih, hudih boleznih v družini ali med prijatelji. Po pravici povedano je Des Ark v takšni obliki najboljša, saj se material skupaj s celim bendom človeka ne dotakne tako kot kantavtorske žalostinke. Aimee je vrhunska kitaristka in spretno ustvarja kompleksne kitarske riffe ter se lahko kosa z vrhunskimi kantavtorji ameriške folk glasbe. Njen glas je dinamičen in se spreminja od nežnega šepetanja do glasnejšega in bolj energičnega petja, seveda pogojenega s kitarskimi akordi. Vokalne melodije tečejo kot kri iz odprtih ran in dajejo občutek nekakšne negotovosti in ranljivosti, tudi takrat, ko so komadi glasnejši.

Besedila so zelo direktna in surova, večkrat so to zgodbe same zase iz različnih obdobij njenega življenja, sicer pa ne vemo, ali so to vse njene osebne zgodbe ali tudi izkušnje drugih oseb. Posnet koncert traja zgolj slabe pol ure zato bomo prisluhnili še starejšemu posnetku iz leta 2007, ki je bil prav tako posnet na radiu WXDU. Nekaj pesmi iz te serije posnetkov lahko slišite tudi na studijski plošči Don't Rock The Boat, Sink The Fucker. Skupni imenovalec obeh nastopov so žalost, samota, zlomljena srca ...

Outsiderism

Žiga Pucelj — Sat, 11 May 2013 15:18:52 +0000

"What age can my cat go out?"

@ forecast

CURTIS ELLER: WIREWALKERS AND ASSASSINS

Uroš Badovinac — Fri, 10 May 2013 08:55:35 +0000

Predstavljamo pred petimi leti izdani album »Wirewalkers and Assassins« ameriškega folk/country glasbenika Curtisa Ellerja. Ta se v svojih pesmih skozi zvok ameriške glasbe prve polovice 20-ega stoletja – predvsem countryja in folka – spušča v sámo zgodovino Združenih držav. Pa naj bodo to zgodovinsko znani cirkuški požari, vrhohodci in njihove trpeče žene ali pa avtomobilski Detroit, atentatorji na predsednike in znameniti črnski boksarji, ki so na tla položili šampione.

Daft Punk

Goran Kompoš — Sat, 11 May 2013 11:31:21 +0000

čez 6 dni naj bi luč dneva naposled ugledala nova studijska plošča francoskega zvezdniškega in vsaj v svojih začetkih pionirskega elektronskega dvojca Daft Punk, zato si bomo ob tej priložnosti osvežili spomin in se spomnili kako sta si tlakovala pot med najuspešnejše francoske izvozne artikle.

The Black Angels: Indigo Meadow

Igor Pavkovič — Thu, 09 May 2013 12:02:45 +0000

Blue Horizon Ventures, 2013

Pozoren spremljevalec sodobnega neodvisnega rocka, predvsem neo-psihedelije, se v zadnjih šestih, sedmih letih nikakor ni mogel izogniti imenu The Black Angels. Za tiste, ki se z bendom še niste srečali, nekaj faktov. Prihajajo iz same psihedelične srčike, mesta Austin v Teksasu, kjer je zgodovina rocka v drugi polovici 60-ih zabeležila ene prvih korakov tega žanra v obliki benda 13th Floor Elevators. Ime The Black Angels so si nadeli po pesmi »The Black Angel's Death Song« skupine Velvet Underground. Če slednjim dodamo še imeni The Doors in Love, dobimo že dober okvir zvočne slike Črnih angelov.

Navdušenje nad psych-rockom je bend prignalo tako daleč, da so kot soorganizatorji v Austinu konec aprila že šestič pripravili tridnevni Psych Fest. Tam so nastopile ene ključnih legend žanra, med drugimi Roky Erikson, fatalni pevec skupine 13th Floor Elevators, pa spet sestavljeni prvaki psych-tropikalije Os Mutantes in različni sodobni predstavniki žanra. Seveda vsako leto nastopijo tudi The Black Angels. Občasno v živo spremljajo tudi Rokyja Eriksona.

Indigo Meadow je njihova četrta plošča, nanizana med letoma 2006 in 2013. Prvo presenečenje predstavlja že sam ovitek albuma. V stiliziranem psihedeličnem ovitku se prvič pojavijo obrazi članov. Abstraktni ovitki prvih treh plošč so bili prave male umetnine. Drugo presenečenje je dejstvo, da so obrazi le štirje, kar pomeni, da so bend v zadnjem obdobju zapustili trije člani. V bendu so ostali: Christian Blend, Alex Maas, Stephanie Bailey in Kylie Hurt. Njihove glasbene vloge so bile vedno prepletene in nič čudnega ni bilo, če so si na odru vsi člani zamenjali inštrumente. Podobno je tudi v studiu. Stalni vlogi lahko pripišemo le pevcu Alexu Maasu in bobnarki Stephanie Bailey.

Tretje presenečenje so krajše skladbe. Na prvih treh ploščah so pogosto padali v dolge ponavljajoče se šamanske mantre, doorsovsko zamaknjenost, na novem albumu pa so skladbe bistveno bolj zgoščene, temačno-melodične z višjim tempom in, kot že rečeno, krajše. To zna razveseliti ljubitelje »Nuggets« kompilacij. Več je tudi mehkega stonerskega fuzza in odbitih »vintage« klaviaturskih momentov.

Na ta način so pri poslušalcu nekoliko izgubili globino dojemanja slišane glasbe, kar lahko pripišemo tudi okrnjenemu članstvu v bendu in s tem manjšemu pretoku idej. Tekstovno oz. sporočilno ostajajo precej na nivoju prejšnjih izdelkov; malce ljubezni in nekaj političnih sporočil. V kontekstu slednjih izstopajo pesmi »Don't Play With Guns«, prvi single s plošče, »Broken Soldier« ter »War on Holiday«. Album kot celota sicer nekako deluje, vendar zna zaradi zelo statičnega vokala Alexa Maasa postati na trenutke tudi dolgočasen.

Glede na to, da se The Black Angels prvič predstavljajo kot kvartet, Indigo Meadow predstavlja začetek novega obdobja v delovanju skupine. Nad slišanim nisem posebej navdušen. Odsotnost članov, ki so zapustili bend, se čuti na način, kot naprimer pri Queens of the Stone Age, ko so nogirali Nicka Oliverija. Nekako to ni več to. Še posebej, če Indigo Meadow primerjamo s prvencem Passover iz leta 2006, pravim mojstrstvom sodobne neo-psihedelične oz. psych-rock scene. Enostavno, pogrešamo predvsem več narkotičnih oblakov, ki so znali v preteklosti zelo učinkovito dvigovati in spuščati atmosfero albumov. Glede na to, da zvoki sodobnega psych-rock podzemlja niso ravno pogosti v tem terminu, si bend The Black Angels vseeno zasluži našo pozornost.

klopca pod svobodnim soncem

Rok Pibernik — Thu, 09 May 2013 17:28:43 +0000

V oddaji bodo govorili istospolno usmerjeni.

Strit šinfo, zgodovina, gost, strokovno mnenje.

Moresounds

Borja Močnik — Thu, 09 May 2013 10:57:57 +0000

Moresounds je francoski glasbeni producent iz Pariza, ki žanr beatov najpogosteje špika z dubom in reggaejem. Pred kratkim je sklenil zavezništvo z Om Unitovo založbo Cosmic Bridge. Z njim se bomo pogovarjali nekaj ur pred njegovim nastopom v Channel Zero, ki se bo odvil v organizaciji ekipe CUF.

ZELENO SONCE 336; Funky Smunk

Marko Godnjavec - Jizah — Sat, 11 May 2013 13:05:58 +0000

POSLUŠAMO:

1.) EARNEST JACKSON: Funky Black Man
2.) J. HINES & THE FELLOWS: Victory Strut
3.) CAL TJADER: Evil Ways
4.) DOROTHY BLACK: Miracle Man
5.) HUCK DANIELS: Foolish Man
6.) STEVE COLT: Dynamite
7.) JACKIE WILSON: Shake a Leg
8.) LIL BUCK & THE TOP CATS: Monkey In a Sack
9.) TINA BRITT: Sookie Sookie
10.) FRED RAMIREZ: Hold On I'm Coming
11.) PACE SETTERS: Freedom and Justice
12.) JOE BATAAN: Latin Strut
13.) GENE ANDERSON: The Devil Made Me Do It
14.) NELSON PADRON: Latin Loco
15.) YUSEF LATEEF: Jungle Fantasy
16.) BROTHERS SEVEN: Funky Smunk
17.) EXILE ONE: Funky Crookie
18.) LEE MOSES: Got That Will
19.) MAJESTICKS: Funky Chick
20.) PAT HUNT: Super Cool (You're Just a Super Fool)

DRUGA GODBA: POROČILO, INTERVJUJI in ANKETA

Anže Zorman — Fri, 10 May 2013 17:15:50 +0000

Pogovori z drugogodbaškimi muzikanti, obiskovalci festivala in direktorjem zavoda Druga godba.

> Bogdan Benigar

> Melt Yourself Down

> Damir Imamović Trio

Aktivna participiacija žensk

Ida Hiršenfelder — Sat, 11 May 2013 09:19:03 +0000

Drage feministke in feministi, dobrodošli v oddaji Sektor Ž. Iz feminističnih logov smo vam pripravile dve širši problematiki, ki vas bodo ponovno opozorile, da je vsak čas pravi za akcijo. Teja O. se je udeležila delavnice Kriza, ženske in radikalno socialno delo, ki so jo organizirale Vstajniške socialne delavke v sodelovanju z Lezbično-feministično univerzo. Od tam nam je pripravila izsek iz debate. V drugem tematskem sklopu pa bom Ida H. obravnavala mednarodno iniciativo Rewriting Wikipedia za vpisovanje ženskih gesel v wikipedijo.

Romano Anglunipe

Haris Tahirović — Wed, 08 May 2013 10:40:57 +0000

Sobotno dopoldne Vam bomo popestrili z informativno glasbeno oddajo, ki jo ne smete izpustiti saj boste lahko slišali veliko aktualnih novic od doma in po svetu, manjkalo pa ne bo tudi naše dobre glasbe.

do slišanja,

haris

Ryan Crosson

Dino Lalić — Fri, 10 May 2013 21:00:36 +0000

Kyle Hall

Dino Lalić — Fri, 10 May 2013 20:55:49 +0000

KYLE HALL, čudežni deček iz Detroita in njegov podcast za Resident Advisor - surovi house groovi, posneti na kaseti - za vaša ušesa! Tune in!

Domačica + Intervju s Cosmin TRG

Tilen Ločniškar — Thu, 09 May 2013 09:37:22 +0000

Prihajajoča, sveža in arhivirana domača dub tech čilijada, za uvod pa Dino Lalič v živo masira Cosmin TRG-ja.

1. Nitz - Teu
2. Plasma Vortex - Electra
3. Evano - Tool2
4. Organon - Light Intensity
5. Pavle Kocbek - Alpine Evening Mistique
6. Temponauta - Asu
7. Cosmin TRG - Vertigo
8. TRG - Broken Heart (Martyn RMX)

Mostly the beats

Borja Močnik — Fri, 10 May 2013 16:13:46 +0000

Plejlista:

1 Harry Fraud - Yacht Lash ft. Earl Sweatshirt & Riff Raff
2 Tall Black Guy - The Motor Is Running
3 Ta-ku - Hey Justin (Elaquent Remix)
4 Kid A - BB Bleu (Original Demo)
5 Bibio - À tout à l'heure
6 Ghostpoet - Meltdown
7 Tisme - L'Eau qui dort
8 Thundercat - Heartbreaks + Setbacks
9 Blue Daisy x Unknown Shapes - Used To Give A Fk
10 Rooster Cogburn - Twisted VIP

Miles: Faint Hearted

Jelena Mikloš — Tue, 07 May 2013 19:44:03 +0000

Modern Love, 2013

Perverzno bi bilo reči, da založba Modern Love praktično nikoli ne razočara in da si ob vsaki novi izdaji marsikdo oblizne ustnice, a kaj, ko tako pač je. V precejšen del njenih izdaj je bodisi kot samostojni umetnik bodisi kot del kolektiva ali dvojca vpleten Miles Whittaker, ki mu posvečamo nocojšnjo Tolpo bumov. Doslej je ustvarjal v kolektivih Daughter of the Industrial Revolution, Pendle Coven, Slant Azymuth, Suum Cuique in Demdike Stare ter samostojno pod imeni Millie, MLZ in DJ Miles. Leta 2011 je pod svojim imenom izdal prvi EP Facets, ki mu je sledil prvi dolgometražec, Faint Hearted.

Ne glede na število preoblek in mask pa Miles Whittaker ne more skriti vpliva svojih vzornikov in zvoka, ki je z leti dobil patino in prepoznavnost. Širina tega producenta sega na praktično vsa polja elektronske glasbe, njegov zvok pa je ovit v zloveščo, hladno tančico skrivnosti, ki je na meji okultnega. S takšno estetiko se je Miles še najbolj »proslavil« v projektu Demdike Stare, v okviru katerega od leta 2009 skupaj s Seanom Cantyjem premikata meje elektronske glasbe.

Album Faint Hearted, ki se mu posvečamo danes, je tako raznolik, kolikor preoblek v svoji komodi skriva njegov avtor. Začne se nalomljeno – s komadom Lebensform, ki je milejša variacija estetike, ki sta jo s Cantyjem ustvarila na prvem v seriji EP-jev Testpressings in ki v spomin prikliče Muslimgauzea. Nato s sunkovitim rezom prestavi na hipnagogično kontemplacijo in nas s ponovnim rezom vrže v techno vrhunec plate, iz katerega preveva zapuščina Plastikmana. Zatem se ponovno potopimo v globoke in temačne ambiente ter šume, ki nekako ne morejo ostati samo to, temveč se izvijajo in na koncu tudi prelevijo v male ritmične pošasti.

V melodičnem smislu sta najbolj artikulirana Rejoice in Archaic Thought Pattern 1, na albumu pa zapolnita prostor, brez katerega bi obtičal zgolj v preklapljanju med ambientom in ritmom. Na koncu seciranja se ustavimo še pri zadnji kompoziciji Loran Dreams, ki jo poslušamo v podlagi. Z njo se sklene paleta zvokov in zapuščine obdobij, ki jo je Miles združil na albumu Faint Harted. Ta se konča z elektronsko pogrebno koračnico na vesoljski ladji in zaokroži sprehod iz sedanjosti v preteklost ter spet nazaj. Kljub temu, da je takšna raznolikost, kot si jo je Miles privoščil na svojem prvem albumu pod tem imenom, dvorezni meč, saj lahko kaj kmalu najde pot v kaos, mu v drugi polovici plate znotraj valovanja med žanri vendarle uspe ujeti ravnovesje, ki bi moralo marsikatera ušesa prepričati v večkratno poslušanje celotnega izdelka in potapljanje v porušene zvočne pokrajine.

RADART #4

Bojan Anđelković — Fri, 10 May 2013 11:03:24 +0000

V okviru rojstnodnevnega tedna ob 44. obletnici Radia Študent (https://www.facebook.com/events/568072419891105/) bo potekal tudi četrti po vrsti večji javni dogodek Odprte radijske raziskovalne platforme RADAR: RADART #4, ki bo še enkrat "povezal" in predstavil različne sodobne raziskovalne umetniške prakse v radijskim mediju. (www.radiostudent.si/radar)

Kako in zakaj revolucionarni potencial umetnosti ("Umetnik, poznaš svoj dolg?") v sodobnih kapitalističnih matricah prehaja v tržno logiiko ("Artist, You Know Your price?"), in kako se temu upreti?

:: R A D A R T #4 :: F I N A L E - P R O G R A M ::

RADART #4/2: EU.METNIK?
Ura dogajanja: 16.00-19.00
Mesto dogajanja: Ploščad pred MSUM in eter Radia Študent
Sodelujoči: Jurij Krpan, Dragan Živadinov, Luka Prinčič, Bojan Anđelković, Boštjan Leskovšek, Ida Hiršenfelder, Andraž Magajna, Željko Mikloš in drugi
V sodelovanju z Moderno galerijo in Slovensko kinoteko.

RADART #4/3: POSLUŠALNICA RADIA NETWORK
Otvoritev poslušalnice zvočnih del iz mednarodne radijske mreže Radia.fm (www.radia.fm)
Mesto dogajanja: MSUM

RADART #4/4: CIRKULACIJA, CIRKULACIJE …
Ura dogajanja: od 22.00 naprej
Zvočne in video intervencije interdisciplinarne umetniške postaje Cirkulacija 2 in prijateljev.
Cirkulacija 2 so Boštjan Leskovšek, Stefan Doepner, Borut Savski in drugi.
http://www.cirkulacija2.org/

***

RADART je večurna radijska procesualna instalacija oz. večji javni dogodek Odprte radijske raziskovalne platforme RADAR, ki se paralelno dogaja v fizičnem prostoru in radijskem mediju ter vključuje več umetnikov, kritikov in teoretikov s področja sodobnih raziskovalnih umetniških praks. RADART je do sedaj gostoval v Galeriji Alkatraz, Galeriji Kapelica in v drugih prostorih Zavoda K6/4. Posebnost četrtega RADART-a, ki bo tudi zaključni dogodek projekta D.E.P.R.A. - Dogodkovnik Evropskega parlamenta, pa je ta, da bo potekal dva dni na različnih lokacijah, in sicer na ploščadi pred MSUM, tovarni ROG ter skrivnostni lokaciji, na kateri bomo v sodelovanju z Zavodom Maska in Zavodom Delak izvedli veliko radijsko info akcijo v javnem prostoru Banke Rote Dance. V okviru tokratnega RADART-a bomo prav tako obudili projekt Janeza Janše DemoKino: Virtual Biopolitical Agora, ki bo potekal med 3. in 10. majem v etru Radia Študent in na spletu.

RADART #4 se izvaja v okviru projekta D.E.P.R.A., ki ga financira Evropski parlament
http://www.radiostudent.si/depra

Memorandum Svobodne univerze

Grega Kuhar — Thu, 09 May 2013 17:38:12 +0000

Protestna akcija Svobodna univerza se nadaljuje tudi po koncu bolj ali manj posrečenega Tedna Svobodne univerze. V tem okviru je ta četrtek na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani potekala Okrogla miza o Memorandumu Svobodne univerze. Le-to pa bi bolj kot protestno akcijo lahko označili kot javno soočenje, saj naj bi stališča o principih delovanja javne univerze in o zahtevah, zapisanih v Memorandumu Svobodne univerze, ob moderiranju Aleksandre Kanjou-Mrčele izmenjali predstavniki ključnih deležnikov visokega šolstva: minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo, rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Stane Pejovnik, akademik, član odbora Svobodne univerze in eden izmed piscev memoranduma prof. dr. Slavko Splichal, glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Branimir Štrukelj in predsednik Študentskega sveta Univerze v Ljubljani Gašper Skalar Rogič.

Od trača do resnice

Nenad Jelesijević — Fri, 10 May 2013 10:58:32 +0000

Pozdravljeni, imetniki Šparove kartice. Radi bi vas seznanili z ugodnostjo, ki vam pripada, če ste jo morebiti spregledali. Sodelovanje med Gledališčem Glej in podjetjem Spar Slovenija omogoča namreč imetnikom Spar plus kartic koriščenje posebnih ugodnosti pri nakupu vstopnic za ogled predstav Glejeve produkcije. Ob predložitvi kartice lahko tako dobite dvajsetodstotni popust pri nakupu vstopnice. Dobro je vedeti, ker čudne so poti neodvisne kulturne produkcije v vedno bolj krutih pogojih subvencioniranja arta po domače.

Zdaj pa gremo najprej po telegrafsko po specifičnem delu današnje kulturne ponudbe, kot jo plasira Slovenska tiskovna agencija.

Zvečer bo razglasitev prejemnikov nagrade OHO. Organizatorji jo napovedujejo kot osrednjo nacionalno nagrado za vizualno umetnost. Poudarek na nacionalnem se zdi vreden kritičnega premisleka. Prejemnica ali prejemnik, v vsakem primeru srečno z novopridobljeno nacionalno referenco.

Novico, da dinozavri zaenkrat še ne bodo četrtič osvojili Zemlje, nam STA posreduje iz Los Angelesa. V studiih Universal so namreč za nedoločen čas prestavili izid četrtega dela Jurskega parka, ker naj bi želeli studiu in ustvarjalcem dati dovolj časa, da bi občinstvu lahko predstavili kar najboljši izdelek. Super, da smo seznanjeni s tem pomembnim korporativnim podatkom, ki je najbrž tudi v nekakšnem nacionalnem interesu.

Še ena zelo zanimiva novica STA, tokrat iz sveta slavnih. Yoko Ono bo v Liverpoolu zagnala poučni avtobus Johna Lennona. Mladi evropski umetniki bodo lahko v avtobusu, preurejenem v studio, ustvarjali glasbo, video in fotografije. Na prvi pogled se zdi, da sta ta projekt in pa tudi sama novica v evropskem nacionalnem interesu, kar najbrž pomeni, da je tudi v slovenskem.

OK, prestavimo se zdaj z nacionalne na nekoliko nadnacionalno raven. V Zagrebu pravkar poteka Subverzivni forum, ki predstavlja večdnevno serijo predavanj in okroglih miz s klasično levičarskim pridihom. Mnoga izmed njih se tako ali drugače dotikajo tudi področja kulture, nastopili pa bodo številni bolj ali manj razvpiti misleci in teoretiki. To leto bo beseda tekla predvsem o utopiji demokracije. Da vam ni treba iti v Zagreb, da bi spremljali ključne nastope Subverzivnega foruma, je letos že drugič poskrbel Zavod Bunker, ki bo v živo prenašal program v prostoru Stare elektrarne. Video prenosi se začnejo v nedeljo, 12. maja, in bodo potekali vsak večer z začetkom ob 19. uri, vse do petka, 17. maja. Kako boste lahko preživljali čas v teoretskem vzdušju in zakaj so se organizatorji odločili za to potezo, nam je razložil Samo Selimović, Bunkerjev producent:

// izjava v posnetku //

Program video prenosov Subverzivnega foruma v Stari elektrarni dobite na naslovu http://www.bunker.si/slo/archives/6843.

Kulturne novice pripravil Nenad J.

Žrtve in agresorji

Matej Janković — Mon, 13 May 2013 09:12:42 +0000

Več kot sto naselij na Zahodnem bregu, v katerih prebiva približno pol milijona Judov, po mednarodnem pravu ostaja nezakonitih, kar pa ne moti oblasti v Tel Avivu, ki planira gradnjo še 300 stanovanjskih objektov na obrobju mesta Beit El. Pred dnevi so krožile novice o neuradni zamrznitvi planirane gradnje s strani premiera Benjamina Netanyahuja, medtem ko je ministrstvo za obrambo danes sporočilo, da je civilna uprava namero potrdila. Glavna pogajalka s Palestino Tzipi Livni, ki se bo danes sestala z ameriškim sekretarjem Johnom Kerryjem, nasprotnikom širitvi naselij, je hitela razlagati, da je to šele prvo, ne pa tudi dokončno potrdilo o nameri gradnje, in dodala, navajamo: „Nobene potrebe ni, da bi ta postala pretveza za dramo ali srd.“ Sabri Saidam, svetovalec palestinskega predsednika Mahmuda Abbasa, pa meni sledeče: „Izrael je odločen, da uniči geografijo, na podlagi katere lahko zraste država Palestina.“

Sirski uporniki so zajeli štiri člane mirovnih sil Združenih narodov na višavju Golan, ki meji na Sirijo in je okupirano s strani Izraela. Zajeti so Filipinci, ki sicer predstavljajo tretjino tamkajšnjega kontingenta Združenih narodov. Gre že za drugo ugrabitev, tokrat naj bi uporniki zajete koristili za svoj lastni pobeg. Zunanji minister Filipinov Albert del Rosario je potrdil, da je predsedniku Benignu Aquini predlagal popoln umik filipinskih vojakov iz Golanskega višavja in dodal, navajamo: „To ni za nas.“

V smislu „to ni za vas“ pa gre razumeti uboj tajvanskega ribiča s strani filipinske obalne straže v morskem pasu, do katerega imajo pretenzije tako Tajvan kot Filipini, pa tudi Kitajska, Malezija, Vietnam in Brunej. Tajvan je ogorčen nad ubojem in od filipinske vlade pričakuje opravičilo ter preiskavo. Predstavniki obalne straže pa odgovarjajo, da so streljali v motor z namenom onesposobitve plovnosti in dodali, navajamo: „Če je kdo umrl, si zasluži naše sočutje, ne pa opravičila,“ konec navedka.

Vidni član največje bangladeške muslimanske stranke Jamaat Mohammad Kamaruzzaman, ki v sedemdesetih ni podpirala osamosvojitve od Pakistana, je obsojen na smrt zaradi pobojev, ki naj bi jih leta 1971 zagrešil proti civilnemu prebivalstvu. Sodišče ga je spoznalo za krivega genocida, čemur pa podporniki stranke oponirajo. Vsled sodnega procesa je letos umrlo že sto ljudi, predvsem članov in podpornikov stranke Jamaat ter policije. V preteklih tednih in mesecih so privrženci Kamaruzzamana že organizirali velike shode in civilno nepokorščino po državi, kar vnovič obljubljajo za nedeljo. Danes so pred sodiščem slavili predvsem potomci, prijatelji in družinski člani ubitih med državljansko vojno, ki je sicer terjala 3 milijone življenj.

Vlada Makedonije je ponovno uvedla tako imenovani patriotski račun, s katerim želi povišati nakup domačih proizvodov na račun tujih. Ukrep je premier Nikola Gruevski sprejel že leta 2008, a ga je ustavno sodišče tedaj označilo za neustavnega in v nasprotju s svobodnim trgom ter mednarodnimi akti, ki ga urejajo in katerih podpisnica je tudi Makedonija. Gruevski je ob ponovni uvedbi domoljubnega računa povedal, da je bilo tedanje članstvo ustavnega sodišča pod vplivom opozicijskih Socialnih demokratov, ki da tako in tako rušijo vsak pozitiven projekt vlade. Domoljubni račun bo ob vsakršnem nakupu nazorno razmejil proizvode glede na poreklo – na domače in tuje.

Kardinal Gianfranco Ravasi, predsedujoči Svetu pontifikata za kulturo, verujočim v Mehiki sporoča, da je čaščenje Santa Muerte – Svete Smri – degeneracija vere. Kult izvira iz časov kolonializma in združuje domorodna verovanja z elementi krščanstva, kot so ga učili misijonarji v času španskih osvajanj, danes pa v luči nasilja, bojev med narkokarteli in proti njim ponovno postaja vse bolj priljubljen. „Mafija, prekupčevanje drog in organiziran kriminal nimajo verskega aspekta in nimajo nič skupnega z vero, četudi uporabljajo podobo Santa Muerte,“ trdi Ravasi in zaključuje: “Vera slavi življenje, vi pa imate smrt.“

Okoljska študija sečnje gozdov v brazilskem porečju Amazonke pod taktirko Leydimere Oliviere z Univerze Vicosa ugotavlja, da bo sečnja gozdu v prid govedoreje in pridelovanja soje, dveh najpogostejših tamkajšnjih dejavnosti, botrovala višjim temperaturam in zmanjšanju padavin, kar naj bi zmanjšalo produktivnost govedoreje za dobrih 30 odstotkov in pridelovanja soje za slabih 30 odstotkov. Nemudoma so se odzvali drugi strokovnjaki, ki se z rezultati sicer strinjajo, a menijo, da se sečnja ne sme ustaviti, da pa bi bilo smotrno gozda očiščena območja koristiti za druge kulture, na primer afriško palmo, v namen pridobivanja palmovega olja.

Vila Amalia

Andreja Rauch — Fri, 10 May 2013 03:05:15 +0000

Pasivna trdovratnost, trmarjenje prstov leve roke, hranjenje z lakoto, strašna neekonomika besed, res povsem preveč besed za nekaj sladkih preromantičnih pomenov, oh, gospod Pascal Quignard, napisali ste čudovit roman.

Triger je itak vedno isti. Če kaj, je opazovanje svojega moškega pri prečkanju nekega drugega vrta in pri poljubljanju mladih ustnic v dobrodošlico razlog za radikalne poteze v življenju. In Quignard jo je res gnal skozi grotesko: postopen, preračunljiv in diskreten prehod v popolno anonimnost, v skrivanje pred svetom, mirno sožitje s samo sabo. Seveda ta prehod prinese nove ljubezni in nove sreče. Vsaj s srečnim koncem nam je bilo konec koncev prihranjeno, kljub vsemu.

Ženska lakota po življenju popolnoma reducira moški živelj v nekaj stereotipnih podob in potez, komaj vrednih kakega skupnega obedovanja in koriščenja vzajemnih bančnih uslug. Vredni le še tipiziranih vlog se zamenjajo lažnivi in strahopetni dolgoletni partner z na novo najdenim gejevskim in zato neškodljivim prijateljem iz mladosti, in ta z gospodom očetom, ki ga ne ljubi, definitivno pa je nora na njegovo punčko. Seveda – ženska je vendar zares izpolnjena šele z otrokom v svojem naročju. Glede izpolnjenosti je stvari definitivno v pomoč tudi mlada in lepa otrokova varuška.

In tri gracije tako postanejo v vseh pogledih popolnoma samozadostne, tako samozadostne celo, da ni več potrebe po umiku, in mirno prenesejo celo družabno življenje. Ko se sladko emancipirano kipenje bliža robu lončka, gospod Quignar pozna učinkovite umetniške pristope. Otrok se zaduši in umre.

»Mislim, da nosim v sebi usedlino pasivne trdovratnosti, ki je kriva za mojo življenjsko nesrečo,« pravi Ann, naša ženska, naša komponistka, po novem tudi svoje usode.

Ponovni vorteks bolečine, nemira, rezov in gladu. Spoznanje, da mirno in tihotno pribežališče, otoška Vila Amalia s pogledom na Sredozemsko morje, ni bila fizični, ampak notranji prostor miru. Hišo zapusti. Zapusti vse, ponovno. Ne zapusti edino svojega gejevskega prijatelja – on zapusti njo, ko ga počasi pobere rak, AIDS ali kaj podobno shujšanega.

Spanje in delikatno hranjenje, katerega bistveni del je lakota, igranje z napačno roko in kompulzivno preigravanje in prečiščevanje starih kompozicij jo ohranjajo lepo in ostro. Včasih jo kdo sreča na kakem koncertu.

Če ne bi poznala Terase v Rimu, zgodnejšega romana Pascala Quignarda, in nekaterih njegovih krajših del, bi mu roman najverjetneje zamerila. In če bi ne vedela, da je Ann v filmski adaptaciji upodobila Isabelle Huppert in tako priskrbela Quignardu most do Elfriede Jelinek in učiteljice klavirja, protagonistki zagotovo ne bi zgradila tolikšne bralske senzibilitete, kot sem jo. Ta dejstva so bila moj triger, da sem sploh nadaljevala z branjem – in bila seveda obilno nagrajena. Redko namreč bralec prebere toliko preveč besed. Redko je tako previdno vpleten v pripovedno iluzijo: vsevedni pripovedovalec se za kratek čas prelevi v možakarja, golobradega, suhega, zgubanega civilista, ki je oznanil: Ta moški sem bil jaz. Zgradba romana je linearna in pogosti zamolki med odstavki koketno romantizirajo pripoved v megle nepovedanega, slutenega, zamolčanega, pri čemer SPLOH NI nepovedanega, slutenega, zamolčanega. Na misel pride Nathalie Nothomb. In to je misel predaleč.

Vila Amalia je zrel roman zrelega književnika in njegova romantika je formalna romantika. Kaj bo oblekla, kaj bo pojedla, kako ga je zapustila, kako si je postrigla lase in kako je poljubljala prijateljico ... smešno, kaj vse si privošči gospod Quignard in kako dobro mu to uspe.

Napisala Andreja.

Aha, Mura!

Arnold Marko — Thu, 09 May 2013 19:27:06 +0000

Nesrečna Mura nikakor ne more uiti zakletemu krogu neuspešnih reorganizaciji in "oživitev". Danes spet polni naslovnice z zaostalimi plačami in družba je spet na robu preživetja. Risanka se bo zato angažirala in s pomočjo poslušalcev ustvarila kolekcijo oblačil, ki bo prekmursko legendarno znamko ponesla v višave in še malo dlje. Rešimo, kar se rešiti da!

Vodite svinčnik Dr. Horowitza v Risanki Radia Študent!

Izvolite si ogledati tudi arhiv dosedanjih umetnij Dr. Horowitza!

DemoKino: Virtualna biopolitična agora: Privatizacija vode?

Janez Janša — Thu, 02 May 2013 20:09:50 +0000

Ogledaj si tudi filmček in glasuj v Virtualni biopolitični agori

Več o projektu DemoKino: http://www.aksioma.org/demokino/

***

Radio: "V času povečanih geopolitičnih napetosti moramo zagotoviti stabilnost in preglednost ter sposobnost napovedovanja razvoja v sektorju svetovnega trgovinskega sistema," je izjavil evropski komisar za trgovino Pascal Lamy ter dodal: "EU in dežele Latinske Amerike bi morale sodelovati pri vzpodbujanju ustreznih pogajanj v luči srečanja v Dohi, da bi zagotovili uspeh ministrskega srečanja WTO v Cancunu v Mehiki septembra letos."

Upajmo, da ne bo prišlo še do kakšnih nemirov. Protiglobalisti se pripravljajo na naslednji vrh Svetovne trgovinske organizacije, WTO. Letos bodo na WTO razpravljali tudi o vodi. O vodi so že organizirali forum v Kjotu, protiglobalisti pa so pripravili protivrh v Firencah. Zdaj pa bodo morali na vrhu WTO sprejeti odločitev. Ali naj privatizirajo ali ne. Zdi se mi, da globalno gledano pri tem vprašanju ni razlogov za optimizem. Mi tukaj imamo srečo. Vode je dovolj, za kuho in za umivanje. Pijemo seveda ustekleničeno vodo. Mama pravi, da so v njeni mladosti pili vodo iz pipe. No, dobro je že, če imaš tekočo vodo. Nekje sem zasledil neverjetne podatke. Na svetu vsako leto zaradi bolezni povezanih s pomanjkanjem vode umre pet milijonov ljudi: zdi se mi, da že danes več kot milijarda ljudi nima dostopa do pitne vode (in zato pijejo svinjarijo in zbolijo), pri Združenih narodih pa ocenjujejo, da jih bo do leta 2025 dve milijardi in pol ali tri. Če bo poraba vode ostala tolikšna, kot je zdaj. Če nas bo leta 2025 res že devet milijard, kot napovedujejo, potem smo pečeni!
Kar nisem mogel verjeti: pri vsej vodi, ki je na Zemlji, mislim! Vendar sem prebral, da sladke vode ni prav veliko. 97 % vode na našem planetu je slane, v morjih in oceanih; od preostalih treh odstotkov pa se mi zdi, da je je dva odstotka zamrznjene v polarnem ledu, tako da je je na voljo le en odstotek ali pa še manj. In biti je mora dovolj za pitje, namakanje polj, industrijo. Industrija in kmetijstvo je porabita res veliko. Predvsem kmetijstvo. In ogromno je zapravita. Ker je porabita več, kot jo narava da z dežjem.

Skratka, ljudi je že toliko, da postaja voda redka dobrina. Redke dobrine pa je treba plačati. Tu se stvar začne. Koliko denarja je že potrebnega za tretji svet? Nekje sem prebral ...
Aha, tukaj je. To je študija Svetovne banke: za zagotavljanje varne in čiste vode revnim prebivalcem sveta bi se morala vlaganja držav v razvoju povišati s 75 milijard dolarjev na 180 milijard letno. Za več kot dvakrat.

Zato vodilni na WTO menijo, da bi k reševanju problema vode morala pristopiti zasebna podjetja. Pravijo, da je to edini način, da bi zbrali potrebni denar za odpravo pomanjkanja vode pri revnih. Še posebej na južni polobli so vlade kronično brez denarja in svojim državljanom ne morejo zagotoviti učinkovite oskrbe z vodo. Javni skladi ali vladni organi, ki upravljajo z vodovodi in storitvami, so v skladu s tem razmišljanjem birokratske tvorbe, ki niso dovolj prožne in odprte za inovacije, kar bi bilo potrebno za reševanje teh problemov.
Zasebna podjetja pa ravno zato, ker vlagajo in pričakujejo dobiček od svojih vlaganj, posvečajo več pozornosti učinkovitosti. Pa ne le v državah v razvoju, temveč tudi v razvitih deželah. Če njihov dobiček predstavlja pristojbina, ki jo plačujejo uporabniki, bo njihov interes nuditi učinkovite storitve, sicer bodo uporabniki nezadovoljni in bodo šli drugam.
Skratka, zagovorniki privatizacije menijo, da bi vstop zasebnikov v vodovodna in kanalizacijska podjetja ne le zmanjšal stroške (od 15 do 45 odstotkov, pravijo), temveč tudi vzpodbudil inovacije in odpravil to, kar je po njihovem mnenju konflikt interesov. Če je javni sektor tisti, ki financira in upravlja oskrbo z vodo, pravijo, potem bo le stežka posredoval, če se sistem, s katerim sam upravlja, izkaže za neučinkovitega.
Vendar se vsi ne strinjajo s takim pogledom na ta problem. Predvsem protiglobalisti in nasprotniki liberalizma, pa tudi številne nevladne organizacije in znanstveniki. Nasprotniki privatizacije menijo, da je obravnavanje vode kot blaga zgrešeno že v temeljih. Voda, pravijo, je temeljna človekova pravica in jo je treba zagotoviti vsem vsaj v najmanjši sprejemljivi količini (kot je to pred kratkim storila vlada Južne Afrike, ki je uzakonila pravico vseh državljanov do najmanj 25 litrov čiste vode dnevno. V ZDA jo porabijo ... Nekje sem zasledil ... Aha, tule je: 382 litrov dnevno na osebo!)
Te pravice zasebniki ne morejo zagotoviti, pravijo. Poleg tega pa nasprotniki nikakor ne verjamejo v idilični odnos med zasebnimi podjetji in potrošniki. V praksi je tako, da na natečajih zmagajo podjetja, ki obljubljajo znižanje cen in izboljšanje storitev. Toda na natečaju je izbrano le eno podjetje, ki potem nima več konkurence. In takoj ko je izbrano, poskuša izpogajati višje cene in manjši obseg izboljšav.
Dejansko ta privatizacijski val (ki resda pokriva le od dva do pet odstotkov svetovne oskrbe z vodo) vodi do tega, da se upravljanje z vodnimi viri koncentrira v rokah maloštevilnih multinacionalk, kakršne so Suez, Vivendi in še nekaj drugih. In sploh ni res, trdijo protiglobalisti, da privatizacija prinaša nižje cene in boljše storitve, ter pri tem navajajo primer Cochamambe v Boliviji, kjer je leta 2002 privatizacija povzročila podražitev vode za 50 odstotkov in se je prebivalstvo uprlo, tako da je morala oblast spet uvesti javni sistem, pa tudi primer ZDA, kjer je na primer v Atlanti v zvezni državi Georgi podjetje Suez leta 2003 izgubilo na natečaju že pridobljeno licenco, ker ni izboljšalo kakovost vode, kot je prej obljubljalo.
Nasprotniki privatizacije menijo, da težave vlad držav tretjega sveta izvirajo v glavnem iz obsega njihovega dolga. Svetovna banka, namesto da vlaga 80 % sredstev namenjenih za vodne vire v izgradnjo zasebnih infrastruktur, kot je to storila leta 2002, bi morala poskrbeti, da se dostop do vode omogoči vsem, ter zmanjšati dolg.

Ne morem se odločiti. Zdi se, da imajo oboji dobre argumente za svoje stališče.

Naj imamo vodo za tržno dobrino, za blago, in prepustimo trgu, da jo zagotovi vsem?

Ali naj nanjo gledamo kot na splošno pravico, javno dobro, in iz obstoječih javnih sistemov zgradimo svetovno mrežo?

***

Naloži si strip: http://ww w.aksioma.org/demokino/photocomics.html

23 kontra-zapovedi

Thu, 09 May 2013 17:47:02 +0000

Ekipa Napihovanja je že poročala o tem, da so Butalci nadvse ljubljen in pomemben rod, saj so prejeli 22 in ne 10 Zapovedi kot vsi ostali. Od prijateljske »Javne agencije za dezinformacije in realnost« pa smo zdaj prejeli nekaj čisto novega. Duh Frana Milčinskega je udaril nazaj. Z grozo je uvidel, da njegovi Butalci niso več le na papirju, temveč med nami in nadvse voljni zabijati njihovih 22 zapovedi vsem mladim in novoprišlim naravnost v glavo. Duh Frana Milčinskega je z grozo tudi uvidel, da teh 22 zapovedi Butalci ne zabijajo v glavo s kladivom ali s kakšnim drugim ročnim orodjem, temveč so tekom modernizacije iznašli nadvse lepe in čislane metode, recimo šole, univerze, predvsem pa TV in druga mesta ŠOU-vskega rajanja.

Zato se je namenil odločno in pokončno zoperstaviti se tem Butalcem, ki so kot zajec iz luknje izskočili iz črk in črnila, kamor jih je v dobri veri opomina naš vrli Fran postavil. Da bi obvaroval vse tiste, ki jim tile Butalci grozijo z 22 zapovedmi, je spisal 23 kontra-zapovedi. Duhu Frana Milčinskega je že prišlo na uho, da tudi naši radijski postaji Butalci grozijo z 22 zapovedmi, ki jih želijo zabiti naravnost v program in s tem v glavo vseh naših spoštovanih poslušalk in poslušalcev. Temu primerno duh Frana Milčinskega podarja svojih 23 kontra-zapovedi Radiu Študent za njegovih 44 let pokončnega vztrajanja sredi čedalje hujšega butalskega rajanja.

Takole gre Franovih 23 kontra-zapovedi:

1. Bodi zmeraj tako, da se ne pustiš butalizirati! Grobi orientir je: ne-biti-Butalec!

1.1. Si žival in ne rastlina, nimaš nobenih in nikakršnih korenin. Lahko se giblješ v vseh smereh, a tudi obstaneš in lenariš lahko. Smo politične živali, ki politično delujejo!

2. Čuvaj se rastlinizacije živali, skrbi za vse živali, najbolj pa za tiste redke – politične.

2.1. Politične živali so vir možnosti političnega delovanja in drugačnega obstoja. Politične živali niso »družbena bitja« in tudi ne bitja »civilne družbe«. Kolonialna blebetanja kulturnih in civilnih Zahodnjakov o »civilni družbi« zagrebi skupaj z neo-/postkolonializmi in strankami.

3. Bodi poreden, ne pusti se podružbiti - ne rastlini se!

3.1. Nisi trava, ki jo pasejo ovce, kosijo družbeniki in družabniki. Politična žival se ne pusti ne striči, ne kositi in ne jebati v glavo. Upri se poskusom, da bi te odpeljali v klavnico ali zabetonirali v stranko, pokaži osle kulturi in civilizaciji rastlinovanja.

4. Množi politične živali, sanje o rasti, razvoju in napredku pa zamejuj v gnitje!

4.1. Tvoja zemlja je izčrpana, civilizatorji so jo pretvorili v puščavo, bojuj se za njeno ohranitev.

5. Drži se vsaj jasnih ločitev med domom in Svetom. Kozolec ni tvoj smoter, nisi pokošena trava!

5.1. Ne mešaj po nemarnem lepega z dobrim. Vse, v čemer lahko smo, sta Svet in Gea. Domače vonjave in toplina so lepe, ne zadoščajo pa za dobro življenje: skrbi za Svet in Geo.

6. Trudi se za prijatelje. Ne mešaj prijateljstva z ljubeznijo, ljubezen je intimna zadeva doma!

6.1. Kdor se izgubi v zgolj-Ljubezni, ta je nebogljeni pacient butalizacije in se le še slini. Prijateljevanje z modrimi in modrostjo je tisto, kar so Stari imenovali Philosophia in ni isto kot znanost ali vednost. Takrat ko zamešaš Philosophia z ljubeznijo, si v religiji.

7. Si smrtna, dvonožna, kopenska politična žival, ki ne kuri svojega življenja za butalske osladnosti in družboljubno čvekanje!

4.1 Skrbi za mlade politične živali, če pa si sam – ravnaj v prid tistih, ki šele utegnejo priti.

8. Ne pusti se podružbiti, angelizirati, porastliniti in pobutaliti!

8.1. Svet sam je tisto, kar podružabljanje rastlini in niči. To, da je Sveta in narave čedalje manj, je dokaz za to, da ju rastlinizirano in pobutaljeno družbeno bitje niči v imenu Revolucije, Razvoja, Rasti in Napredka.

9. Misli brez milosti, Vednost – absolutno še posebej – pa prepusti, da se z njo pečajo Butalci!

9.1. Sprejmi nase težo dvoma in negotovosti. Kdor si ne upa misliti s svojo glavo, ta je cinik, vednež, Butalec ali pa preprosto čebula, ki vegetira, bolščeč v televizijo in druge zaslone.

10. Kar se da natančno predvidevaj butalske poteze in jih sproti onemogočaj ter omejuj!

10.1. Zdravje in življenje nista izračuna, pač pa tudi rezultata tvojega delovanja.

11. Ne boj se živalskega malodušja – si politična žival, ki ji pogostokrat spodleti!

11.1. Nauči se reči »ne« in nauči se jokati. Ne pustiti se zasramovati s strani družboljubnih rastlin. Glej pod prste strokovnjakom, računalnikom jemlji pravo mero, kalkuliranje in strokovnjaki nas peljejo v brezno tehničnega in tehnološkega Napredstva.

12. Ne boj se ne bolezni in ne bolečin – še najmanj pa joka! To so normalije življenja vsake živali, ki je po definiciji že od rojstva dalje smrtna!

12.1. Ne starost in ne smrt pa nista bolezni. Ne pusti se ustrahovati in butalizirati. Živi in brani se pred medikamentalizacijo in rastlinskim pobutaljenjem z dejavnim političnim življenjem. Sooblikuj politični smisel življenja smrtnikov.

13. Rehabilitiraj politiko natančno tako kot rehabilitiraš Geo in Svet, svoje politično mesto in skupnost! Kurbirji in presrane družboljubne rastline za politiko pravijo, da je kurba.

13.1. Zamejuj politične stranke, strokovnjačenje strokovnjakov in butalske voditelje ter njihove »realne in natančne izračune«. Mojstre rastlinovanja neusmiljeno zamejuj vse tja do gnitja. Ne padaj na levo-desne finte, misli čez te osladnosti politične mehanike, tehnologije in tehnike. Politika niti slučajno ni isto kot stranke!!!

14. Prijateljuj s politiko in političnim delovanjem natanko tako kot s politično živaljo v samem sebi. Ne pozabi – si smrtna, po potenci politična žival!

14.1. Skušaj se razumeti s sosedi, če se da, če pa ne, potem onemogočaj konflikte.

15. Obljube vseh vrst prepusti Butalcem in družboslovcem!

15.1. Televizirane in siceršnje medijsko poneumljajoče obljube spravi pod lupo premisleka, jih razkrinkaj in zameji v gnitje. Napravi iz njih užitno pojedino duha: udari s humorjem in zajebancijo, faširaj jih brez usmiljenja.

16. Čuvaj se silnega, anti-političnega Zahoda in njegovega korenjaškega rastlinovanja, ničenja Gee in Sveta!

16.1. Orientiraj se, misli brez milosti! Tudi jug, sever in vzhod niso bleščeči. Skušaj misliti celoto, deluj politično v svojem okolju.

17. Tudi ti si Južnjak(inja) za tistega, ki je bolj severno od tebe!

17.1. Kultur-rasnemu blebetanju pokaži osle. Ne bodi človek-družbeno bitje, osli in živali ne hodimo dvakrat na led. To, da te od juga boli glava, ni bolezen, to, da si včasih depresiven, sodi med normalije živalskega življenja vseh nas smrtnikov. Tega nikakršne revolucije ne zmorejo spremeniti.

18. Ne klečeplazi, hodi pokončno - izklopi televizijo in ne bolšči v medije, ker boš oslepel!

18.1. Žvrgolenje televizije je temeljna sestavina splošne barbarizacije družbenega in anti-političnega vegetiranja ter rastlinjenja. Ničesar ni zapisanega v zvezdah. Zvezde kajpada še so, a niti slučajno nimajo namena naučiti ne pisati in ne zapisovati.

19. Odjebi ljudi-kalkulatorje. Življenje je več kot kalkulacija, je smiselna ne-kalkulacija kalkulacij!

19.1. Kdor se ima za kalkulator, ta je že potunkan in se rastlini ter le še slini.

20. Govori, ne boj se govoriti, povzdigni svoj glas, jezikanje pa prepusti družbenim bitjem!

20.1. Tako ženske kot moški smo dvonožna kopenska bitja. Ne padaj na zblojene religiozne finte. Živi življenje politične živali, ne rastlinuj družboljubnega vegetiranja. Ne slini se.

21. Čislaj umetnost, pomagaj umetnicam ter umetnikom – zmeraj so revni in ogroženi!

21.1. Kultura ni isto kot umetnost! Kultura je način potrošniškega obstoja družbenega bitja in je le drugo ime za anti-politično družbo samo.

21.2. Tej kulturi/družbi rastlinovanja je odklenkalo. Prispevaj k njenemu hitrejšemu koncu s svojim lastnim zamejevanjem! Poti ven iz Butal in rastlinskega kulturnega/družbenega vegetiranja je mnogo in so politika in politično delovanje, katerega bistveni sestavni del so ravno umetniki in umetnice.

22. Ko se Butalam začenja fižiti, je to znak, da je politično treba stisniti. Trenutno je na delu strankokracija in družboljubje, ki ju je treba zamejevati vse tja do gnitja!

22.1. Z revolucionarnimi družbenimi spremembami lahko dosežeš le Nujo še naprejšnjega revolucionarnega spreminjanja samega, ki se razširja v slabo neskončnost. Tako lahko (p)ostaneš kvečjemu Butalec. Revolucionarnost družbenega samega je tisto, kar je treba zmoči politično zamejiti. Samo nenasilno in nepopustljivo, vztrajno in dolgotrajno politično delovanje je tega zmožno.

23. Ne pridržuj se teh povedi, saj niso zapovedi, ti pa nisi moralična rastlina!

23.1. Si etična žival, ki je – vsaj po potenci – zmožna misliti, razumeti, razsojati in nadvse politično delovati. Bodi to, kar si po svojih zmožnostih, politična žival in ne družbeno bitje.

Tako duh Frana Milčinskega upa, da bo pomagal zamejiti butalsko rajanje Butalcev. Radiu Študent pa želi še mnoga kljubovalna in pokončna leta.

Da ga fašete od spredaj in ne od zadaj, je tudi tokrat poskrbela ekipa Napihovanja.

Svaštarnica na robu

Nina Hlebec — Thu, 09 May 2013 20:20:21 +0000

Novice

Novi videospot Davida Bowieja za komad The Next Day, v katerem se z igralcema Garyjem Oldmanom in Marion Cotillard eksplicitno loteva vere, se sedaj spet predvaja na Youtubu po tem, ko so ga skrbniki strani odstranili zato, ker naj bi kršil njihova pravila. Odgovorni so si pozneje vendarle premislili in tako se spot, ki gre seveda v nos tudi katoliški cerkvi, že relativno neovirano spet vrti.

Medtem pa je nesojena kraljica grungea, Courtney Love, oznanila, da se podaja na turnejo s svojo zasedbo Hole, ki jo je ponovno obudila že lani. Turneja zaenkrat obsega le nekaj mest na severo-vzhodu ZDA, znano pa ni niti, kdo vse je v njenem bendu.

Očitno je obujanje zgodovine še vedno v modi – tudi Guns'n'Roses so za leto 2014 napovedali nov album. A če bo z njim podobno kot s predhodnim Chinese Democracy, ki je nastajal kar 14 let, potem še ni razloga za pretirano veselje ali pa zaskrbljenost, odvisno od tega, kaj si od albuma sploh drznete pričakovati.

Nov album obljubljajo tudi Mastodon, videospot oziroma kolaž slik za komad Mrtvo meso pa so na Youtube te dni uvozili tudi domači post-jugo-pank-grinderji Žižka hlače.

Poslušamo:

dva komada. Prvi so danski industrialci Vår. Gre za zasedbo, ki jo sestavljajo člani Iceage, Lower in Lust for Youth, poslušali pa bomo skladbo Into Distance z njihovega prihajajočega LP-ja, ki izide 14. maja pri založbi Sacred Bones. Novo skladbo imajo tudi Sharon Jones & the Dap-Kings z naslovom Retreat. Ta napoveduje tudi album z naslovom Give the People What They Want, ki izide to poletje.

Izhod

V okviru praznovanja 44. rojstnega dne Radia Študent se bo na ploščadi prej Muzejem sodobne umetnosti že od 16. ure dalje odvijala vrsta dogodkov, ob 19. uri pa sledi tudi pogostitev ob glasbeni družbi ReŠetalcev in Bakaline. Ob deseti večerni uri se dogajanje seli v Tovarno Rog, kjer bodo v sklopu otvoritve platforme Indie Grad nastopili Nikki Louder, Dance Mamblita, Ludovik Material, Poll-A-Rock in drugi.

Napovedani koncert Litošt pri Zelenem Zajcu zaradi slabega vremena odpade, vseeno pa bo tam potekal DJ program. V Bikofeju bo, vsaj zaenkrat še tako kaže, kljub kisli vremenski napovedi nastopil Ti, bend dveh beograjskih Makedoncev, ki ga sestavljata Ilija Duni in Trajče Nikolovski in sta zasedbo ustanovila po tem ko je Ilijin matični bend Petrol prenehal z delovanjem.

V Klubu Gromka se bo imenu primerno treslo. Obeta se namreč koncert domačih doom sludgerjev Leechfeast ter novozelandskih Meth Drinker in ameriških Graves at Sea, ki se prvič mudijo na evropskih tleh.

V Channel Zero bodo koncertirali britanski Melt Yourself Down, ki se bodo tam ustavili v okviru Druge Godbe. Tudi v sosednji Gala hali se bodo mudili gosti Druge godbe, in sicer bodo tam nastopili Krar Collective.

Ta maratonski festival se bo sicer začel že ob 21. uri v Križankah, ko bo tam nastopila Rokia Traoré. Dogodki v okviru Druge Godbe se bodo na različnih lokacijah po Ljubljani odvijali še vse do sobotnega večera oziroma noči, ko se bo festival zaključil z N’Tokovim DJ programom v Komuni Kina Šiška. Več o celotnem programu lahko izveste na njihovi spletni strani.

Prostor-lastnina

Robert Bobnič — Thu, 09 May 2013 17:36:08 +0000

V prvi dan petinštiridesetega leta neprekinjenega oddajanja Radia Študent, smo stopili z izbranimi posnetki z včerajšnjega simpozija Prostor-lastnina v Tovarni Rog, ki je potekal tudi v okviru rojstnodnevnega programa Radia Študent. Simpozij je z geslom „Ni v vseh prostorih lastnine. Nima vsakdo v lasti prostora. A vsak prostor je v lasti.“ in v sproščenem vzdušju na novo urejenega prostora v Tovarni Rog na različne in številne načine preizpraševal enega izmed bolj akutnih problemov današnjih družb – prostora, predvsem zapiranje prostora v formo lastnine, od katere nima konec koncev koristi nihče drug kot kapital in posledično potrebo po skupnih, odprtih, vključujočih, kreativnih in avtonomnih prostorih. Ker smo z organizatorji simpozija na kratko že spregovorili v dnevnoinformativni oddaji Offsajd, bomo tokratni nočni program v celoti prepustili glasovom tistih, ki so na simpoziju nastopali s svojimi paneli. In sicer v naslednjem vrstnem redu: Tjaša Pureber, Matej Rudolf, Rajko Muršič, Lana Zdravkovič in Dean Komel. Prijetno poslušanje želimo!

... praznični šum ...

Luka Zagoričnik — Sun, 05 May 2013 12:22:50 +0000

Danes rojstni dan praznuje Radio Študent, zato bomo tik ob izteku dneva zavrteli ploščo The Party kanadskega tria JEFFREY ALLPORT, JODA CLÉMENT, CHANDAN NARAYAN. Poslušali bomo tudi novo odlično stvaritev kultnega RLW s plošče Fall, Seliger, Geister, novo solistično stvaritev ANGÉLICE CASTELLÓ s kasete Silvertone E Il Sentimento Oceanico in japonsko- avstralski dvojec AKIO SUZUKI & LAWRENCE ENGLISH s plate Boombana Echoes ...

JEFFREY ALLPORT, JODA CLÉMENT, CHANDAN NARAYAN: The Party

(Simple Geometry, 2013)

Chandan Narayan - autoharfa & swarmandala; Joda Clément- Korg MS-20; Jeffrey Allport- tolkala;; + Kara Uzelman- ročno narejeni radiji;;

Simple Geometry

RLW: Fall, Seliger, Geister

(Dirter, 2013)

Ralf Wehowsky- kompozicija, elektronika, ...;;

Dirter

AKIO SUZUKI & LAWRENCE ENGLISH: Boombana Echoes

(Wind Measure Recordings, 2013)

Akio Suzuki- analapos; Lawrence English- terenski posnetki, boben, elektronika ;;

Wind Measure Recordings

ANGÉLICA CASTELLÓ: Silvertone E Il Sentimento Oceanico

(Monotype, 2013)

Angélica Castelló- kompozicija, snemanje, miksanje, editiranje, vsa glasbila, zvočila, elektronika;;

Monotype

Concert4ghosts

Kulturno uredništvo — Wed, 15 May 2013 10:11:12 +0000

The American composer Jason Freeman gave us the permission to use his online-violin-tool to play a concert for ghosts. So i tried to play with this and noises from the nights for ghosts. The voices gave Brian and Sarah Catling from Oxford. Let them in.

Ralf Wendt is living in Halle in East Germany and playing with animal voices, human voices and radio.
http://www.wolfinthewinter.com/wolves/item/ralf_wendt_1_1_1/

Manuu, Treach, Vinnie

Marko Godnjavec - Jizah — Thu, 09 May 2013 14:30:01 +0000

... TREACH (Naughty By Nature) ostro napada svojega parntnerja v zločinu VINNIEJA in ga meče iz skupine, on pravi, da ne more ven iz skupine, ker jo je ustvaril...
... ARAABMUZIK ustreljen, vse naj bi bilo okej...
.... LAYZIE BONE aretiran...
... TRKAJ z novo plato, za katero plačate kolikor vam srce poželi...
... Producent HARRY FRAUD izdal zastonjski ep...
... NBA 1:1 manija...

PLAYLISTA:

1.) ERICK ARK ELLIOTT: 50
2.) HANNIBAL STAX & MARCO POLO ft. TORAE: Warriors Drumz
3.) GRAND DADDY I.U. ft. SADAT X: She Said
4.) HAVOC ft. STYLES P & RAEKWON: Favorite Rap Stars
5.) K. SPARKS ft. NATION: Blindfolds
6.) TREE ft. DANNY BROWN: No Faces
7.) UGLY HEROES: Graves
8.) SPEC BOOGIE: BK Boys
9.) HARRY FRAUD ft. TECH N9NE: Rising
10.) HARRY FRAUD ft. SMOKE DZA & CHINX DRUGZ: Loopy
11.) BLUE SKY BLACK DEATH AND S.A.S. ft. CAM'RON & P.A.P.I. aka N.O.R.E.: Valley Of Kings
12.) DOUBLE A.B. & DUB SONATA ft. ROC MARCIANO: Lord Knows (Blockhead Remix)
13.) TALIB KWELI ft. BUSTA RHYMES: Rocket Ships
14.) CHUCK INGLISH: Drops
15.) ARIEZ ONASIS ft. PEEDI CRAKK: 700 AMG
16.) GRIM REAPERZ ft. VORHEEZ & REKS: Trials and Tribulations
17.) ALEX WILEY ft. ACTION BRONSON: Icky Woods
18.) ELMNT: Risks
19.) MR. MUTHAFUCKIN EXQUIRE: Noble Drew Ali
20.) NACHO PICASSO ft. AVATAR DARKO: Vampire
21.) TREACH: Tall Midget
22.) JON CONNOR ft. ROYCE DA 5 9: Michigan Shit
23.) PAUL MARZ ft. XV: Kindess For Weakness
24.) OSCAR O'MALLEY: Coko Bajio
25.) FRENCH MONTANA ft. DJ KHALED, MAVADO, ACE HOOD, SNOOP DOGG & SCARFACE: Fuck What Happen Tonight

HIPHOP RELEASE DATES SCHEDULE
IZIDI HIPHOP ALBUMOV

Januar 2013

Februar 2013

Marec 2013

April 2013

Maj 2013

01.05.2013 SPREE WILSON: Life In Technocolor Vol. 1
02.05.2013 PSYMUN & DAMACHA: SSV3 (Serious Sauce Vol. 3) (MJ MJ Records)
07.05.2013 L.L.COOL J.: Authentic Hip Hop (Savoy Records)
07.05.2013 HANNIBAL STAX & MARCO POLO: Seize the Day (Soulspazm)
07.05.2013 PUBLIC ENEMY: Planet Earth: Rock and Roll Hame of Fame Greatest Rap Hits (Eastlink)
07.05.2013 LIL CUETE: Rider Classics (East Side Records)
07.05.2013 MR. CAPON-E: Don't Get It Twisted (Hi Power Ent)
07.05.2013 LATIN BOI: Afraid To Love (Hi Power Ent.)
07.05.2013 TALIB KWELI: Prisoner Of Consciousness (Javotti Media)
07.05.2013 BTAKA: Still In Da Game (SL Recordings)
07.05.2013 UNCLUDED: Hokey Fright (RhymeSayers Entertainment)
07.05.2013 QWEL & MAKER: Beautiful Raw (Galapagos4)
07.05.2013 SPIRIT OF TRUTH: Spiritual Warfare
07.05.2013 E GUTTAH: Unexpected Arrival (Select-O-Hits)
07.05.2013 MEKO McAFEE: Player Music
07.05.2013 SUGA FREE & PIMPIN YOUNG: Blood Makes You Related, Loyalty Make You Family Ep
07.05.2013 LOCKSMITH: The Green Box (www.Iamlock.com)
07.05.2013 PARALLEL THOUGHT & GENE THE SOUTHERN CHILD: Artillery Splurgin (Parallel Thought LTD)
07.05.2013 HAVOC: 13 (Nature Sounds)
07.05.2013 TRKAJ: Vse je OK
07.05.2013 TIMELESS TRUTH & RTNC: Rock-It-Science
07.05.2013 HARRY FRAUD: High Tide Ep (Scion A/V)
07.05.2013 7 G.E.M.S.: Golden Era Music Sciences (Ill Adrenaline Records)
14.05.2013 JUNE MARX: Seven Trumpets Sound (Torchbearer Records)
14.05.2013 EVE: Lip Lock (From the Rib)
14.05.2013 JSWISS: Awthenticity
14.05.2013 TREE: Sunday School II (Creative Control)
14.05.2013 4th PYRAMID: The Sky Belongs To The Sky (Lyrics To Go Entertainment)
14.05.2013 HOMEBOY SANDMAN: Kool Herc: Fertile Crescent (Stones Throw)
14.05.2013 MASTER P: Icon (Capitol)
14.05.2013 GDP: Holla (Cobraside)
14.05.2013 TRAVI$ SCOTT: Owl Pharoahe
15.05.2013 VIKN: Capitol
21.05.2013 DEXTER: The Trip (Melting Pot Records)
21.05.2013 YMCMB: Rich Gang: Flashy Lifestyle
21.05.2013 THE-DREAM: IV Play
21.05.2013 STAXX & LU BALZ: Writin My Mind (Bronx Bridge Entertainment)
21.05.2013 TALL BLACK GUY: 8 Miles To Moenart (First Word Records)
21.05.2013 FRENCH MONTANA: Excuse My French (Bad Boy)
21.05.2013 ZO!: ManMade (Foreign Exchange Music)
21.05.2013 VARIOUS: Rich Gang: Fleshy Lifestyle (Cash Money Rec./Island)
21.05.2013 KRAYZIE BONE: The Collabo the Bum (Hi Power Ent)
21.05.2013 P-MONEY: Gratitude (Dawn Raid Ent./Dirty Management/Duck Down Music)
21.05.2013 G & D: The Lighthouse (SomeOthaShipConnect)
21.05.2013 CHOSEN FEW: Grandes Exitos (Chosen Few)
21.05.2013 GUVNA B: Odd One Out (Guvna Music)
21.05.2013 AMERICAN POETS 2099 vs MYSTERIOUS: World Of Tomorrow (Chambermuzik)
21.05.2013 EFFECT & DANG: You Don't Love Me And I Don't Care (Los Wunder Twins Del Record Label)
21.05.2013 CHRIS STYLEZ THE SHADOW FIGURE: Sign Of the Times: Return To Oceania (Chambermuzik)
23.05.2013 CHUCH INGLISH: Droptops Ep (Sounds Like Fun Records)
27.05.2013 GHOSTWRIDAH: Flu Game LP
28.05.2013 ACEYALONE: Leanin On Slick (Decon Records)
28.05.2013 SWEATSHOP UNION: Infinite (Urbnet)
28.05.2013 PAUL WHITE: Street Lights (One-Handed Music)
28.05.2013 UGLY HEROES: Ugly Heroes (Mello Music Group)

Junij

04.06.2013 WREKONIZE: The War Within (Strange Music)
04.06.2013 JON CONNOR: Unconscious State
04.06.2013 PROGRAM: The Article EP: Expanded Edition (Slice-Of-Spice)
11.06.2013 YOUNG FATHERS: Tape Two EP (Anticon)
11.06.2013 WHITE MANDINGOS: The Ghetto Is Tryna Kill Me (Fat Beats)
11.06.2013 ACTION BRONSON: Saaab Stories Ep (Atlantic)
11.06.2013 PRODIGY & ALCHEMIST: Albert Einstein (Infamous Records)
11.06.2013 FAT TONY: Smart Ass Black Boy (Young One Records)
18.06.2013 QUASIMOTO: Yessir Whatever (Stones Throw)
18.06.2013 MARCO POLO: Newport Authority 2 (Marco Polo Productions)
25.06.2013 DJ SKIZZ: B.Q.E. (Brooklyn-Queens Experience)
25.06.2013 TECH N9NE: Something Else (Strange Music)
25.06.2013 EVIDENCE: Green Tape Instrumentals (Decon Records)
25.06.2013 SERENGETI & ODD NOSDAM: Kenny Dennis LP (Anticon)
25.06.2013 DESSA: Parts Of Speech (Doomtree)
25.06.2013 WALE: The Gifted (Atlantic Records)
25.06.2013 DA YOUNGFELLAZ: Sophisticated Arrogance LP

Julij 2013

02.07.2013 GUCCI MANE: Trap House 3: The Guwop Edition
16.07.2013 ACE HOOD: Trials & Tribulations
16.07.2013 STATIK SELEKTAH: Extended Play

Avgust 2013

27.08.2013 J57 & BLAME ONE: Walk In the Sun (Soulspazm Records)

THE KNIFE: SHAKING THE HABITUAL

Luka Vučkovič — Wed, 08 May 2013 13:07:33 +0000

Rabid, 2013

Sedem let je že tega, kar je švedska bratska naveza The Knife zadnjič povila dolgometražni izdelek. Za dvojec, ki je svoj čas glasbeni svet obnorel z mega uspešnico Heartbeats, skladbo, ki je v svoji bazični pop zasnovi, robustni vokalni interpretaciji in organski elektronski ritmiki sijajno ujela in samosvoje interpretirala ritem tedanjega časa, je glasba postala svojevrsten izziv. Raziskovanje polja lastne izraznosti ju je nenehno sililo v nove in nove razpetosti med različnimi glasbenimi svetovi, denimo med solistično atrakcijo Karin Dreijer Andersson, imenovano Fever Ray, ali operno preizkušnjo v čast Charlesu Darwinu, ki jo je Karin z bratom Olafom pripravila v sodelovanju z Mt. Sims in Planningtorock. Prihodnost The Knife je tako na račun drugačnih izpopolnjevanj ostajala nedorečena. Kot zgodba z nejasnim koncem je sedem let odtujeno samevala, samo zato, da bi, poln novih življenjskih izkušenj, avtor v njej našel nov navdih.

Toda če se nekoliko podrobneje opremo na njuno avtorsko izraznost, lahko kaj hitro ugotovimo, da je nejasnost kaj lahko pogon njunega delovanja. Glasbena avanturista sta svojo večplastnost prikazala že s ploščo Silent Shout, ki se je umaknila plesni popoidni naravnanosti in v temačnem skandinavskem duhu potencirala njuno zvočno eksperimentalno naravnanost. To je tudi čas, ko sta The Knife začela prevpraševati strukturne variacije in jih pozneje do potankosti razčlenila prav na novi pravkar izdani plošči Shaking The Habitual. Tako lahko trdimo, da je gotovost v njuni glasbi, osvobojeni vseh nazorov, prevpraševanje meja lastne ustvarjalnosti. Zmes raznolikih glasbenih zvrsti, tradicij, ki sta jih sposobna pretopiti v samosvoj derivat, iz njiju ustvarja pravi kulturni konglomerat, ki nenehno prevprašuje lastno identiteto ter išče meje ekstaznosti.

Vzorcu nazorno sledi dobrih devetdeset minut glasbenega živeža, ki poslušalca na plošči vodi skozi različne ravni dojemanja. Karin in Olaf tako nista postavila na preizkušnjo zgolj sebe, marveč tudi poslušalca, ki ga z močnim političnim podtonom ter ostro kritiko neoliberalizma vodita skozi rove techna, popa, avantgardne elektronike, ambientale. Kot bi želela s poslušalcem deliti navdušenje nad odkritjem izvora novih izraznih moči. Zasedba, ki je nekoč že čutila posledice žanrske enoznačnosti, je v plošči Shaking The Habitual odkrila novo življenje. Potem iz novih in novih kombinacij ustvarjata nove in nove zvočne variacije, kjer se ne ustrašita niti hrupne godbe. Ta svoj vrhunec doseže v zaključku prvega dela plošče, devetnajstminutni kompoziciji Old Dreams Waiting To Be Realized. Kot antipod hitro ponudita pravo popovsko poezijo, Full Of Fire, ki v sebi združuje zelo malo klasičnih popovskih elementov. Njen subtilni podton dosegata z močjo pretapljanja ritmičnih vzorcev in združevanja nenavadnih zvokov iz narave.

Shaking The Habitual bi tako lahko v diskografski beležnici The Knife razumeli kot tranzicijsko ploščo, ki z mnogimi nastavki odpira nove izrazne moči popularne godbe ter, najpomembneje, izrisuje pravi kreativni vrelec, v katerem sta Dreijerjeva našla razlog za oživitev zgodbe The Knife. Prisluhnimo ji!

RADART #4: BANKE ROTE DANCE

Bojan Anđelković — Fri, 10 May 2013 10:32:37 +0000

BANKE ROTE DANCE - dogodek No. 1 v sklopu festivala R A D A R T #4!: EU.metnik, poznaš svoj dolg?/EU.Artist, You Know Your Price.

Situcioanistična mikro-drama Dragana Živadinova se je zgodila 9. maja, ob 44. rojstnem dnevu Radia Študent, na Dan osvoboditve Ljubljane in Dan Evrope. Info akcija več kot 100 udeležencev v prostorih Nove ljubljanske banke (Trg republike 2) je potekala od 17.30 do zaprtja banke ob 18h in 6 minut potem. Banka o akciji ni bila obveščena.

Mikrokoreografija: Dragan Živadinov.
Negativna selekcija: Janez Janša.
Radijska sinhronizacija: Bojan Anđelković

Glasovi: Polona in Maco ter Biga in Žiga.

Tonski mojster snemanja: Sreč.

Miksanje posnetega materiala v živo: Željko in 359.

Glasba: Dario Seraval (50 samplov za 50 koordinat postgravitacijske umetnosti)

Video: Martina Dervarič in Medard Kržišnik

Produkcija: Radio Študent.
Koproducenta: Zavod Maska in Zavod Delak.

Dogodek je izveden v okviru Odprte radijske raziskovalne platforme RADAR, v okviru širšega projekta D.E.P.R.A., ki ga financira Evropski parlament.

Situacionistična Internacionala in ustvarjanje situacij

Erik Valenčič — Mon, 13 May 2013 09:57:14 +0000

O Situacionizmu z Erikom Valenčičem in Andrejem Pavlišičem.

ALL INCLUDED

Marko Karlovčec — Thu, 09 May 2013 10:49:34 +0000

Menza pri koritu, 8. 5. 2013

Včeraj se je okviru serialke „Džez pri koritu“ v Menzi pri koritu odvil koncert švedsko-norveške naveze All Included. Ime glede na nedavnost nastanka te formacije morda ne pove veliko. Ko izvemo, da v zasedbi igra znanec Martin Küchen v družbi nekaj predstavnikov mlajše, vendar ne najmlajše skandinavske generacije, pa se perspektiva seveda spremeni. Pospremljeni s svežo izdajo „Reincarnation Of A Free Bird“ so v Menzi poskrbeli za tisto rahlo praznično vrsto večera, kjer se združijo dobra obiskanost in razpoloženost publike ter navdahnjena igra nastopajočih.

Postavitev saksofon – trobenta – pozavna – kontrabas - bobni je zagotavljala močan, polifonično bogat in ritmično brbotajoč kolektivni zvok. All Included sestavljajo glasbeniki s konkretno ozemljitvijo v zgodovini in praksi free-jazza, a v tej situaciji vsekakor ne gre za povsem „pravoverno“ fire-music stran reči. Igra je strukturirana okrog kratkih, a karakterno močnih tem, ki se raztezajo tako v himničnost pihalnih godb in zgodnejši jazz kot tudi v klezmerske vode, o čemer več kasneje. Na neki način podobno kot v Küchnovi širši zasedbi Angles Octet, a z manj glomaznim in apokaliptičnim zvokom, ki ga zamenja bolj pripravna in gibka jazzovska komornost. Temu primerno je več prostora za individualne solo polete in skorajda neopazna meandriranja ter prehode, ki razkrivajo globinsko uigranost – predvsem pa naperjenost in vero v tak način igre.

Kot je pri Küchnu pogosto, je poleg sproščenih in humornih vmesnih nagovorov z razkrivanjem naslovov skladb dogajanje obarval tudi s trpko svečanostjo. Naslovi, kot so „Airstrike“, „Dactyloscopy“ in „War In A Child“, razkrivajo njegovo kontinuirano ubadanje z vojnimi tematikami, ki so zaznamovale tudi lansko solistično ploščo „Hellstorm“. Tudi v tem smislu All Included v sebi nosijo povezavo s protestno noto velikega deleža historičnega free-jazza, predvsem njegovim obupanim vztrajanjem pri humanosti, ki se izlije v krik in trušč ter zanosno kolektivno zvočenje.

Če smo že pri kolektivnemu zvočenju, ne moremo mimo opazne medsebojne empatije vseh članov zasedbe, ki je poskrbela za prebliske, ko so od klasično jazzovskega sosledja solističnih delov prešli v bolj neidiomatska in razpršena zvočenja enega ali dveh članov. V teh zlomih je izstopal predvsem kontrabasist Jon Rune Strøm, ki se mu je pridruževal še bobnar Tollef Østvang. Sicer pa so All Included bend, ki nikoli ni daleč od aktualnega ali impliciranega swingerskega pulza. Ta je seveda podan skozi optiko in metamorfično izkušnjo freejazzovske prakse, a se nikoli zares ne približa panritmičnemu viharju. V tem pogledu sta dinamika in dramaturgija njihove igre kar nekajkrat spomnili na zgodnjo akustično inkarnacijo Zornovega proslavljenega kvarteta Masada.

Z Masado pa jih povezuje tudi v nekaj skladbah močno izraženo nanašanje na moduse klezmerja. Seveda tu po vsej verjetnosti ne gre za vpliv Zorna, temveč za Küchnovo osebno zgodovino preigravanja klezmer godbe v zgodnejših obdobjih njegove kariere. Znotraj komada „War In A Child“ je tako približno na polovici, po „a capella“ Küchnovem uvodu ter sledečem kolektivnem drncu prišlo do preloma v tipični modalni, poltonsko spreminjajoči bobnarsko-basovski groove, na katerega so pihalci nanašali lirične ekskurze v ustrezni harmonični klimi. V takšnih delih se je na, pogojno rečeno, ritem-sekcijski podstati precej neposredno in kontrastno pokazala tudi specifična izraznost posameznih pihalcev. Med temi pa je kljub vsemu izstopal Küchen.

Rojstnodnevnih akademskih 15

Klara Otorepec — Thu, 09 May 2013 07:01:46 +0000

Dragi poslušalci in poslušalke, lepo pozdravljeni v Akademskih 15, novičarski oddaji univerzitetne redakcije, ki vam prinaša informacije o dogajanju s področja visokošolske politike, univerze, študentske politike in izobraževanja nasploh. Tokratna oddaja je poimenovana v čast rojstnemu dnevu Radia Študent, četudi na samem področju visokega šolstva ni razloga za praznovanje. Na srečo pa si bojevniki na tem področju ne pustijo vzeti optimizma, o čemer pričajo tudi novice iz tujine.

Na Univerzi v Amsterdamu so študentje v torek protestno prekinili predavanje predsednice Mednarodnega denarnega sklada, Christine Lagarde, ki je pred študenti zagovarjala reforme prej omenjenega sklada. Skupina študentov je že na začetku predavanja začela organizirano vzklikati in se posmehovati njenim preteklim izjavam, kot sta na primer, da je tehnokracija boljša od demokracije in da naj si Grki pomagajo tako, da plačajo davke. Varnostniki so glasne študente odvlekli iz dvorane in pogovor se je nadaljeval. Eden izmed študentov se je uspel vrniti v dvorano in Christine Lagarde vprašati o tem, kako komentira dejstvo, da reforme Mednarodnega denarnega sklada ponavadi koristijo izključno že premožnim posameznikom. V odgovoru je Christine Lagarde priznala, da ekonomske reforme bolje učinkujejo v državah z manjšo neenakostjo, vendar je poudarila, da ne gre za vsiljevanje določenega sistema in da gre za racionalno presojo, kaj koristi posamezni državi.

Sindikat Univerze v Londonu se sooča s predlogom univerzitetnega upravnega organa o njegovi razpustitvi, ki bi ga nadomestil organ, ki bi vključeval vse študente v prestolnici pa tudi šole izven Univerze v Londonu. Trenutni sedež sindikata, ki je že desetletja sedež združevanja različnih študentskih politikov, glasbenikov, novinarjev in aktivistov, bi se tako prestrukturiral v študentski center z dodatno ponudbo bazena, fitnes centra in lokalov. Namestnik prorektorja Univerze v Londonu, Paul Webely, trdi, da ob raznoliki in masovni študentski populaciji in različnih sindikatov ni več potrebe po zveznem študentskem sindikatu. Predsednik sindikata Univerze v Londonu Michael Chessum pa meni, da gre pri vsem skupaj za želje po ustanovitvi profitabilnega študentska centra in način podreditve študentskih protestov.

Nadaljujemo z domačimi novicami. Včeraj se je odvila že 16. Škisova tržnica, ki je tudi letos pritegnila številne obiskovalce. Več o včerajšnjem dogajanju na največji študentski prireditvi na prostem je povedala vodja odnosov z javnostmi, Sanja Kropec:

/izjava v posnetku/

Pretekli petek se je pristojni parlamentarni odbor seznanil z osnutkom Nacionalnega reformnega programa na področju izobraževanja in znanosti. Državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Mirko Pečarič je na seji odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino predstavil več ciljev, ki jih vsebuje NPR. Več o vsebini kratkoročnih ciljev na področju znanosti in visokega šolstva je v izjavi predstavil dr. Mirko Pečarič:

/izjava v posnetku/

Aktualno razpravo v širši javnosti o nedavnih sklepih Študentske organizacije, ki med drugim vključujejo tudi izgradnjo Hotela K4 na trenutni lokaciji ŠOU, so prejšnji petek na tiskovni konferenci odprli tudi predstavniki študentskega društva Iskra. Po njihovem mnenju je v ozadju sklepov podjetniška logika, ki pa ni v interesu študentov. ŠOU je kot odgovor na burni medijski odziv v torek na svoji spletni strani zanikal očitke o delovanju zoper interese študentov. To so na torkovi seji potrdili tudi študentski poslanci s 23 glasovi za, tremi proti in sedmimi vzdržanimi. Komentar na trenutno dogajanje je podal predstavnik Iskre Klemen Knez:

/izjava v posnetku/

Danes je ob 13. uri na Pravni fakulteti potekala okrogla miza o Memorandumu Svobodne univerze, katere namen je bila predstavitev mnenja akterjev v slovenskem visokošolskem prostoru o principih delovanja javne univerze in zahtevah ter zavezah, zapisanih v memorandumu. Več o dogajanju na okrogli mizi lahko poslušate v jutrišnjem prispevku Kaj pa univerza? ob 15. uri.

Za konec pa še vabilo na otvoritev spominske razstave v čast prof. dr. Ludviku Čarniju, ki bo potekala jutri ob 12.30 v avli Filozofske fakultete v Ljubljani. Otvoritev se bo zgodila v okviru Dnevov slovenskih socioloških klasikov ob spremnem predavanju prof. Avgusta Lešnika in mag. Marka Kržana o delu dr. Ludvika Čarnija in njegovi aktivni vlogi pri vzpostavljanju sociologije kot discipline na Slovenskem.

O dogodkih vas je v rojstnodnevnem vzdušju obveščala Klara O.

Vse nam najboljše!

Pia Nikolič — Thu, 09 May 2013 11:14:20 +0000

Devetega maja 1502 je Krištof Kolumb odplul na zadnje, četrto, potovanje v Novi svet.

Devetega maja 1876 je Nikolaus Otto prvič uspešno preizkusil štiritaktni motor z notranjim izgorevanjem.

Devetega maja 1945 v Ljubljano vkorakajo partizanske enote. Konča se druga svetovna vojna.

Devetega maja 1960 Združene države Amerike kot prva država legalizirajo kontracepcijske tabletke.

Devetega maja 1967 se rodi Nataša Bokal, slovenska smučarka.

Devetega maja 1969 se v Ljubljani uradno začne oddajanje Radia Študent...

Več...? ...V posnetku.

Zimbabve Off

Marko Kraševec — Thu, 09 May 2013 12:37:23 +0000

Politično prizorišče v Zimbabveju se trenutno vrti okoli predvolilnih kampanj, v katerih stranke predstavljajo svoj program pred splošnimi volitvami, ki se bodo zgodile 29. junija. Vladajoča Nacionalno-demokratska stranka predsednika Roberta Mugabeja svojega največjega konkurenta vidi v stranki, ki se imenuje Gibanje za demokratsko spremembo. Ta je imela prejšnji teden shod v prestolnici Harare, kjer so predstavljali svoj načrt in poskušali pridobiti volilno podporo. Na omenjenem shodu je vodja podmladka stranke Solomon Madzore v svojem nagovoru ocenil dolgoletnega vladarja Roberta Mugabeja kot šepajočega osla, ki mu je čas v aktualni politiki Zimbabveja potekel. Ob tovrstnem opisu predsednika so oblasti Madzoreja zaradi žaljenja lika predsednika Mugabeja zaprle. Okrajno sodišče v prestolnici je včeraj presodilo, da mora biti Solomon Madzore nemudoma izpuščen na prostost. Oblasti v Zimbabveju se na odločitev sodišča niso odzvale, Madzore je posledično še vedno v zaporu. Govorili smo s Cliffordom Lasuyujem, predstavnikom podmladka stranke Gibanja za Demokratsko spremembo:

Izjava je na voljo v posnetku.

Afganistanski predsednik Hamid Karzaj je dejal, da želijo Združene države v Amerike v državi po odhodu koalicijskih sil prihodnje leto obdržati devet vojaških oporišč. Državi se še vedno usklajujeta o dogovoru glede omejene navzočnosti ameriških sil v Afganistanu po koncu mednarodne misije. Vojaki, ki bi ostali v Afganistanu, naj bi se borili proti pripadnikom Al Kaide in pomagali pri urjenju lokalne vojske in policije. Njihovo število naj bi se po navedbah ameriških predstavnikov gibalo med 2500 in 12.000. Uradni Afganistan trdi, da je prisotnost vojaških sil iz Združenih držav v državi pozitivna. Predsednik Karzaj je v govoru na kabulski univerzi izpostavil, da morajo tuje sile v Afganistanu sprejemati njihove pogoje, ki so „prizadevanja v mirovnem procesu, okrepitev afganistanskih varnostnih sil, konkretna podpora gospodarstvu in pomoč pri vladanju“.

V petek se bo zgodil prvi Sončev mrk v letošnjem letu. Kolobarjasti Sončev mrk bo viden na severu Avstralije in na jugu Tihega ocena. Poleg prebivalcev severne Avstralije ga bodo lahko opazovali še prebivalci na vzhodu Papue Nove Gvineje ter Salomonovega in Gilbertovega otočja. Do Sončevega mrka pride, ko se Luna znajde med Zemljo in Soncem in ga prekrije. Kolobarjasti Sončev mrk pa se pojavi, kadar je Luna tako daleč od Zemlje, da ne prekrije vsega Sonca. Ob vrhuncu takega mrka je temna Lunina obla obdana z ozkim obročem svetlobe. S pomočjo na Kitajskem datiranih Sončevih mrkov so astronomi ugotovil, da imamo sodobniki več časa na razpolago. Ugotovili so, da se je v 3200 letih vrtilna hitrost Zemlje upočasnila. Tako je današnji dan za 0,047 sekunde daljši kot tisti pred tisočletji. Skozi vso zgodovino človeštva so Sončevim mrkom sicer namenjali veliko pozornosti ter jih povezovali s številnimi miti in tradicijami. Po ljudskem verovanju naj bi Sončevi mrki napovedovali naravne katastrofe, nepredvidene dogodke in velike nesreče. V nekaterih kulturah pa so Sončevi mrki predstavljali renesanso življenja in so temu primerno dogodek zabeležili s festivalskim dogajanjem. Podobno strujo bo ubral tudi Radio Študent na jutrišnjem praznovanju v Rogu.

Ker vam nikoli ne predvajamo avdio posnetkov, kako se z našimi sogovorniki poslovimo, vam bomo enega izmed njih predvajali ob našem 44. rojstnem dnevu. Kot veste, smo pred časom govorili s kultnim srbskim režiserjem Goranom Markovićem o legendarnem filmskem studiu Avala film in njegovem skorajšnjem koncu.

Izjava je na voljo v posnetku.

Desetletje trajajoča birokratska zgodba o okoljevarstvenem soglasju za vetrnice na Volovji rebri se je razpletla v korist Društva za opazovanje in proučevanje ptic. Zdi pa se, da investitorji niso obupali. Iz njihovih besed je slutiti, da imajo v žepu nove adute. Na Elektru Primorska pravijo, da je tovrstne objekte vendarle mogoče umestiti v prostor, če se na ravni države opravi analiza primerljivosti, ranljivosti in ustreznosti prostora. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je sicer sporočilo, da je Agencija za okolje zavrnila izdajo okoljevarstvenega soglasja in s tem postavitev 33 vetrnic na Volovji rebri v občini Ilirska Bistrica.

Za konec prisluhnimo še predsednici Pozitivne Slovenije in predsednici vlade Republike Slovenije Alenki Bratušek ob prihodu v hram demokracije.

Kaj vse so mediji bili, kaj so in kaj vse bi lahko bili

Robert Bobnič — Thu, 09 May 2013 11:17:53 +0000

Na sončen dan, ko Radio Študent navkljub nevihtnim oblakom s Kersnikove, iz katerih vsako leto pade manj sredstev in več nerazumevanja, kaj Radio Študent sploh je – da ne govorimo o splošnem nerazumevanju tega, kakšno vlogo naj bi imeli mediji v družbi - koraka v petinštirideseto leto neprekinjenega delovanja, bom Dlako z jezika, posvečeno bolj ali manj ostrim odzivom na aktualne probleme s področja družbe, kulture in humanistike, izkoristil za komentar, pravzaprav razmislek o situaciji, v kateri se danes nahajajo mediji, še posebej t.i. alternativni mediji, čeprav sem do uporabe in ustreznosti tega termina zadržan. In če ima ta razmislek tudi neko aspiracijo po razmišljanju o prihodnosti skozi preteklost, potem to počne še z eno metaforo, ki priteče Dlaki z jezika. Kot pravi Walter Benjamin, moramo zgodovino krtačiti proti dlaki, ali povedano drugače, dlake bom skušal populiti z jezika zgodovine.

Rečeno z ono besedo, ki se zadnja leta tako pogosto izreka, da bolijo ušesa, so mediji v – krizi. Ekonomski krizi: ena izmed kolateralnih škod globalne ekonomske krize so ravno medijske industrije, kjer profiti padajo, plače se krčijo, prekarizacija pa ni bila še nikoli v boljši formi. Prav tako se v Sloveniji, še posebej na področju radia, vrši koncentracija medijskega lastništva, katero direktor ŠOU propagira kot model medijske sinergije tudi za študentske medije. Dalje, politični krizi: vpliv političnih elit in bojda tudi cenzura. In konec koncev etični krizi: senzacionalizem, manko raziskovalnega novinarstva, smrt objektivnosti.

Po eni strani lahko potemtakem t.i. krizo množičnih medijev razumemo kot ekonomsko in politično krizo - politično-ekonomsko krizo - po drugi pa kot etično in moralno krizo, ki se cepi na vsesplošno infantilizacijo množic v družbi spektakla, kar pridigajo tako nekateri desni kot levi – uporniški - dušebrižniki. Po tretji strani – in natanko ta stran, ki nekako stoji na robu, me tudi zanima – pa lahko to in takšno krizo razumemo kot krizo dominantnih komunikacijskih form in načinov sporočanja. Pa tu ne gre za pavšalno moralno sodbo o senzacionalizmu in komercializaciji, ampak za krizo tistih elementov, na katerih temelji dominantna paradigma delovanja množičnih medijev.

Problem medijev tako ni le ekonomski, kot v primeru privatnih medijev, in ne političen, kot v primeru javnih medijev, pa tudi ne le politično-ekonomski, kot v primeru vseh medijev, temveč problem same komunikacijske forme, medija kot dispozitiva, če tako rečemo. Ta seveda ekonomskim in političnih aspektom ni ločen, vendar si, če to razmerje razumemo kot direktno kavzalno razmerje, ne naredimo velike miselne usluge. Sploh pa zgrešimo vprašanje, kaj sploh so mediji – in kaj naj bi bili alternativni mediji?

Vprašanje, kaj sploh so mediji, ni enostavno. Neka preprosta definicija, kakršno lahko beremo tudi na wikipedii, pravi, da so mediji kanali, s katerimi se prenašajo sporočila in informacije. Komunikacija pa ni enostavna namerna transmisija sporočil skozi nevtralne komunikacijske kanale, s katero bi ena oseba ali množičnomedijska institucija vplivala na vedenje ali stanje zavesti druge osebe ali občinstva, medij pa ni preprosto ime za fizično sredstvo, ki spremeni sporočilo v signal, da se lahko prenese po kanalu, temveč ime za diskurz, ki ima lastne zgodovinske pogoje eksistence. Z drugimi besedami, kako in kaj se v medijih kot institucionaliziranih praksah množičnega sporočanja in informiranja govori, je tako kot pri vsaki drugi komunikaciji pogojeno z različnimi diskurzi, v katerih in s katerimi živimo in mislimo našo lastno stvarnost. Še več, kot rečeno, mediji niso le diskurz, ampak tudi že dispozitiv, ta pa, kot vemo, v nekem smislu pogojuje nas same kot subjekte, ko uporabljamo neko tehnologijo. Nič čudnega, če se komunikacija kot problem in kot ideal začne postavljati ravno takrat, ko ta ideal, ki ga itak nikoli ni bilo, izgine - v 19. stoletju, v času počasnega vznika novih tehnologij in tega, kar še danes imenujemo množični mediji, namreč. Še en dokaz, da zgodovine ne moremo razumeti brez tehnologije.

Ker pa že govorimo o komunikaciji kot tipičnemu modernemu problemu, treba povedati še to, da dominantna ideologija danes bazira ravno na imperativu nenehne in transparentne komunikacije. Danes se vsak spodleteli poskus dialoga, pa najsi bo ta med politiko in protestniki, oblastjo in uporom, učiteljem in učencem, starši in otroki, razglaša za poraz; da ne rečem poraz demokracije, ki pa spet ne počne drugega kot da pridiga o dialogu in komunikaciji. Nemara imata Deleuze in Guattari povsem prav, ko zapišeta, da ne rabimo več komunikacije, temveč več upora proti sedanjosti.

Sedanjosti pa se lahko upremo tudi in predvsem skozi zgodovino. Točno to ima v mislih Benjamin, ko pravi, da treba zgodovino krtačiti proti dlaki. Toda, kako to početi?

Kako, če ne tako, da zgodovino preprosto vzamemo v svoje roke, da zgodovino nenehno rekonstruiramo, iščemo luknje in vrzeli – da pišemo alternativno zgodovino, če tako rečemo. O zgodovini alternativnih medijev potemtakem ne moremo govoriti, brez da bi govorili o alternativni zgodovini. In obratno, o alternativni zgodovini ne moremo govoriti, brez da bi govorili o alternativnih medijih.

Za zgodovino radia tako niso toliko pomembna velika institucionalna imena, v katerih so se sedimentirale dominantne paradigme radia kot komunikacijskega aparata, ampak ravno robne, minorne, pozabljene ali zastrte prakse uporabe radia. Npr. namesto da bi govorili o BBC, ki ima v zgodovini dominantne uporabe radijske komunikacije pomembno oblastno vlogo, bom govoril o tistih alternativnih uporabah radijske tehnologije, ki so se postavile dobesedno na zunanjost dominantnih rab – o piratskih radiih, npr., da umetniške rabe radijske tehnologije, tu niti ne omenjam posebej.

Preprosto rečeno, so piratski radii ilegalna uporaba radijskih frekvenc, ki se na eni strani upira kontroli frekvenčnega spektra – in mimogrede, ravno podeljevanje frekvenc v 90. je eden izmed bistvenih problemov slovenske radijske krajine - in ki na drugi strani izkorišča potenciale radijske tehnologije, izdane ob nastanku dominantne paradigme radia kot komunikacijskega aparata. Ni odveč omeniti nemara najbolj slaven piratski radio, ki ni imel nemalo vpliva na razvoj popularne kulture, angleški Radio Luxemburg, ki je v 60. letih oddajal z ladje v mednarodnih vodah, na ta način pa zaobšel angleško zakonodajo. Pa ne da bi bili piratski radii pretekli fenomen ali da bi bili vezani na oddajanje z morja, ne, danes so piratski radii številni in mnogoteri, v 90. so npr. v Londonu odigrali pomembno vlogo za razvoj londonske elektronske scene. Pravzaprav so piratski radii tako pomembni, da Anglija premore neke vrste posebno policijsko enote, ki lovi in uničuje piratsko radijsko odddajanje.

Piratski radii so neke vrste radijski ekvivalent fenomenu fanzinov v tisku. Enostavno, tako prvi kot drug fenomen sta ekzemplarni, a ne eksluzivni, primer DIY prakse alternativne uporabe medijske tehnologije. Piratstvo bi tako lahko razumeli kot ustvarjanje heterotopičnega – in ne utopičnega – medijskega prostora. Heterotopični prostori kot drugi in drugačni prostori, ki do dominantnih prostorov niso enostavno v razmerju alternative ali opozicije, ampak so enostavno na robu. Vedno znova in vedno z drugimi načini kreirajo prostore, v katerih se po večini začasno ukine logika delovanja, kakršna velja v dominantnih prostorih.

Zadržanost do koncepta alternativnih medijih bi tako lahko izrazil ravno z razumevanje družbenih razmerij, kakršna se kažejo skozi razumevanje medijev. Zdi se, kot da koncept alternative, ki se danes tako zelo zlorablja, napoteva na razumevanje družbenih razmerij kot hegemonski odraz nekega temeljnega in statičnega protislovja, in da se alternativa kot nek kontrahegemonski blok gradi ravno v opoziciji do mainstreama. S tem pa se alternativo poenoti v neko reprezentacijo, s čimer se zastre dejstvo, da družbo težko poenotimo v enotno reprezentacijo, vedno namreč nekaj in nekdo uhaja. Lahko bi celo rekli, da imamo opraviti z mnoštvom alternativ, katere sicer nenehno prehajajo v nek glavni tok oz. mainstream, na robovih katerega pa ostaja spet neko drugo mnoštvo alternativ.

Kakorkoli, vprašanje, kako razumemo medije in kako te medije ustvarjamo, je vprašanje, kako razumemo družbo, v kateri živimo. To vprašanje pa tako kvantitativno kot kvalitativno presega vprašanja o svobodi govora in cenzuri, pa spet lastništvu in političnemu vplivu. Vprašanje, kako razumemo medije, pomeni vprašanje o potencialu nekega medija kot takega, in o oblikah, v katerih se ta potencial realizira. Še več, to vprašanje mora biti vpisano v vsak partikularen in singularen boj, ki ga za svojo prihodnost bije nek konkreten medij. In prihodnost ni niti utopična niti distopična, temveč heterotopična. Mi pa moramo skrbeti, da bo takšna tudi ostala.

S heterotopični mislimi se je za Študentovih 44. let spopadal Robert Bobnič.

Rojstnodnevna edicija: Nova vizija za boljše čase!

Jerneja Brumen — Thu, 09 May 2013 12:32:14 +0000

Ob 44. obletnici Zavoda Radio Študent smo v Unikompleksu prek telefona v živo gostili najpomembnejši obraz ŠOU v Ljubljani, njenega predsednika Roka Likoviča, s katerim smo med drugim poskušali iskati odgovore na vprašanja, kakšna je resnična situacija študentskega organiziranja v direktni navezavi s trenutnim finančnim stanjem organizacije in zakaj je vizija, ki jo trenutna študentska koalicija vneto zastopa, edina prava za ves študentski živelj.

V sklopu pogovora smo uporabili tudi izjave predsednika ŠOS, Mitje Urbanca; direktorice Zavoda Študentska svetovalnica, Sanje Leban Trojar in dr. Gorazda Kovačiča, asistenta na oddelku za sociologijo Filozofske fakultete, Univerze v Ljubljani.

Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete v posnetku oddaje.

DemoKino: Virtualna biopolitična agora: Terapevtsko kloniranje?

Janez Janša — Thu, 02 May 2013 20:05:04 +0000

Ogledaj si tudi filmček in glasuj v Virtualni biopolitični agori

Več o projektu DemoKino: http://www.aksioma.org/demokino/

***

Nenehno mi roji po glavi ta zadeva s kloniranjem. Radiohead so temu posvetili célo ploščo. Dobra je.

Stvar je seveda precej vznemirljiva. Kolikor jaz razumem, je vprašanje kloniranja človeka najbolj senzacionalno, ni pa tudi najbolj aktualno in morda tudi ne najbolj etično vprašljivo. Človeka morda ne bodo nikoli klonirali, medtem ko terapevtsko kloniranje že povsem konkretno raziskujejo. Pri terapevtskem kloniranju imamo opravka s temi nenavadnimi rečmi, ki se jim reče "zarodne celice".

Tule, shranil sem tale članek [varianta: to revijo], v katerem je lepo pojasnjeno, kaj so zarodne celice. Zdi se, da je problem sledeč: na področju znanstvenih raziskav največ obeta tehnika, pri kateri se s kloniranjem somatske celice pacienta ustvari zarodek, iz katerega se potem pridobi zarodne celice, ki se jih lahko uporabi za zdravljenje bolezni tega pacienta.

Podobno kot v knjigi Spares Marshalla Smitha, precej temačnem znanstvenofantastičnem romanu, v katerem se bogataši dajejo klonirati, potem pa imajo klone zaprte v boksih, kot živali, in jih uporabijo, ko si morajo zamenjati jetra, ledvice ali kak drug organ, ki jim je propadel. Kloni kot skladišča nadomestnih organov, skratka. Seveda gre za fikcijo; upam, da ne bo nikoli prišlo do česa takega, toda princip pri zarodnih celicah je podoben. Nikoli se ne doseže stopnje, ko bi se razvil človek, niti plod ne, ker se poseg opravi že na zarodku, v zelo zgodnji fazi. A tudi te celice igrajo vlogo nekakšnih "nadomestnih celic".

Tako je to: zarodne celice so celice, ki imajo po eni strani sposobnost, da se dolgo razmnožujejo, ne da bi se diferencirale, to je, ne da bi postale specializirane (živčne, mišične, krvne celice); po drugi strani pa se v določenih pogojih razvijejo v diferencirane celice (torej živčne, mišične in tako dalje).
In prav te celice se lahko uporabi za zdravljenje posebnih bolezni, ki so posledica genetskih napak, saj se zato, ker so ustvarjene umetno, njihov genski zapis lahko popravi, in ko jih vstavimo v telo, zamenjajo bolne celice. Tu na primer piše, da je ena od bolezni, ki bi jih lahko zdravili na ta način, amiotrofična lateralna skleroza, pri kateri so prizadeti samo nevroni, ki uravnavajo gibanje. Bolezen povzroči smrt v približno treh do petih letih po pojavitvi. Na svetu je več kot 350.000 ljudi s to boleznijo in vsako leto jih umre okrog 100.000. Kaže pa, da bi se na ta način lahko zdravilo tudi sladkorno, Parkinsonovo in Alzheimerjevo bolezen.
Torej: obstajajo odrasle zarodne celice, ki jih poznamo že kakih trideset let in se nahajajo v kostnem mozgu, možganih in krvi popkovine, ter embrionalne zarodne celice, ki so jih odkrili nedavno in se nahajajo v zarodkih. Raziskave na slednjih so se začele šele pred kratkim, tako da se ne ve natančno, kako delujejo, toda mnogi znanstveniki so prepričani, da bi se lahko izkazale za zelo koristne. In tu pridemo do problema, saj je za pridobivanje teh celic potrebno ustvariti človeški zarodek z eno od danes dostopnih tehnik kloniranja ali pa uporabiti enega od odvečnih zarodkov ustvarjenih pri postopkih umetne oploditve; nato je treba zarodek razviti do stopnje blastociste (torej med 14 in 18 dnevi življenja), nato pa iz notranje celične mase vzeti zarodne celice, s čimer se seveda zarodek uniči.

Zagovorniki stališča, da je treba imeti zarodek za človeško bitje že od trenutka, ko semenčica oplodi jajčece ali ko jedro druge celice zamenja jedro jajčeca, nasprotujejo vsakršnim raziskavam na embrionalnih zarodnih celicah in torej tudi vsem vrstam terapevtskega kloniranja. Po njihovem mnenju ni razlike med kloniranjem za zdravstvene ali za razmnoževalne namene, saj gre pri obeh za živa bitja; še več, terapevtsko kloniranje je še toliko bolj kruto, saj predvideva uničenje zarodka.
Drugi pa trdijo, da zarodek vsaj do 18. dneva življenja ni v nobenem pogledu človeško bitje, saj nima razvitega niti živčnega sistema. Ti torej menijo, da ni nič narobe z raziskovanjem embrionalnih zarodnih celic, saj lahko te raziskave v prihodnosti pripeljejo do uspešnega zdravljenja težkih bolezni in so torej v interesu celotnega človeštva. Ter da se dežela, ki onemogoča te raziskave, obsoja na to, da bo zaostala tako na znanstveni kot človeški ravni.

Gre za dve različni pojmovanji življenja, družbe in svobode. Zatorej bo na vprašanje, ali je prav ali ne dovoliti terapevtsko kloniranje in raziskave embrionalnih zarodnih celic, kot ponavadi vsak odgovoril v skladu s svojimi moralnimi in družbenimi nazori.

***

Naloži si strip: http://www.aksioma.org/demokino/photocomics.html

Podpora Nikšiću!

Tadej Lapanja — Thu, 09 May 2013 08:33:17 +0000

OB SEDMIH

Nekdanji italijanski premier Silvio Berlusconi se korak za korakom približuje zaporniški celici. Drugostopenjsko sodišče v Milanu je potrdilo štiriletno zaporno kazen, od tega tri leta pogojno, in prepoved opravljanja javne funkcije za pet let zaradi davčne utaje. Primer se vleče iz devetdesetih let, ko se je njegov medijski imperij Mediaset pri nakupu televizijskih in filmskih pravic izognil plačilu več milijonov evrov davkov. Berlusconiju in njegovi odvetniški ekipi sedaj ostaja na voljo pritožba in upanje, da sodba ne bo potrjena še na tretji, zadnji stopnji.

Katalonski separatistični pobudi se je zoperstavilo špansko ustavno sodišče, ki je deklaracijo katalonske suverenosti, sprejeto januarja v regionalnem parlamentu, razglasilo za nezakonito. Deklaracija naj bi bila podlaga za izvedbo referenduma o neodvisnosti Katalonije leta 2014, presojo o njeni ustavnosti pa je zahtevala španska vlada, ki trdi, da regije ne morejo organizirati referendumov. Premier Katalonije Artur Mas je razočaran nad odločitvijo sodišča napovedal nadaljevanje zastavljenih odcepitvenih teženj.

Po poročanju medijev lahko v prihodnje pričakujemo vitkejšo Novo Ljubljansko banko. V predlogu reorganizacije vreče brez dna njeno vodstvo napoveduje odpuščanje od šeststo petdeset do sedemsto zaposlenih, ukinitev sedemnajstih organizacijskih enot in zaprtje tretjine poslovalnic. Spremembe naj bi bile v skladu s konceptom vitke banke, dieto pa naj bi zahtevali spremenjeni časi, še ugotavljajo banksterji v omenjenem dokumentu, ki naj bi bil predstavljen javnosti konec meseca.

OB OSMIH

Britanski teoretski fizik Stephen Hawking se je po posvetih s palestinskimi akademskimi kolegi odločil za bojkot pete Predsedniške konference pod pokroviteljstvom izraelskega predsednika Shimona Peresa. Svojo odločitev za neudeležbo na junijskem srečanju, na katerem naj bi sodelovala svetovna politična in miselna kisla smetana, je pojasnil v pismu Peresu, šlo pa naj bi za protest proti izralskemu odnosu do Palestincev. Leta 2006 je Hawking že obiskal Izrael, od zadnje invazije na Gazo leta 2008 pa je precej spremenil odnos do te države.

Trideset rudarjev v črnogorskem Nikšiću, ki že trinajst dni protestno biva v jami, je začelo gladovno stavko. Takšno odločitev so sprejeli, ker vlada ni izpolnila zahteve po izplačilu sedmih zaostalih plač in zagonu proizvodnje, ki je bila ustavljena leta 2011. Vlada na zahteve ni odgovorila, omenjenih je bilo samo tristo dvajset tisoč evrov pomoči, kar pa rudarji zavračajo. Vztrajajo pri dveh milijonih potrebnih sredstev za nadaljevanje dela v rudniku boksita, ki je sicer v ruski lasti in je poleg železarne največje podjetje v mestu.

Poslanci v parlamentu Federacije Bosne in Hercegovine so si na izredni seji razbijali glavo z vprašanjem, kaj storiti po aretaciji in odredbi pripora za predsednika federacije Živka Budimira prejšnji mesec. Problem je nastal, ker zakonski in ustavni red federacije ne predvideva zaprtega političnega čelnika, zato so stranke predlagale različne rešitve. Seja se je končala brez odločitve. Brez podpore sta ostala oba predloga, tako tisti, da se predsednika razglasi za nezmožnega opravljati svojo funkcijo, kot tudi tisti, da se njegova pooblastila prenese na podpredsednike.

OB DEVETIH

Kljub prepovedi zborovanja je na tisoče podpornikov spremljalo konvoj z nekdanjim haitijskim samodržcem Jean-Bertrandom Aristidejem med potjo na sodišče v glavnem mestu Port-au-Prince. Čakalo ga je zaslišanje o umoru znanega novinarja leta 2000, ko je bil nekdanji duhovnik vodja opozicije. Tokrat se je prvič pojavil v javnosti po vrnitvi iz Južne Afrike, kamor je bil z ameriškim vojaškim letalom izgnan leta 2004. Čeprav po vrnitvi nima veliko vpliva v političnem življenju, pa uživa veliko podpore med revnimi prebivalci opustošenega otoka.

Panamska vlada je zaradi pomanjkanja električne energije odredila zaprtje šol in skrajšanje delovnega časa v državnih uradih. Za nastale razmere je kriva huda suša, ki pustoši tretjino države. Hidroelektrarne prispevajo kar šestdeset odstotkov električne energije v Panami, ki je z več kot deset odstotno gospodarsko rastjo najhitreje rastoče gospodarstvo v Latinski Ameriki. Ponoči so zaprti tudi bari, nočni klubi, kinodvorane in trgovine, z ukrepom pa naj bi se izognili večjim redukcijam, ki bi lahko resno prizadele gospodarstvo.

V Daki, prestolnici Bangladeša, je prišlo do nove nesreče v eni od tekstilnih tovarn. V požaru je umrlo najmanj osem ljudi, žrtev pa bi bilo verjetno še več, če se nesreča ne bi zgodila ponoči, ko v stavbi ni bilo več delavcev. Medtem reševalci še naprej odkrivajo nove žrtve pod ruševinami tovarne, ki se je porušila konec prejšnjega meseca. Najdenih je bilo že devetsto dvanajst trupel. Zahodna podjetja grozijo, da bodo zaradi slabih delovnih razmer prekinila sodelovanje s tamkajšnjimi »švic-fabrikami«, verjetno pa si bodo zaradi cenene delovne sile še naprej raje zatiskale oči.

OB DESETIH

Tako kot je nasilna navzven, je vojska Združenih držav Amerike tudi navznoter. Število spolnih napadov v njej se povečuje, za lani se na podlagi anonimnega raziskovanj ocenjuje, da je bilo šestindvajset tisoč pripadnikov in pripadnic žrtev napada, od posilstva do ponižujočega seksualnega kontakta, samo tri tisoč pa jih je tudi podalo prijavo. Zadnja afera je izbruhnila, ko je bil prav visoki oficir, ki je bil zadolžen za preprečevanje takšnih dejanj v letalskih silah, obtožen nadlegovanja kolegice v alkoholiziranem stanju.

Raziskava številka dve. Zanimivo bi bilo videti, kako si nasprotniki ameriške imigrantske reforme predstavljajo ureditev tega vprašanja na podlagi konkretnih številk v Kaliforniji. Center za študije integracije priseljencev je v torek izdanem poročilu navedel, da od enajstih milijonov ameriških ilegalnih priseljencev približno četrtina njih živi v tej zvezni državi, kjer predstavljajo sedem odstotkov prebivalstva. Vsak peti otrok, ki živi v okrožju Los Angeles, ima najmanj enega starša, ki je ilegalni priseljenec. V nekaterih predelih Los Angelesa je celo več kot tretjina prebivalstva brez dovoljenja za prebivanje.

Tretjič, brez raziskave, z državljanskim pogumom. Del ameriških nun v zadnjem času dokazuje, da za razliko od svojih evropskih sestra premore tudi sposobnost kritičnega mišljenja. Triinosemdesetletna Megan Rice je bila skupaj s še dvema starejšima pacifistoma spoznana za krivo zaradi škode, ki so jo povzročili med protestnim vlomom v vojaški jedrski objekt. Njihova akcija iz lanskega poletja je poskrbela za precej razburjenja v vojaških vrstah, veliko pristojnih uslužbencev je bilo prerazporejenih, varnostna pravila pa spremenjena. Čeprav jo sedaj lahko doleti precej huda kazen, je Megan na sodišču izjavila, da obžaluje samo to, da je sedemdeset let čakala na akcijo.

MMM: Que Barbaro/Casio Dub

Dino Lalić — Thu, 09 May 2013 06:25:21 +0000

MMM, 2013

V tokratni Pasji bombici predstavljamo dvojec MMM, ki ga sestavljata Erik Wiegand, bolj znan kot Errorsmith ali kot del dvojca Smith N Hack, in Michael Fiedler, Fiedel, znan rezident berlinskega kluba Berghain. Čeprav kot MMM sodelujeta že vrsto let, sta v mnogih letih skupnega snovanja izdala komajda šest izdaj, med katerimi bomo danes poslušali najaktualnejšo, imenovano Que Barbaro. Kakor tudi preostanek njunega kataloga sta produkciji enkratni. Que Barbaro je v bistvu elastičen, sodoben rave komad, ki nadaljuje v maniri njunih zadnjih treh izdaj, s tropskim kwaito ritmom, podkrepljenim z vztrajnimi hi-hati ter funky kitarskimi sempli, ki se preobrazijo v nadvse okusno midrange svinjarijo.

Drugi komad je poimenovan Casio Dub. In ko berghainski rezidenti napišejo dub, resnično mislijo Dub. Gre za prostoren, bolj rezerviran rez z izdaje, z acid motivom, utišanim disco motivom v ozadju ter slastno jamajško bas linijo, ki bi lahko peljala motiv ure in ure. MMM sta s svojim novim singlom zares zadela žebljico na glavico; gre za dva naravnost party komada s strani enih najbolj eklektičnih selektorjev v Berlinu. Oba me zelo spominjata na Casio stvaritve Heatsicka, ki sem ga imel priložnost ujeti v Berghainu. In če vam bosta oba reza všeč, je to lahko vaša naslednja referenca.

son volt

Milko Poštrak — Wed, 08 May 2013 20:21:45 +0000

CD, 1 (oni) DOWN THE HIGHWAY son volt 4.00

CD outlaws, 1 (on) OUTLAWS bill frisell 4.19

Down The Highway, pesem z nove, marca letos objavljene plošče Honky Tonk ameriške zasedbe Son Volt.

Nocoj bomo poslušali nekaj izbranih pesmi z omenjene nove plošče skupine Son Volt, ob tem pa še par njenih koncertnih posnetkov, ki jih nismo uspeli zavrteti, ko smo skupino Son Volt poslušali nazadnje. To je bilo pred dvema letoma, ko smo poslušali njihov prejšnji studijski album American Central Dust iz leta 2009 in še par plošč, ki so jih objavili malo pred tem.

Naslednja pesem z albuma Honky Tonk ima naslov Bakersfield.

CD, 2 (oni) BAKERSFIELD son volt 2.10

Bakersfield je seveda znano mesto, ki je dalo ime značilnemu zvoku countryja Bucka Owensa, Merla Haggarda in podobnih od tam, Bakersfield sound.

Z novega albuma Honky Tonk Jaya Farrara in skupine Son Volt poslušajmo naslednjo pesem, Livin' On.

CD, 3 (oni) LIVIN' ON son volt 3.37

Son Volt seveda dobro poznamo in vemo, da je prav označevalna zasedba tudi naše oddaje Izven zakona. Vodi jo namreč Jay Farrar, ki je bil, kot dobro vemo, ob Jeffu Tweedyju gonilna in glavna ustvarjalna sila vplivne novo-country-rockerske skupine Uncle Tupelo. Po njenem razhodu pred dvema desetletjema deluje Jeff Tweedy pod imenom Wilco, Jay Farrar pa je z bobnarjem Daveom Heidornom ter z bratoma basistom in kitaristom Jimom ter Daveom Boquistom, prav tako iz Uncle Tupelo, začel delati pod imenom Son Volt. Vmes je skupina počivala, Jay Farrar pa je objavil par samostojnih plošč, ki smo jih prav tako že poslušali. Nato je leta 2005 obudil zasedbo z novimi glasbeniki in objavil albume Okemah and the Melody of Riot, The Search in American Central Dust, ki smo jih povzeli pred dvema letoma. Takrat nam je ostalo kar nekaj koncertnih posnetkov, za katere sem napovedal, da jih bom v oddaji Izven zakona zavrtel enkrat v prihodnosti. Ta prihodnost je nastopila sedaj.

Najprej poglejmo k EPju z naslovom Afterglow 61, poimenovanem po pesmi, ki jo najdemo tudi na plošči Okemah and the Melody of Riot, ki smo jo v oddaji Izven zakona vsaj na kratko predstavili že pred leti, natančneje januarja 2011. Na EPju je še nekaj koncertnih različic pesmi z albuma Okemah and the Melody of Riot Jaya Farrara in skupine Son Volt. Prva ima naslov Bandages & Scars.

CDR, 11 (oni) BANDAGES & SCARS son volt 3.20

Bandages & Scars, pesem, ki nas uvaja v julija 2005. leta objavljeni album Okemah and the Melody of Riot, tokrat pa smo jo slišali v koncertni izvedbi z EPja Afterglow 61. V pripevu ste slišale in slišali, kako je Jay Farrar ponavljal: »Besede Woddyja Guthrieja odzvanjajo v moji glavi.«

Naslednja je še ena koncertna izvedba pesmi z albuma Okemah and the Melody of Riot, Medication.

Isti CDR, 12 (oni) MEDICATION son volt 5.48

Na EPju Afterglow 61 je tudi tale koncertna akustična izvedba pesmi Gramophone, ki jo prav tako najdemo tudi na albumu Okemah and the Melody of Riot skupine Son Volt iz julija 2005. Gramophone.

Isti CDR, 13 (oni) GRAMOPHONE (acoustic) son volt 3.02

Na EPju Afterglow 61 je še ena koncertna izvedba in to pesmi Joe Citizen Blues, ki je, kolikor vem, dosegljiva le na tem EPju.

Isti CDR, 10 (oni) JOE CITIZEN BLUES son volt 4.32

Marca 2007 je izšel naslednji album Jaya Farrara in skupine Son Volt, čeprav je bil on edini preostali ali stalni član zasedbe. Albumu je naslov The Search in smo izbor z njega pred dvema letoma že poslušali. Albumu je v razširjeni različici dodanih še par posnetkov, med katerimi sta akustična različica pesmi Highways & Cigarettes, ki jo je Jay Farrar odpel v duetu s Shannon McNally, in koncertna izvedba pesmi Circadian Rhythm. Poslušajmo ju.

CD son volt, 4 (oni) HIGHWAYS AND CIGARETTES (acoustic) son volt 3.54

CD son volt, 5 (oni) CIRCADIAN RHYTHM son volt 5.09

To sta bili pesmi Highways & Cigarettes v akustični obliki in Circadian Rhythm v koncertni izvedbi, obe sicer s studijskega albuma The Search Jaya Farrara in skupine Son Volt iz leta 2007.

Tu pa je ena pesem, ki se ji v tej oddaji ne moremo izogniti. Ne nazadnje je ta pesem v izvedbi skupine Green On Red tudi avizo oddaje Izven zakona. To je klasika Are You Sure Hank Done It This Way Waylona Jenningsa, ki seveda govori o ustaljenem stanju v glasbenem mestu Nashville v sedemdesetih let, Hank pa je Williams, Hank Williams. Koncertna izvedba Jaya Farrara in skupine Son Volt. Ste prepričani, da bi Hank igral na ta način?

CDR, 8 (jennings) ARE YOU SURE HAND DONE IT THIS WAY son volt 5.41

V izteku nocojšnje oddaje Izven zakona poslušajmo še tri pesmi z novega, marca letos objavljenega albuma Honky Tonk skupine Son Volt. Prva je Tears of Change.

CD, 6 (oni) TEARS OF CHANGE son volt 2.54

Dobra nova plošča Jaya Farrara in sedanje postave skupine Son Volt, Honky Tonk. V njej so še Dave Bryson, Gary Hunt, Mark Spencer in Andrew Duplantis. Naslednja pesem ima naslov Angel of the Blues.

CD, 7 (oni) ANGEL OF THE BLUES son volt 4.06

Milko Poštrak se za nocoj poslavljam z zaključno pesmijo z albuma Honky Tonk Jaya Farrara in skupine Son Volt, Shine On.

CD, 8 (oni) SHINE ON son volt 3.37

THE JIM JONES REVUE, Intervju del 2

Terens Štader — Mon, 06 May 2013 04:30:08 +0000

To sredo v NightTimeu: ostri rock’n’roll in izpovedni soul z The Jim Jones Revue! Pred ljubljanskim nastopom v četrtek, 23. maja, v Kinu Šiška drugi del intervjuja z The Jim Jones Revue,

Tudi v Night Timeu stari dobri Iggy & The Stooges z novim albumom Ready to Die, The Sonics, Rachid Taha in Jamie N Commons. Noč prinese dušo rock'n'rolla.

Jubilejna je spet evropska!

Rok Kušlan — Wed, 08 May 2013 17:23:38 +0000

Risanka se v okviru D.E.P.R.A. ta odpravlja v leglo ljubljanskega hipsteraja. Zadali smo si najtežjo temo doslej: slo-hipster vs. eurohipster, prej/potem. Vprašanje, če potem spoh še bo potem!

Vodite svinčnik Dr.Horowitza v Risanki Radia Študent

Izvolite si ogledati tudi arhiv dosedanjih umetnij Dr. Horowitza!

MELT YOURSELF DOWN: MELT YOURSELF DOWN

Anže Zorman — Tue, 07 May 2013 20:44:44 +0000

The Leaf Label, 2013

Melt Yourself Down, ti afrojazzerski kolažerji iz Londona, so prvenstveno muzičarji, ki sodijo na oder in na katere se po možnosti pleše. Od uvodnega saksofonskega funka dalje preprosto veš, da takšno albumsko jajcanje v domači sobi v najboljšem primeru napotuje k imperativu, da te fante slišiš v dostojno glasnem in prepotenem klubu. Da je tako, govori že sama zgodba o genezi benda, katerega idejni oče je angleški saksofonist Pete Wareham. Ta je minulo desetletje vodil punkjazz bend Acoustic Ladyland in po njegovi samorazpustitvi iskal nekaj novega in primerno vznemirljivega. Inspiracijo je našel na neki zabavi, kjer je rolal muziko in spustil štikel nubijskega glasbenika po imenu Ali Hassan Kuban. Na ta komad, ki ga trenutno lahko slišimo tudi v podlagi, se je ljudstvu na plesišču navadno dostojno snelo in približno takšnega efekta si je poželel tudi Pete. V ta namen je zbobnal cvetober glasbenikov z Otoka - poleg njega Melt Yourself Down sestavljajo saksofonist Shabaka Hutchings, ki je s Petom igral v še enem mimožanrskem jazz bendu Polar Bear, pa bobnar Tom Skinner, ki s Shabako muzicira v dveh izredno svežih bendih Sons of Kemet in Hello Skinny, ter basist Ruth Goller, ki ga prav tako poznamo iz Acoustic Ladyland. Poleg teh sta tu še vokalist Kushal Gaya iz zasedbe Zun Zun Egui ter perkusionist Satin Singh iz Transglobal Underground, vse skupaj pa je produciral, elektronsko zapakiral in pošpikal elektrončkar Leafcutter John. Ta je seveda takisto sodeloval v zasedbi Acoustic Ladyland, mimogrede pa gre tu od projektnih referenc muzikantov navesti še bend Heliocentrics in Mulatuja Astatkeja.

Pri Melt Yourself Down je ves ta glasbeni milje raztopljen v unikaten zvok, v katerem se srečujejo vplivi nubijskih oziroma egiptovskih glasbenikov, kot so Ali Hassan Kuban, Mahmoud Fadl in Salah Rageb, z bolj razboritim zvokom punkfunk Newyorčana Jamesa Chancea, ob strani pa seveda stoji še velikan Fela Anikulapo Kuti ter nenazadnje tudi razgrajači The Ex, na katerih kolaboracijo z etiopskim pihačem Getatchewom Mekuryo kar nekoliko preveč razločno spominja eden izmed komadov s plošče. Ta je sicer kratka zadeva, nemara izdana bolj po sili razmer, pač kot spremljava poletni festivalski sezoni, h kateri - namerno ali ne – glasba Melt Yourself Down nedvomno cilja. Scena tako imenovanih world godb je takšnih medkontinentalnih fuzij žejna kot Sahara vode, ob tem pa seveda ni zanemarljivo, da je pričujoča muzika sicer samosvoja in razburljiva, a je hkrati tudi precej varna in predvidena za efektivno rabo na plesišču.

Melt Yourself Down so torej prvenstveno ritmična zadeva. Bolj kot pihalca izstopata predvsem tolkalca, karakter pa jim daje fenomenalni vokalist Kushal Gaya, ki celotni zadevi daje nekakšen ritualističen značaj in je še najbližje kakemu afriškemu vraču, ki v neki prečni realnosti pravzaprav groova na odru z Jamesom Brownom, v domači kolibi pa mu na steni seveda visi plakat Fele. Nanj spomni komad Kingdom Of Kush, v katerem čez nekoliko predvidljive saksofonske linije, pri katerih se noben od pihalcev ne spusti z verige, sije predvsem Kushalova vokalna karizma. Na plošči so torej daleč najboljši komadi, kjer se bend ukvarja predvsem z ritmom in ga kratko malo žgejo. Dobre nastavke pripravijo že v uvodnem Fix My Life, ki je daleč najbolj razpuščena in psihedelična skladba na plošči. Nadaljuje jo fenomenalen, štiri krat štiri podložen komad Release, nato pa ga skoraj čisto pri koncu plošče nadigra še komad Mouth to Mouth, še ena drveča zadeva, v kateri zgoraj omenjenega vrača na ljudožerski zabavi dodatno spremlja še Rolandova TB303. Hiperaktivni in igrivi tempo plošče vmes sicer nekoliko popusti s komadi, ki – sicer še vedno nezgrešljivo izdelek istega benda – ne uspejo doseči bolj energičnih in karnevalskih delov plošče. Nemara gre za to okriviti saksofonista, ki se le redko oddaljita od sorazmerno preprostih melodičnih struktur in se bolj malo bavita z bolj ekspresivnimi formati. Več kot dovolj prostora je tudi za osprednejšo vlogo Leafcutter Johna, katerega elektronsko prasketanje in zbodljaji imajo v tej afrolondonski mišungi še precej manevrskega prostora za to, da Melt Yourself Down svoj z vseh vetrov zbran material pretopijo v nekaj, kar ne bo le še en – sicer izvrsten – kolaž, temveč kaka neprimerno bolj unikatna in izzivalna zvočna tvarina. A dotlej bo marsikateri komad s plošče vseeno raztural na plesiščih in nemara je tudi to že dovolj.

Simpozij o prostoru v prostoru

Politično uredništvo — Wed, 08 May 2013 15:53:41 +0000

V prostorih bivše tovarne Rog se je na današnji dan odvil simpozij o prostorski problematiki naslovljen "Ni v vseh prostorih lastnine. Nima vsakdo v lasti prostora. A vsak prostor je v lasti.". Jernej Kaluža, Rajko Muršič, Mitja Hlupič, Lana Zdravković in Tjaša Pureber so nam več povedali o dogajanju.

Železna ali slamnata lady?

Tomaž Zaniuk — Wed, 08 May 2013 14:10:43 +0000

Ljubljanski župan in nesporni ustanovitelj še ne leto stare največje politične stranke sedanje sestave Državnega zbora Pozitivne Slovenije Zoran Jankovič je včeraj na zdaj že rednih nagovorih javnosti oziroma srečanjih s predstavniki domače sedme sile ponovno zatrdil, da začasna predsednica vlade in nadomestna predsednica prav Pozitivne Slovenije Alenka Bratušek vlado vodi povsem suvereno. Ko se je, kot se je zapisalo domači nacionalni tiskovni agenciji, Janković dotaknil tudi političnega in gospodarskega položaja v državi, je namreč izrazil konceptualno nasprotovanje enemu od ključnih fiskalnih ukrepov iz tako imenovanega programa stabilnosti, ki ga je danes dopoldan na Ekonomskem socialnem svetu tako imenovanim socialnim partnerjem predstavila njegova torej bivša politična varovanka in aktualna premierka, katere vlada namerava slovenski voz iz domačega blata neuravnotežene javne porabe potegniti predvsem z vrsto čim bolj splošnih in na pleča čim širšega kroga davkoplačevalcev preloženih dodatnih davčnih obremenitev.

Program stabilnosti, kot ga kot edino še preostalo možnost za samostojno in suvereno ukrepanje v boju z že tako pre-zadolženo javno blagajno pred vsakega davkoplačevalca na Slovenskem na mizo postavljata vlada in očitno tudi ta samozvana levo sredinska koalicija, ki je iz lastnih vrst sestavila ministrsko ekipo Alenke Bratušek, predvideva dodatne davčne obremenitve, ki naj napolnijo požrešni državni proračun oziroma uravnotežijo zdaj pač preobsežno javno porabo na več za osebne finance vsakega posameznika občutljivih področjih. Najprej bodo v skladu z delovnimi načrti samooklicano levo sredinske koalicije in vlade, ki jo sestavljajo Pozitivna Slovenija, Socialni demokrati, Državljanska lista in DESUS, za zmanjšanje proračunske luknje s tako imenovanim kriznim davkom plačali vsi, ki v tej državi zaenkrat še prejemajo plačo ali kakršenkoli že drug aktiven prihodek.

Ta novi krizni davek bo sicer začasen, veljal naj bi zgolj leto in pol, ter progresiven, kar nekako pomeni, da bremeni progresivno, oziroma da nam ga bo država odmerila vsem v enakem odstotku od naših aktivnih prejemkov. Če poenostavimo, za začetek bomo zaradi krize in slabega upravljanja javnih financ politično vodene domače države za leto in pol ostali brez dodatnega X odstotka svojih dohodkov. Kakšen naj bi sicer ta X bil oziroma koliko bi to naj v imenu krize za reševanje države Slovenije zneslo za vsakega posameznega davkoplačevalca, pa zaenkrat še ostaja politična neznanka.

Da ta politična odločitev ni lahka in da kaj in koliko bi pravzaprav ne ve dobro niti sama predlagateljica oziroma vlada, povedo neuradni podatki, da bodo obdavčeni vsi bruto prihodki v razponu med 0,5 in 5 odstotki, o tem kdo, koliko oziroma kakšni bodo ti novi progresivni krizni davčni razredi, pa se še debatira. Vladni predlog menda je, da naj bi bile bruto plače v višini od minimalne do povprečne obdavčene pol odstotno, povprečne enoodstotno, dvakratnik povprečne bruto plače 1,5 odstotno, trikratnik povprečne bruto plače dvoodstotno, bruto plače višje od trikratnika povprečne plače pa bodo v imenu krize in kriznega davka za leto in pol manjše za 5 odstotkov.

Dodatnih davčnih prilivov si sicer ta samooklicana levo sredinska vlada po besedah samega ljubljanskega župana Zorana Jankovića njegove nekdanje politične varovanke Alenke Bratušek obeta tudi s dodatnim davkom na nepremičnine, povišanjem sodnih taks, dodatno obdavčitvijo prodaje loterijskih srečk in sladkih pijač. Nekaj malega pa namerava privarčevati na račun odprave rekreacijskega dodatka za upokojence in znižanju skupne mase za plače za javne uslužbence. Konceptualni spor med ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem in po njegovih besedah njegovo nekdanjo politično varovanko in sedanjo predsednico vlade, ki da to prav tako po njegovih besedah povsem sama in suvereno vodi, Alenko Bratušek pa izhaja iz še enega od na splošno porabo vsakega posameznika ciljajočih fiskalnih ukrepov – dvigom sedanjih splošnih stopenj davka na dodano vrednost.

Dvig obstoječih splošnih stopenj davka na dodano vrednost oziroma DDV, ki ga uvrščamo med davke na potrošnjo in je vsefazni in posredni davek na promet blaga in storitev, ki se ga plačuje v vsaki fazi proizvodno-distribucijske verige, je bila sicer ena od temeljnih predvolilnih obljub takratne Liste Zorana Jankovića. Nadomestna predsednica sedanje Pozitivne Slovenije sicer predlaga, da se s 1. januarjem prihodnje leto splošna stopnja DDV poviša za dve odstotni točki iz 20 na 22 odstotkov in spodnja stopnja DDV za odstotek iz sedanjih 8,5 na 9,5 odstotkov. Vsa konceptualna razlika med Jankovićem in Bratuškovo je sicer danes v tem, da Zoran spodnje meje DDV, s katero je obdavčena hrana, voda in nekatere za življenje vsakega pomembne storitve, ne bi dvigal, podpira pa dvig splošne stopnje DDV na 22 odstotkov.

Predlagani program stabilnosti samo oklicane levo sredinske vlade in koalicije Alenke Bratušek bo morda stabiliziral javne finance, gotovo pa bo dodatno obremenil in destabiliziral predvsem osebne finance slovenskih davkoplačevalk in davkoplačevalcev. Dvig DDV-ja pomeni le višje cene izdelkov in storitev. Manjši prihodki pa zgolj manj potrošnje in porabe. Toda tako to gre. Če bo iz vladnega predloga in programa stabilnosti, ki to ni niti za koalicijo in vlado Alenke Bratušek, izpadel predlog za dvig nižje stopnje DDV, kot si to želi ljubljanski župan in ustanovitelj Pozitivne Slovenije Zoran Janković, bo jasno vsaj, ali je prva predsednica vlade v po-osamosvojitveni zgodovini železna, ali zgolj slamnata lady.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s programom stabilnosti koalicije in vlade Alenke Bratušek v zobeh poskrbel Tomaž Z.

Kakšna vstaja je to?

Igor Vidmar — Sun, 12 May 2013 11:14:37 +0000

Komentar Igorja Vidmarja

Voyarizem v lastno podobo

Katarina Stopar — Wed, 08 May 2013 12:50:21 +0000

Današnje kulturne novice bomo v celoti posvetili aktualnim otvoritvam dogodkov v polju ljubljanske kulturne in umetniške ponudbe. In ja, čaka vas težka odločitev! Danes bodo namreč v treh ljubljanskih galerijah sočasno potekali trije umetniški dogodki. Predlagamo, da se najprej odpravite do Moderne galerije, kjer bo za vse umetniške frike, norce in bolnike predaval psihiater dr. Gorazd V. Mrevlje. Gre za drugo srečanje umetnostnih obsesivcev, ki ga skupaj s svojim očetom pripravlja uspešni umetnik Jaša. Kako svoj umetniški biser dojema njegov oče, boste slišali ob 20. uri.

Po predavanju ali že prej pa hitro pohitite v Aksiomo, kjer prostorsko intervencijo in video instalacijo z imenom Odgovornost za videne stvari pripravlja zagrebška uprizoritvena skupina BADco, znana že z beneškega bienala. Ta raziskuje in problematizira protokole uprizarjanja, komuniciranja ter reprezentiranja, in sicer predvsem prek manipulacije in raziskovanja našega odnosa do podob ter reprezentacijskih mehanizmov. To pa počne na prav poseben način in s številnimi umetniškimi strategijami ter pristopi. Tako se bo tudi galerijska white cube v galeriji Aksioma s pomočjo ekranov spremenila v prostor pojavljanja in izginjanja vaše lastne podobe. Več o tem, kako bo potekala ta kompleksna instalacija in kako bo pravzaprav naslovila razsežnost sodobnih vizualnih reprezentacij in naš lasten odnos do njih, je povedal Tomislav Medak, član skupine BAD.co.

//////////////////////////////////////////////////////////////

IZJAVA SE NAHAJA V POSNETKU

//////////////////////////////////////////////////////////////

Z literarnim večerom pa se bo ob 18. uri v Španskih borcih otvoril zdaj že tradicionalni festival za širjenje altruizma Makfest, ki ga pripravlja skupina dijakov in študentov.

Za konec pa si lahko v miru ogledate še razstavo celjskega umetnika Mateja Čepina. Naslovil jo je kar Lep dan, mar ne?, odpre pa se ob 20. uri v prostorih metelkovske galerije Alkatraz. Obiskovalce bodo animirale podobe takšnih in drugačnih marginalcev oziroma, kot smo prebrali: »eksibicionisti, čudaki in iztirjenci vseh vrst«. Zakaj ti še posebej zanimajo umetnika in kaj si o tem morda mislijo brezdomci, lahko vprašate še ta večer.

Ob novicah o današnjih dogodkih v kulturi si je kavo skuhala Katarina Stopar.

OFF internetnega mrka in kardiologov

Politično uredništvo — Wed, 08 May 2013 15:37:12 +0000

Mednarodna internetna podjetja so danes potrdila informacijo, da so sirski strežniki prenehali z delovanjem, kar pomeni, da Sirija nima več dostopa do mednarodnega spleta. Prav tako so bile prekinjene telefonske linije med provincami v državi. Za oboje so sirski vladni viri okrivili okvaro na optičnem kablu, ki naj bi jo že skušali odpraviti. Podobni internetni mrki so se že dogajali, zadnji se je zgodil novembra lani. Izvedenci iz vrst organizacij, ki se ukvarjajo z nadzorom spletnega pretoka informacij, so izjavili, da je vzrok za mrk praktično nemogoče določiti, če odgovornosti zanj ne prevzame nobena organizacija. V odgovor na mrk je Google znova zagnal aplikacijo "Speak2Tweet", ki omogoča objavo "čivkov" na socialnem omrežju Twitter prek mednarodne telefonske številke.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru z izraelskim premierjem Binyaminom Netanyahujem slednjemu povedal, da Rusija ne bo več tolerirala izraelskih napadov na Damask in se bo na njih odzvala. To ostro opozorilo je lahko razumljeno tudi v luči prihajajoče odločitve administracije ameriškega predsednika Baracka Obame, da s pošiljkami orožja pomaga uporniškim silam v Siriji, kjer Rusija že zalaga vladajoči režim s svojim orožjem.

Kurdska delavska stranka, krajše PKK, je v marcu z vodstvom Turčije sprejela odločitev o razorožitvi in odhodu lastnih bojevnikov za pravice Kurdov v Turčiji na sever sosednjega Iraka. Dogovor se je začel uresničevati z današnjim dnem, potekal pa naj bi nekaj mesecev. Turški premier Recep Erdogan ob tem dodaja, da zaveza turških represivnih organov o nenapadanju odhajajočih velja. Sicer je na jugovzhodnem predelu Turčije včeraj potekal prokurdski protest, ki je z nasiljem in molotovkami obračunaval s policijo, danes pa so na severu Iraka odjeknile eksplozije v prostorih kurdske stranke in kurdske policijske kontrolne točke. Z današnjim dnem se naj bi torej končalo nasilno obračunavanje med PKK in turškimi represivnimi organi zavoljo neodvisnosti oziroma večje avtonomije Kurdov, ki je potekalo zadnja tri desetletja. Sam sporazum pa so dosegli turški oblastniki z že desetletje priprtim vodjo PKK Abdullahom Öcalanom.

Malezijski opozicijski voditelj Anwar Ibrahim je po porazu na nedeljskih volitvah, ki so bile prve od razglasitve samostojnosti leta 1957, navkljub prepovedi policije napovedal današnji protestni shod, na katerem namerava s podporniki izraziti ogorčenje nad izidom in domnevnimi prirejenimi rezultati volitev. Državne oblasti so že povedale, da je shod ilegalen in imajo zato organi pregona pravico zapreti vse, ki se ga bodo udeležili. Opazovalci mednarodnih organizacij za nadzor izvedbe volitev so sicer podali mnenje, da obstaja možnost malverzacij v volilnem procesu, saj imata Nacionalna Fronta, ki je v Maleziji na oblasti že 56 let, in premier Najib Razak vse vzvode manipulacije volilnih rezultatov v rokah, od pristranskih medijskih hiš do zastarelih mehanizmov zagotavljanja korektnega glasovanja.

Romunija je bila v tridesetih letih prejšnjega stoletja sedma svetovna proizvajalka nafte, sedaj pa si želi povrniti nekdanjo slavo in obenem že v sedmih letih postati povsem neodvisna od tujih energentov. Po planu, ki ga je predstavil premier Viktor Ponta, bo romunski Petrum v sodelovanju s tujimi korporacijami kaj kmalu pričel z gradnjo več ploščadi za pridobivanje nafte in plina ter plinskega terminala v Črnem morju.

Britanska kraljica Elizabeta je v svojem govoru predstavila tudi vladne načrte za omejitev priseljevanja, ki vključuje zakonsko zavezanost stanodajalcev po preverjanju državljanskega statusa imigrantov ter prepoved izdajanja vozniških dovoljenj ilegalnim priseljencem. Nova zakonodaja bo tudi olajšala izgon nezakonitih priseljencev in izročanje tujih kriminalcev matičnim državam. Iz vrst laburistov je sekretarka Yvette Cooper poudarila, da spremembe zakonodaje ne naslavljajo perečih problemov izkoriščanja ilegalne delovne sile s strani domačih podjetij, ki onemogoča zaposlitev domačih delavcev.

Pred začetkom letnega strokovno-znanstvenega srečanja Sodobna kardiologija, ki bo med 9. in 11. v Portoroču in ga organizira Združenje kardiologov Slovenije, smo o vsebini srečanja spregovorili z Borutom Jugom iz Kliničnega oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana, ki je član organizacijskega in strokovnega odbora strokovnega srečanja Sodobna kardiologija.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

KDO JE BUGY GENTILLE?

Urh Vele — Wed, 08 May 2013 11:56:11 +0000

Tam nekje v industrijskih predmestjih Bologne živi mož, delavec in pisatelj, o katerem vemo le malo. Ta mož, popolni anonimnež, se je z romanom Osamljenosti po golem naključju iz sveta predmestnih pogubljencev povzpel med italijansko literarno srenjo. Vendar mu kljub nepričakovanem uspehu ni mar za pozornost javnosti, ne za kritiško hvalo ne za literarno kariero, zato še zmerom skriva svojo identiteto in se s tem ruga literarnemu svetu, katerega globoko prezira. Pod svoja literarna dela se podpisuje kot Bugy Gentille in to je vse, kar je o njem znanega.

Ker smo že davno pustili za sabo staro pozitivistično zablodo o psihologiji avtorja, s katero smo nekoč razlagali literarna dela, nas tukaj nikakor ne zanima, kdo je Gentille osebno, na to vprašanje niti ne moremo odgovoriti. Pogledamo pa lahko, kdo je Gentille kot literat.

Že po nekaj prebranih vrsticah Gentillejeve proze občutimo, da ni konformist, kajti njegova literatura je neizprosna in surova, kot je neizprosna in surova sama realnost. V vsaki vrstici njegovega pisanja je razvidna neustavljiva težnja po reprezentaciji realnosti v literarnem jeziku, težnja po pisanju literature, ki jo žene strast do realnega in je tako skoz in skoz realistična, vendar še vedno literatura, torej fikcija.

Realistična težnja v Gentillejevi prozi ne pomeni, da avtor nekritično sprejema realnost. Ne išče pomiritve z realnostjo v literaturi, ne išče prebivališča v besedi. Prvoosebni pripovedovalec njegovega romana je tipični depriviligiranec, a vendar se pripoved ne sprevrže v sicer pretresljivo, a lahno prebavljivo opisovanje krutega vsakdana proletarcev, torej v nekakšno himno malemu človeku, v zlajnani napev o človečnosti človeka v nečloveških razmerah.

Gentille razume realizem globje. Zanj realizem ni vprašanje literarne forme, torej romaneskne forme devetnajstega stoletja, temveč ga razume kot strast do realnega. Realizem razumeva kot literaturo, ki rase iz življenja in se vanj vrača, pri čemer potencialno proizvaja konkretni politični učinek, ne da bi pri tem literaturo oropala literarnega. Zato se ne vrača k realistični formi devetnajstega stoletja, ni mu mar, ali je markiza odšla ob petih.

Čeprav je v tej prozi jasno razvidna politična agenda, se Gentille zaveda, da je nemogoče postaviti enačaj med politiko in umetnostjo kot med občim pogledom na svet in ustvarjalno metodo. Tako zavrača obstoj izključno političnega, abstraktnega in nespremenljivega kriterija za literaturo. Prvoosebnemu pripovedovalcu romana ne polaga v usta političnih traktatov ali parol, temveč depriviligiranim posoja svoj literarni glas, piše z njihovega stališča, kar se pozna tudi na sami sintaksi in izrazoslovju, ki sta bližje vsakdanjemu jeziku kot pa literarnemu. S tem skuša v literarnem jeziku, ki ga oropa okrasja in zgodovinskih naključij, kontruirati brezup zgodovinskega trenutka.

A tudi abstraktni in nespremenljivi umetniški kriteriji ga ne zanimajo. Zato ta literatura ni umetelna, ni lepa, temveč je neposredna in brutalna. Tako na ravni vsebine kot na ravni forme se kaže upor zoper zgodovinski trenutek, upor zoper prevladujočo politiko, in navsezadnje upor zoper samo literaturo. Gentille je namreč že zdavnaj opustil vero v vsemogočnost literature, zavedel se je, da je literatura zgodovinska institucija, neločljivo povezana z vzponom meščanskega razreda. Zato ga ne bo zraven, ko se bodo podeljevala pisateljska odličja. Na meta ravni lahko njegovo prozo beremo kot literarni spopad s samo literaturo, pri čemer prezir do literature ne pomeni odpovedi literaturi.

Literatura je po Gentillejevem mnenju upor zoper zgodovinski trenutek, vendar s tem ne neha biti literatura. Kot pravi na nekem mestu:

“Nič drugega nisem kot literatura in tudi ne morem in nočem biti nič drugega.”

Kljub vsemu je lepo vedeti, da obstaja. Kajti ko bo kup razvalin pred nami rasel v nebo in nas bo vihar, ki mu pravimo napredek, gnal nezadržno v prihodnost, nas bo morda vendarle pomirila misel, da tam nekje ob strani - neviden, neslišen - vihti pero kak Bugy Gentille.

Da ni fiktiven zgolj diskurz literature, pač pa tudi diskurz, ki piše o literaturi, pravzaprav kar vsak diskurz, je rojstnodnevnemu tednu Radia Študent v čast skušal povedati Urh Vele.

Ko študent v Čile gre

Petra Ajdovec — Tue, 07 May 2013 19:51:14 +0000

Selimo se v južnoameriški Čile, kjer že približno dve leti poteka največji študentski protest v zgodovini te države. Študentje zahtevajo brezplačno šolstvo, financirano s strani države, saj sedanji izobraževalni sistem ustvarja velike socialne razlike med populacijo in za izobrazbo prikrajšuje tiste, ki si dragih šolnin ne morejo privoščiti. Protestirali so na zanimive načine, med drugim tudi kot zombiji, protesti pa bodo v Čilu potekali tudi danes.
Naš sogovornik je bil vidnejši predstavnik študentskega protestnega gibanja predsednik Študentske zveze Univerze v Čilu Gabriel Boric.

DemoKino: Virtualna biopolitična agora: Istospolne poroke?

Janez Janša — Thu, 02 May 2013 20:01:05 +0000

Ogledaj si tudi filmček in glasuj v Virtualni biopolitični agori

Več o projektu DemoKino: http://www.aksioma.org/demokino/

***

Poglejmo današnjo pošto.

Valentina mi pošilja voščila ... Spet reklame! Sit sem že tega spama! Namestiti moram enega od programov za filtriranje pošte ... Oho, Jani se oglaša z Nizozemske. Odkar se je preselil tja zaradi službe, mi bolj pogosto piše ... Dobro! Registriral je zvezo z Andrejem. Vesel sem zanj. Zdaj sta kot mož in žena. Že dolgo sva prijatelja, a se mi vseeno zdi smešno.

No, na Nizozemskem sta se z Andrejem lahko registrirala kot par, toda mislim, da je to tudi edina država na svetu, kjer lahko homoseksualca naredita kaj takega. Ko je Jani še živel tu, mi je nenehno razlagal o pravici homoseksualcev do poroke. Zdaj sta zadovoljna in jaz sem seveda vesel, saj je Jani moj prijatelj, toda dvomov se nisem znebil. Zakaj pa bi bilo sicer toliko tako razgretih polemik?
Seveda gre za moralno vprašanje, v igri so verska prepričanja. Kdor namreč meni, da je poroka v bistvu verska zadeva in da se oblasti ne bi smele vtikati v to, je ponavadi proti poroki med homoseksualci ravno zato, ker ima poroko za nekaj svetega. Toda temu se da oporekati, da ima poroka tudi civilne in družbene vidike, ki niso odvisni od verskih prepričanj: in oblasti sprejemajo zakone v zvezi s temi vidiki in ne v zvezi z verskimi. Drugače bi lahko tudi rekli, da oblasti ne smejo sprejeti zakona, ki kaznuje umor, ker ga itak že prepoveduje ena od desetih zapovedi.

Torej je bolje pustiti ob strani verske vidike, tudi če morda obstajajo homoseksualci, ki bi želeli, da bi njihovo zvezo priznala tudi Cerkev. Toda verski vidik kot tak ne more biti predmet razprave. Ne, homoseksualci zahtevajo možnost poroke med osebami istega spola kot državljansko pravico. Tudi zato, ker ima poroka povsem praktične vidike: davki, pokojnina, zdravstvena oskrba: če je tvoja zveza priznana kot zakonska zveza, potekajo stvari na en način, če pa živiš z osebo istega spola in nisi uradno poročen, pa malce drugače.

Ko sva imela z Janijem razprave o tem, sem na internetu našel strani s pričevanji homoseksualcev, ki so imeli težave zaradi tega, ker niso bili poročeni.
Tu je primer Davida Wilsona, ki živi skupaj s partnerjem Robertom Comptonom. Robert ima zdravstvene težave in občasno potrebuje nujno zdravljenje. Wilson se boji, da bi se ponovila zgodba iz njegove prejšnje zveze, ko je partner, s katerim sta živela trinajst let, doživel srčni napad, bil hospitaliziran in umrl, Wilson pa ni mogel biti ob njem v bolnici, ker so ga imeli za tujca, saj nista bila v sorodu niti v zakonski zvezi.
Ali pa ta lezbični par, Gloria Bailey in Linda Davies. Skupaj živita že trideset let in sta že blizu upokojitve: v primeru, da bi ena od njiju umrla, bi morala druga plačevati višje davke za hišo in višji honorar njunemu analitiku, kot če bi bili poročeni. Da niti ne omenjamo težav, ki jih imajo vsi gejevski in lezbični pari pri posvojitvi otrok ali pri priznanju njihove starševske vloge, potem ko otroka že posvojijo.

Jani me je pogosto prepričeval, da homoseksualci, ki zahtevajo pravico, da si ustvarijo družino, izkazujejo visok čut družbene odgovornosti in da bi morala biti družba hvaležna homoseksualcem, ki se želijo poročiti, saj s kanaliziranjem svoje spolne energije v družbeno institucijo prispevajo k stabilnosti, družbeni rasti in zaščiti najšibkejših ter znižujejo stopnjo egoizma in družbenega nereda. Skratka: poroka med homoseksualci ni le pravica, temveč tudi dejavnost, od katere bi imela korist vsa družba.

No, nasprotniki oporekajo ravno temu: zanje je poroka med homoseksualci družbeno razdiralna sila, saj imajo sami drugačno predstavo o zakonski zvezi. Poroka ni le ureditev zveze med moškim in žensko, zatrjujejo, temveč družbena institucija, katere glavni cilj je vzpodbujati razmnoževanje vrste. Zato mora zveza med osebama različnega spola veljati za poroko, zveza med osebama istega spola pa ne more: kajti prva ima razmnoževalni potencial, druga pa ne. Ti ljudje menijo, da je ločevanje spolnosti od razmnoževanja, ki je v sodobnem svetu vse bolj razširjeno, pogubno.
Razmnoževanje je edina od človeških dejavnosti, pri kateri spola potrebujeta drug drugega. Torej bi bilo treba spolnost med moškim in žensko vzpodbujati, saj ima spolnost zavoljo razmnoževanja edinstveno in nezamenljivo funkcijo. Če pa bi se uveljavilo prepričanje, da je poroka potrditev zveze dveh oseb, ki je osnovana na zadovoljevanju čutov, družba ne bi mogla več ločevati med spolnimi dejavnostmi, ki so za družbo koristne, in tistimi, ki so nevarne.
In prav temu nasprotujejo zagovorniki porok med istospolnimi partnerji: da bi lahko družba določila, da so nekatere spolne dejavnosti slabe in nevarne same po sebi.
No, Jani in Andrej sta zdaj mirnejša, jaz pa sem še vedno v dvomih: je prav, je družbeno koristno dovoliti, da se par gejev ali lezbijk poroči?

***

Naloži si strip: http://www.aksioma.org/demokino/photocomics.html

Brez računa Britoff

Nejc Marcen — Wed, 08 May 2013 09:28:59 +0000

Sedma

Libijski obrambni minister Mohamed al Bargati je preklical odstopno izjavo, ki jo je včeraj zjutraj podal zaradi konflikta z oboroženimi skupinami. Te že nekaj časa zahtevajo, da libijsko vlado zapustijo ljudje, ki so bili uradniki že v času Gadafijevega režima, v znak protesta pa so pred dnevi obkolili stavbi ministrstev za pravosodje in zunanje zadeve. Bargatija, ki je bojda odstopil zato, ker se ni bil pripravljen uklanjati diktatom s silo, je v nadaljevanje ministrovanja na obrambnem resorju prepričal premier Al Zeidan.

V Franciji so aretirali 6 domnevnih pripadnikov baskovske organizacije Eta. Kot se je po akciji pohvalil španski notranji minister Jorge Fernandez Diaz, naj bi preiskovalcem uspelo prijeti logistično jedro skupine, ki naj bi pripadnikom Ete med drugim zagotavljalo zatočišča, ukradena vozila, falsificirane dokumente in drugo logistično pomoč. S prijetjem šesterice naj bi bil dokončni razpad organizacije, ki jo bremenijo odgovornosti za smrt 829 ljudi v štirih desetletjih oboroženega boja za neodvisnost Baskije, po mnenju Diaza neizogiben.

Slovenska hokejska reprezentanca je na tretji tekmi svetovnega prvenstva elitne skupine A še tretjič izgubila. Slovenija je morala tokrat premoč priznati Danski, ki je slavila z zlatim zadetkom v sodnikovem podaljšku. Končni izid je bil 3:2. Varovanci Matjaža Kopitarja bodo možnosti za obstanek v eltini kakovostni skupini iskali v nadaljevanju prvenstva proti favoriziranejšim tekmecem.

Osma

Nasilje pred sobotnimi parlamentarnimi volitvami v Pakistanu narašča. Samo včeraj je bilo v dveh ločenih bombnih napadih na severozahodu države ubitih 17 ljudi, več deset pa jih je bilo ranjenih. Tarča prvega napada je bilo predvolilno zborovanje islamističnega kandidata Sjeda Džanana, druga eksplozija pa je odjeknila na zborovanju vladne ljudske stranke. Skupno je bilo v času predvolilne kampanje v Pakistanu ubitih že več kot 100 ljudi.

Sindikati javnega sektorja so vladnim pogajalcem predstavili protipredlog varčevalnih ukrepov. V njem med drugim predlagajo spremenjeno kompresijo plačne lestvice, puščajo odprta vrata za pogajanja glede dodatnega pokojninskega zavarovanja, pripravljeni pa so se pogovarjati še tudi o znižanju nadomestil za bolniško odsotnost. Sindikati ob tem v celoti zavračajo ukrepe grede regresa za prehrano in dodatka za delovno dobo.

V 89. letu starosti je umrl režiser Vojko Duletič, avtor šestih celovečercev ter več televizijskih in kratkih filmov. V spominu ostaja po ekranizaciji klasičnih domačih literarnih del Samorastniki, Na klancu in Ljubezen na odoru, manj pa je znano, da je iz treh celovečercev, Med strahom in dolžnostjo, Draga moja Iza in Doktor, v filmu Bolečina ustvaril sintezo treh sicer različnih zgodb, ki so zaznamovale medvojno in povojno slovensko zgodovino.

Deveta

Ameriški zunanji minister John Kerry je med svojim prvim obiskom Moskve ruskega predsednika Vladimirja Putina pozval k sodelovanju in k iskanju skupnih rešitev med državama, ko gre za vprašanje Sirije. Kerry je ob tem poudaril, da verjame, da imajo Združene države Amerike in Rusija nekaj pomembnih skupnih interesov glede Sirije in da bodo znali skupaj doseči stabilnost v regiji. Razlik med državama, ko gre za mednarodno politiko, ni izpostavljal niti Putin, ki se je sicer prav tako zavzel za tesnejše sodelovanje med obema velesilama. Kerry se je med obiskom v Rusiji srečal še z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom.

V pristanišču italijanskega mesta Genova se je nekaj čez polnoč zgodila nesreča ladje, v kateri so umrli najmanj 3 ljudje, več pa jih pogrešajo. Do nesreče je prišlo, ko se je tovorna ladja, iz zdaj še nepoznanih razlogov, zaletela v kontrolni stolp v pristanišču. Del stolpa, v katerem je bilo v času trka 14 ljudi, se je nato zrušil v vodo. Šest ljudi je huje poškodovanih. Več kot 200 metrov dolga in dobrih 40.000 ton težka ladja je bila sicer iz Genove namenjena v Neapelj.

Vladna stranka Desus nasprotuje zvišanju znižane stopnje davka na dodatno vrednost, krajše DDV, ki ga kot enega od protikriznih ukrepov predlaga aktualna vlada. V Desusu menijo, da bi zvišanje nižje stopnje DDV iz današnjih 8 cela 5 na 9 in pol odstotka, najbolj prizadelo tiste z najnižjimi dohodki in jih spravilo v še težji socialni položaj. V stranki upokojencev podpirajo zvišanje osnovne stopnje DDV na 22 odstotkov, kot pravičen in dober ukrep pa se jim zdi tu krizni davek.

Deseta

Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal zakon, ki državnim uradnikom in njihovim družinskim članom prepoveduje bančne račune v tujini. Državni uradniki po novem zakonu v tujini ne smejo imeti tudi drugih finančnih inštrumentov, kot so delnice in obveznice, v nasprotju z prvotno objavljenim predlogom pa jim nova zakonska določila ne prepovedujejo posedovati v tujini tudi posesti. Zakon se sicer nanaša na ministre in na vse, ki jih na položaj imenujeta ruski predsednik ali ruska vlaka, nova ureditev pa uradnikom omogoča, da morebitne račune v tujini zaprejo v treh mesecih po imenovanju na položaj.

Misija Evropske unije na Kosovu, krajše Eulex, je sinoči ponovno aretirala enega najbolj iskanih kriminalcev v Evropi, Naserja Keljmendija. Keljmendija je kosovska policija sicer, na podlagi mednarodne tiralice, ki jo je razpisala Bosna in Hercegovina, aretirala že v nedeljo zvečer, a ga je po 48-urnem pridržanju izpustila, da bi ga lahko prijel Eulex, ki je prevzel primer. Eulex naj bi Keljmendija tudi izročil Bosni in Hercegovini. Primer zapleta dejstvo, da Kosovo po ustavi ne izroča svojih državljanov drugi državi, če so ti tam osumljeni kaznivih dejanj, nihče pa ni prav prepričan, če ima domnevni mafijski šef, ki naj bi nadzoroval mamilarske poti iz Turičije v zahodno Evropo, sploh kosovsko državljanstvo.

Olimpija in novomeška Krka sta se po pričakovanjih uvrstila v finale letošnjega državnega prvenstva v košarki. Ljubljančani so bili tudi v drugo boljši od košarkarjev Maribora,z 2:0 pa v zmagah proti laškem Zlatorogu pa se je v veliki finale uvrstila tudi v Krka. Finale se bo začelo 13. maja, prvo tekmo pa bo gostilo Novo mesto.

Rella...hmatic

Katarina Višnar — Wed, 08 May 2013 04:20:57 +0000

Govori se... govori se, da se bodo novih albumov lotili The Blur in tudi Guns'n'Roses. Shellac pa so ga tudi posneli, svoj peti album in prvi po šestih letih premora. Novico je potrdil Steve Albini in dodal, da trojcu bolj ali manj preostane le še to, da posnet material skrčijo za skladbo ali dve. Album bo izšel pri Touch and Go Records, ne vemo pa še, kdaj.

*********

Ne tako lepa novica je, da je bila v teh dneh Lauryn Hill obsojena na tri mesece zapora zaradi utaje davčnih obveznosti v višini bojda enega milijona dolarjev. Eh, dacarji.

*********

Na krajši evropski turneji se bo junija, potem ko se je preselila čez lužo in ji je v ZDA očitno všeč, oglasila estonska alter-pop princesa Maria Minerva. Najbližje nam bo nastopila na Dunaju, in sicer v četrtek, 13. junija.

*********

V posluh vam v današnji Svaštarnici ponujamo skladbo "Rellahmatic", ki jo je podpisal kalifornijski eksperimentalni hip-hop producent Lee Bannon.

*********

Za konec pa še TOLE. :)

Majce gled ena popvpraševanje in fajn Chrome extension

Anže Tomić — Wed, 08 May 2013 05:33:39 +0000

Teespring.com

Template

Progreso = mentira

Goran Ivanović — Tue, 07 May 2013 07:30:11 +0000

S U B W A Y 8 5 4 / 1 1 4 9 torek, 7/5.2013. ob 23-ih

Novi posnetki švedskih Warvictims in sicer s splita z japonskimi Dropend. Potem finski The Escapist, ter split španskih Venganza in Antidroga. S kompilacije A New World in Our Hearts: This is Brainwash, Power is Poison, Stuck in a Rut ter Dark Horse. Od koncertov - antifa večer v Zagreb (Dick Cheney in Šutnja); v Sloveniji pa Arrested Denied, Meth Drinker, Countdown in Link.

WARVITIMS - split w/. Dropend 7" (Rawmantic Disaster Records, 2013)

– Dehumanisering

- Ingen gloria lyser

DROPEND - "Demonstration" EP; 2012

- Self Creation (Not Puppet)

The ESCAPIST - S/T EP, 2012

– So Tired

- Suggestion

VENGANZA - "Zaragoza Letal" split CD, 2012

– Estado del bienestar

– Progreso = mentira

ANTIDROGA

– Arritmia

– Zaragoza Letal

V/A "A New World In Our Hearts"

THIS IS BRAINWASH – You Didn’t Just Turn Into

POWER IS POISON – Stront Front

STUCK IN A RUT – Faith Defiler

DARK HORSE – Nichts Ist Vergessen

ARRESTED DENIAL - "Our Best Record So Far", CD 2012

– Go Away

– Welcome

DICK CHENEY - "Ready To Go Hunting" EP, 2012

– Changes Today

– Background Of Genocide

ŠUTNJA

– Nešto realno (1. demo, 2010)

– Ay Carmela (2013)

METH DRINKER - split w/.Moloch

– 2 Minutes Hate

COUNTDOWN - "Blinded Souls" EP, 2013

– In A Dying World

LINK - "Chapter II", CD; 2011

- Control

– The End Of All

Od koncertov:

(sreda) 8.5. Ljubljana, Gromka: Link, Iamdisease;

(sreda) 8.5. Kostanjek pri Krškem, Pizdun plac: StillBust, Thekidisfireworks;

(petek) 10.5. Ljubljana, Gromka: Graves At Sea, Meth Drinker, Leechfeast;

(petek) 10.5. Murska Sobota, MIKK: Countdown, In the Croosfire, Pissing in the Wind, Free Ride;

(petek) 10.5. Olika pri Gračišču, Obala: Trifor60, Svinjske tačke, Neverend, S.T.O.P, Kurvini sinovi...:)

(sobota) 11.5. Ljubljana, Menza: Arrested Denial, The Homebreakers, Radiostorm;

(sobota) 11.5. Maribor, Pekarna: Multiball, Trash Candy

(sobota) 11.5. Zagreb, Medika – Antifa Night: Dick Cheney, Šutnja, What Matter Most, Abergaz:

(torek) 14.5. Nova Gorica, Mostovna: Strung Out;

~~21. Monte Paradiso Festival (2.-3.8.2013.)~~
Mob 47 (Sweden); Restarts (UK); Iskra (Canada); Agent Attitude (Sweden); Desperat (Sweden); Antares (Italy); Black Gust (Croatia); Reflections of Internal Rain (Serbia); Nihilizzm (Poland); Stregesti (Poland); My Man Mike (South Korea); Scheisse Minnelli (Germany); Danny Trejo (Italia); Daša Fon Fl’aša (Slovakia).

METAL DETEKTOR: In Memory of Jeff Hanneman (Slayer)

Ivan Cepanec — Mon, 06 May 2013 18:26:47 +0000

Kot vemo, je v četrtek, 2. 5. 2013 svet zapustil kitarist zasedbe Slayer, Jeff Hanneman. V bistvu je bil več kot kitarist - napisal je lepo število Slayer komadov, za katere bo marsikdo trdil, da so tisti najboljši. Prinesel je punk v metal in thrash v punk. Napisal je veliko odličnih besedil. Na nek način je izumil ekstremni metal, njegovo igranje pa je vsekakor vzor verjetno vsakega kitarista na bolj ekstremni metal in drugih scenah.

Zato bomo 60 minut poslušali Slayer, in sicer komade, katere je napisal Jeff sam ali v sodelovanju z ostalimi. Ne bom jih našteval, vsekakor pa sekajo. Seznam je sestavil pisec internetnega časopisa Profanity.si, Nenad Čekrlić.

Po dolgem času bomo odprli telefonsko linijo - med 22. in 23. uro boste lahko poklicali na telefonsko številko 01-242-88-00 in v eter ob glasbeni spremljavi Slayer izrazili svoje občutke ob smrti možakarja, vaše zgodbe o Slayer, vaša pričakovanja glede prihodnosti Slayer ipd.

SLAAAAAAAAAAAAYYYYYYYYYYYYEEEEEEEEEEEEEEEEEER!!!

(flyer: Tina Ahačič, original fotka: Metal Hammer UK)

Iggy & The Stooges; Thee Oh Sees; Driving Dead Girl, Subsonics; Kicks of Ike Turner; The Real Things

Brane Škerjanc — Sat, 04 May 2013 15:14:17 +0000

Po petih letih so izdali album Iggy & The Stooges. Tudi nam so bolj všeč njihove veliko starejše stvari. Hiperproduktivni so Thee Oh Sees - predstavljamo njihov prvi letošnji album, prav gotovo bodo letos izdali še kakšnega. Opozarjamo tudi na bližnje koncerte. Bendi, ki bodo igrali v prihajajočih dneh so Driving Dead Girl, The Real Things, Kicks of Ike Turner in Subsonics.

Pleši pleši, pleši z mano...

Jaka Berger — Wed, 08 May 2013 12:48:32 +0000

V tokratni oddaji:

Prvenec Fauna zasedbe Salonski

Dance Mamblita z novo ploščo Amor - intervju

Novi singli:

New wave Syria - Hipster than hip

Eightbomb - Insane

DANCE MAMBLITA: Amor

Peter Recer — Mon, 06 May 2013 21:02:53 +0000

ZARŠ, 2013

Dance Mamblite ni treba posebno predstavljati. Ta nadvse simpatični dvojec namreč osvaja domače občinstvo vse od izdaje studijskega prvenca v letu 2007 oziroma sodelovanja pri Klubskem maratonu. Primorski dvojec nas je očaral z neposrednim glasbenim nastopom in seveda debelim basovskim pleteničenjem, ki prihaja izpod prstov Andreja Šika. A tokrat Dance Mamblita s seboj prinaša nekatere spremembe, predvsem kadrovske. Na albumu Amor namreč za bobni ne sedi več Boris Beštjak, ki je z Andrejem sodeloval že v skupini Valter brani Sarajevo. Zamenjal ga je Maksimiljan Rojc, ki je pred dolgimi leti z Andrejem igral v bendu Alice B. Talkless. Naslednja novost pa je, da Dance Mamblita ni več le basovko-bobnarski dvojec, saj se je skupini pridružila še tretja članica, in sicer Đuli Jenček z vokalom in tamburinom. Pri tem pa se sestava benda ne konča, saj je k sebi za to priložnost priključil še gostujoči glasbenici.

Tako kot Dance Mamblito zaznamuje gibljiva basovska slika, ki se giblje skozi punkovsko estetiko, tako so za njih značilna tudi besedila, ki presegajo slovensko okolje. Odpeta so namreč lahko tudi v angleščini, srbohrvaščini, italijanščini in tokrat na plošči Amor tudi v portugalščini. Krivec za to je namreč duet Portofado iz Bologne, ki ga sestavljata Angelica in Francesca, dve punci, ki so ju Dance Mamblita spoznali na Metelkovi. Album Amor je s tem, ko preskakuje med različnimi jeziki, slišati izredno sveže, kar se dobro dopolnjuje z igrivostjo njihove glasbe. Ta se še vedno giblje okoli basovskih linij, razni dodatki, kot so spremljajoči vokali, tamburin in harmonika, pa prispevajo k širši barvitosti, pri tem pa ne trpi primarni zvok Dance Mamblite.

Plošča Amor ni posebno obogatena s studijskimi olepšavami. Sliši se surovo, recimo temu pristno, zato poslušalec dobi občutek bližine in vpogled v koncertno podobo Dance Mamblite. Ob tem pa toliko bolj prihaja do izraza dinamika igranja, ki je razgibana in kot v pesmih Como Va, Sometimes tudi punkovsko nabrita. Kontrast temu je pesem Barcelona, ki z zvokom harmonike dobiva lahkotnejšo obliko, kar odlično sovpada s sočasno debelo basovsko podlago. Ob tem omenimo, da so pesmi idejno zasnovo dobile skozi raznovrstne vsakodnevne dogodke, ki pa mnogokrat vključujejo interakcijo z naključnimi ljudmi. Tako kot so za Como Va dobili navdih ob naključnem nastopu neznanih Kubank v Madridu in njihovi Santanini priredbi, tako je Barcelona izpoved hotelirja in jeze njegove žene nad njegovim sezonskim nedelom.

Pesem, ki izstopa, predvsem zaradi prijetne poslušljivosti in pozitivnega, dobro mislečega besedila, je Lepo naj ti bo. To je preprosta in všečna pesem, ki hitro pride v uho, njeno sporočilo pa še dolgo zveni v poslušalčevih mislih. V naslednjem trenutku pa se Dance Mamblita vrnejo globoko v svojo preteklost, saj je pesem Dance Machine nastala še pred obstojem skupine. V nasprotju s pesmimi, ki so nastale skozi srečanja z neznanimi ljudmi, pa Dance Machine orisuje domače okolje, točneje lokalno izolsko pivnico. Prav tako ima naslovna pesem Amor preteklost, saj sloni na rifih, ki jih je Andrej Šik že dolgo preigraval. A glasba najlepše deluje takrat, kadar je vpeta v neki trenutek, čeprav je to le splet naključij. In to je sigurno srečanje z duetom Portofado, ki je ponovno slišan pri tej pesmi, hkrati pa predstavlja dodatno začimbo na albumu, zaradi katerega je slišati še toliko bolj barvit. Sklepni moment na plošči si tako prislužita Portofado z izvedbo portugalske ljudske pesmi, pri kateri je ob igranju harmonike odlično slišan temperamenten in mlad vokal gostujočih glasbenic.

Dance Mamblita so v prenovljeni zasedbi izdali studijsko ploščo, ki je slišati preprosta, a zato toliko bolj igriva in gibljiva. Pesmi se slogovno spreminjajo, hkrati pa vsebujejo medsebojno povezavo, četudi so lahko pankovsko nabrite ali pa skozi zvok harmonike na trenutke dobijo nežnejšo obliko. Amor je plošča, ki je nastajala tudi ob spontanih trenutkih, obenem pa je plod zgodovine Dance Mamblite. Stičišče obojega vnaša raznovrstno glasbeno podobo, tako da je album Amor kljub znanemu zvoku slišati sveže in razigrano.

Odprl se je nov politični prostor v Puli

Franci Iskra — Mon, 06 May 2013 17:07:20 +0000

Odprl se je nov politični prostor v Puli

Med prazniki, ki v sledovih še spominjajo na delo, ob tem pa tudi na prekernost, brezposelnost in ostale tegobe, ki tarejo mlade in stare, nas je pot popeljala v Pulo.

1. maj se je v tem med ladjedelnico in turizmom razpetem mestu proslavilo z otvoritvijo prostorov Zadruge Praksa. Gre za odpiranje novega političnega prostora, ki deluje tudi prek arhitekture, planiranja, projektiranja, urbanizma in oblikovanja.

Prakso so maja 2011 ustanovili člani Puljske grupe kot prvo arhitekturno zadrugo na območju Hrvaške. To pomeni odklon od klasičnih arhitekturnih birojev v smer soodločanja na ravni produkcije.

Več o Zadrugi Praksa, Puli in še čem nam bo povedal Emil Jurcan.

IZJAVA ZA JAVNOST PROGRAMSKIH SODELAVCEV RŠ

Bojan Anđelković — Tue, 07 May 2013 14:58:30 +0000

IZJAVA ZA JAVNOST PROGRAMSKIH SODELAVCEV RADIA ŠTUDENT (RŠ)

Uredništvo RŠ v širši sestavi, ki ga po Aktu o ustanovitvi Zavoda RŠ »sestavljajo vsi člani redakcij zavoda RŠ, ki opravljajo novinarsko delo, odgovorni urednik, drugi avtorji prispevkov in drugi programski sodelavci«, ob 44. obletnici neprekinjenega neodvisnega delovanja RŠ podaja naslednjo izjavo za javnost glede predloga direktorja oz. predsedstva Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU) o prostorskem in vsebinskem združevanju medijev, ki smo del družine ŠOU oz. selitvi Tribune in Šouvizije v prostore Zavoda RŠ:

Sodelavci Radia Študent ostro nasprotujemo predlogu ŠOU o prostorskem in vsebinskem združevanju medijev ŠOU oz. predlogu, da v prostore samostojne pravne osebe Zavoda RŠ, ki ima sedež na naslovu Cesta 27. aprila 31, blok XIV, 1000 Ljubljana, preseli svoje stalne dejavnosti Šouvizijo in Tribuno, iz naslednjih razlogov:
1) ker bi tovrstna selitev zaradi prostorske stiske onemogočila kvalitetno opravljanje osnovne radijske ter številnih drugih programskih in neprogramskih dejavnostih RŠ (vzgoja, izobraževanje, video produkcija, spletni mediji, organizacija javnih prireditev in kulturnih dogodkov, založništvo, številne projektne in administrativne dejavnosti itn.);
2) ker bi bila tovrstna selitev v direktnem nasprotju s 4. členom tripartitne Pogodbe o zagotavljanju prostorov za Radio Študent p. o., št. 363-3/93, sklenjene med Ministrstvom za šolstvo in šport RS, Zavodom Študentski domovi v Ljubljani in Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani, ki se glasi: »Ministrstvo in ŠOU se sporazumeta, da ŠOU uporablja prostore, ki so predmet te pogodbe, IZKLJUČNO za potrebe Radia Študent in opravljanje njegove dejavnosti.«;
3) ker bi bila tovrstna selitev in združevanje medijev ŠOU nezaslišan poseg v prostorsko, skupnostno in vsebinsko avtonomijo najstarejšega, najpomembnejšega in najmočnejšega študentskega radia v Evropi, ki kot prostorsko in programsko avtonomen ter neodvisen študentski medij in skupnost neprekinjeno deluje že od leta 1969;
4) ker bi bila tovrstna umestitev vseh medijev ŠOU pod eno streho, ob do zdaj še ne pojasnjenih in nestrukturiranih predlogih o »vsebinskih sinergijah« teh medijev, resen poseg v avtonomijo naših programskih uredniških politik, kar bi posledično povzročilo uničenje pluralnosti oz. homogenizacijo ljubljanskih študentskih medijev, kar nikakor ne more biti v interesu študentske in širše javnosti.

RAZLOGI ZA IZJAVO TER JAVNI POZIV PRISTOJNIM IN ZAINTERESIRANIM INSTITUCIJAM TER ŠIRŠI JAVNOSTI

Na 16. redni seji Predsedstva ŠOU v Ljubljani z dne 22. aprila 2013 je bil sprejet naslednji sklep:
„Sklep št. 7. Predlagatelj: Andrej Klasinc
Predsedstvo ŠOU v Ljubljani soglaša in potrjuje selitev stalnih dejavnosti Šouvizije in Tribune iz sedanjih prostor v prostore na sedežu Radia Študent na naslovu Cesta 27. aprila 31, blok XIV, 1000 Ljubljana. Selitev stalnih dejavnosti Šouvizije in Tribune se izvede najkasneje do 15. 6. 2013. Predsedstvo ŠOU v Ljubljani pooblašča direktorja ŠOU v Ljubljani za izvedbo vseh navedenih del in nalog v zvezi s selitvijo stalnih dejavnosti Šouvizije in Tribune v prostore Radia Študent. Sklep je bil soglasno sprejet.« (Sklep so soglasno potrdili Rok Liković kot predsednik ŠOU v Ljubljani in Andrej Bole, Klemen Balanč, Matic Colnar ter Damjan Planinc kot navzočni člani; sklep pa je sprejet kljub nasprotovanju Uredništva in poslovodnega organa RŠ, o njem pa ni bil obveščen Svet Zavoda RŠ.)

Čeprav je ta protipravni sklep, ki je v direktnem nasprotju z določili tripartitne Pogodbe o zagotavljanju prostorov za Radio Študent, sklenjene leta 1996 med Ministrstvom za šolstvo in šport RS, Zavodom Študentski domovi v Ljubljani in ŠOU, na 10. Korespondenčni seji Predsedstva ŠOU z dne 24. aprila 2013 preklican, je iz izjav direktorja ŠOU Andreja Klasinca ter članov Predsedstva ŠOU na seji Študentskega zbora ter novinarski konferenci ŠOU, ki sta sledili, jasno razvidno, da s preklicem tega sklepa ni »preklicana« tudi ideja o združevanju vseh medijev v lasti ŠOU pod streho Radia Študent.

Zato Uredništvo RŠ v širši sestavi, ki ga po Aktu o ustanovitvi Zavoda RŠ »sestavljajo vsi člani redakcij zavoda RŠ, ki opravljajo novinarsko delo, odgovorni urednik, drugi avtorji prispevkov in drugi programski sodelavci«, ob 44. obletnici neprekinjenega neodvisnega delovanja RŠ poziva:

- Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Zavod Študentski dom Ljubljana, da v skladu z določili tripartitne pogodbe o zagotavljanju prostorov za RŠ zavrneta predlog ŠOU, da v prostore Zavoda RŠ preseli svoje stalne dejavnosti, časopis Tribuna in spletno televizijo Šouvizija;
- Univerzo v Ljubljani, da s svoje strani konča formalni del procesa vstopa Univerze v Ljubljani v soustanoviteljstvo Zavoda RŠ, glede česar smo soglasni vsi deležniki: sodelavci in Svet RŠ, ŠOU in Univerza v Ljubljani. Študentski zbor ŠOU je namreč že na 35. redni seji, 12. decembra 2011, sprejel sklep o soglasju vstopa Univerze v Ljubljani v soustanoviteljstvo RŠ, o soustanoviteljstvu pa sta se s koncem prejšnjega leta pozitivno izjasnila tako Upravni odbor kot rektor Univerze v Ljubljani;
- vse pristojne in zainteresirane organe študentskega organiziranja in širšo študentsko javnost, da podajo svoje stališče o potekajoči zgodovinski prostorski in vsebinski reorganizaciji ter »racionalizaciji« ŠOU: o načrtu izgraditve komercialnega turističnega hotela in restavracije na Kersnikovi 4 in 6, in sicer na račun uničenja tamkajšnjega ljubljanskega študentskega kulturnega središča, ob hkratnem poseganju v prostorsko in vsebinsko avtonomijo študentskih medijev z bogato in dolgo tradicijo;
- župana Ljubljane Zorana Jankovića in Oddelek za kulturo Mestne občine Ljubljana, da se prav tako izjasnita o pričujoči problematiki in predlogu direktorja in predsedstva ŠOU o preselitvi Tribune in Šouvizije v prostore RŠ, kar bi resno ogrozilo delovanje praktično edinega mestnega radijskega javnega servisa;
- Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, da se izjasni glede ogroženosti avtonomije delovanja Zavoda Radio Študent in z ustreznimi ukrepi pripomore k zaščiti delovanja edinstvene slovenske medijske, kulturne in izobraževalne institucije, ki je v svoji 44-letni zgodovini ogromno prispevala k razvoju slovenske medijske, študentske, urbane, mladinske, glasbene, politične itn. kulture, kar z raznovrstnostjo svojega medijskega delovanja in kulturnega udejstvovanja z nezmanjšanim zagonom počnemo tudi danes;
- medije, organizacije civilne družbe, organizirane skupine in posameznike, da pripomorejo k zaščiti prostorske in programske avtonomije ter k obstoju Radia Študent, ki že 44 let deluje v javnem interesu.

v Ljubljani, 6. maja 2013,

Uredništvo RŠ v širši sestavi

Gradili bi in igrali golf

Luka Počivalšek — Tue, 07 May 2013 16:26:51 +0000

Že nekaj let je minilo odkar smo prvič poročali o tristranski pogodbi med občino Piran, Golf Istro in Skladom kmetijskih zemljišč za igrišče za golf v Sečoveljski dolini. Načrti za golf igrišče se zaradi sodnega spora med pogodbeniki več let niso premaknili iz mrtve točke. Na današnji novinarski konferenci je Jožef Horvat iz Združenja zakupnikov kmetijskih zemljišč slovenske Istre poudaril, da je omenjena tristranska pogodba nična. Zakupniki so podpisnike pogodbe tudi pozvali, naj od pogodbe odstopijo, saj bi sami to območje, ki je izjemno kvalitetno, razvili v ekološkem duhu.

V Offsajdu gostimo predsednika Združenja zakupnikov kmetijskih zemljišč slovenske Istre Jožefa Horvata, ki nam razjasni razvoj dogodkov, ki je pripeljal do tega trenutka, nam oriše za kakšne vrste zemljo gre v primeru 67 hektarjev zemljišča, na katerem naj bi igrali golf in gradili apartmaje. Vsi dosedanji piranski župani so do tega trenutka precej očividno podpirali projekt izgradnje golf igrišča. Ali so vpleteni kontaktirali nekdanjega župana občine Piran in trenutnega ministra za zdravje Tomaža Gantarja, katerega prioriteta sedaj ni razvoj turizma, temveč predvsem zagotavljanje nemotenega delovanja zdravstvenega sektorja in neoviran dostop državljanov do zdravstvenih storitev? Za strokovno mnenje o kvaliteti zemljišča, o vplivu na okolje predvsem zaradi ogromne porabe vode, ki jo v slovenski Istri v poletnih mesecih primankuje, smo prosili raziskovalko iz Znanstveno raziskovalnega središča Univerze na Primorskem Majo Podgornik. Prosili smo jo še za mnenje o posledicah uporabe herbicidov za vzdrževanje trave na poroznih primorskih tleh.

Simpozij Prostor in lastnina

Aleš Mendiževec — Tue, 07 May 2013 12:46:24 +0000

Ste se kdaj sprehajali po Ljubljani in opazili, da je ogromno stavb praznih in da v bližini teh stavb na klopci v parku pogosto spi neki brezdomec? Ste kdaj gledali poročila, recimo Svet na Kanalu A, in opazili, da je polovica vseh prispevkov prerekanje, kdo si lasti kaj in na čigavi strani je pravica? Ste morda opazili, kako so se tekom določenih gibanj spremenili statusi javnih prostorov: trg Tahrir je postal simbol svobode, park Zuccoti se je iz zasebne lastnine za določen čas spremenil v javni prostor, nekakšno agoro, in tako dalje. Prostor in lastnina sta očitno problematična in s to problematiko se bo soočal simpozij z naslovom »Ni v vseh prostorih lastnine. Nima vsakdo v lasti prostora. A vsak prostor je v lasti«. Začetek lahko ujamete jutri ob 12. uri v Rogu, trajal pa naj bi vse do 20. ure. Govorili smo z Jernejem Kalužo, Natašo Mrzel in Gregorjem Kuharjem, ki so organizatorji simpozija. Razložili so nam, zakaj so se tega projekta in te problematike sploh lotili, in predstavili različne aspekte.

*Izjava se nahaja v posnetku*

Simpozij bo obdeloval zelo različne pojme in probleme: medijski, virtualni, fizični prostor, javna in zasebna lastnina, skupno. Na kakšen način so zastavili potek simpozija, smo vprašali omenjene organizatorje.

*Izjava se nahaja v posnetku*

Vprašali smo jih tudi, kako se navezujejo na Radio Študent, v okviru katerega delujejo.

*Izjava se nahaja v posnetku*

Etrski prostor si je s kulturnimi novicami prilastil Aleš.

Trda in prijazna moč s tradicijo!

Luka Počivalšek — Tue, 07 May 2013 13:03:43 +0000

Lepo pozdravljeni. Začnimo v Aziji. Medtem ko se je Severna Koreja rahlo utrudila zaradi nekajmesečnega napenjanja mišic in iz izstrelitvene rampe na vzhodni obali odstranila raketi srednjega dosega ter s tem pomirila Združene države Amerike, je Pentagon pohitel z novo nervozo. V letnem poročilu so kitajsko vlado in vojsko obtožili napadov na računalniško omrežje ameriške vlade. Kot pravi poročilo, naj bi šlo za široko organizirano kampanjo kibertnetičnega vohunstva. Vdori v občutljivo tkivo ameriške administracije naj bi bili osredotočeni za zbiranje obveščevalnih podatkov o ameriških diplomatskih, gospodarskih in obrambnih načrtih. Predvsem podatki iz obrambnega sektorja naj bi Kitajski koristili pri snovanju lastnega obrambnega programa. To je prvič, da letno poročilo Pentagona neposredno za tovrstne napade obtožuje Peking. Kitajska je poročilo označila za neutemeljeno, in pravi, da predstavlja le ameriško nezaupanje.

Skočimo v Evropo. Uniji se decembra obeta prvi evropski vrh o varnosti po letu 2008, včeraj pa so že potekale predpriprave, na katerih so se sestali člani Evropskega parlamenta in predsedujoči zvezi NATO Anders Rasmussen. Ta je poslancem hitel razlagati, da, navajamo: „mi Evropejci moramo razumeti, da mehka moč v resnici ni nobena moč. Brez vojaških zmožnosti v podporo naši diplomaciji, bo Evropi primanjkovalo tako kredibilnosti kot vpliva“, in dodal: „imeti moramo tudi politično voljo za uporabo [vojaških zmožnosti]“. Evropski poslanci so se vzdržali komentarjev in Rasmussena večinoma le izpraševali o njegovih pogledih na varnostno politiko. V kolikšni meri so pogledi sorodni, bo jasno decembra.

Nadaljujmo v Iranu. Ker se Mahmud Ahmadinedžad ne more potegovati za še tretji predsedniški mandat, so pričeli z uradnim zbiranjem kandidatur za predsedniške volitve, ki bodo 14. junija. Prvi dan je prijavo vložilo kakih 20 kandidatov. Glavna kandidata konservativcev sta nekdanji zunanji minister Ali Akbar Velajati in župan Teherana Bager Galibaf, ki ju podpira tudi vrhovni vodja Ajatola Ali Hamenei. Vodilni kandidat reformistov pa bo nekdanji pogajalec za iranski jedrski program Hasan Ruhani.

Povsem pričakovan pa je evropski migracijski trend. Nemški Statistični urad je namreč sporočil, da se je v ekonomsko najmočnejšo evropsko članico Nemčijo lani priselilo 1,8 milijona ljudi. Tolikšno število migrantov so nazadnje zabeležili pred 17 leti. Iz evropskih držav je v Nemčijo prišlo 765.000 priseljencev, predvsem iz južne in vzhodne Evrope. Največ jih je sicer kot vsa pretekla leta prišlo iz Poljske, sledita ji Romunija in Bolgarija. Velik prirastek priseljencev v primerjavi z letom prej so zabeležili iz držav članic Evropske unije, ki se soočajo s hudimi finančnimi težavami in zvijanjem svete trojice. Se pravi iz Grčije, Portugalske in Italije.

Naj na tem mestu omenimo, da so se cene nepremičnin v številnih nemških mestih kot tudi v Berlinu v preteklih treh letih povišale za 30 do 50 odstotkov. Z njimi vred pa so strmo narasle tudi najemnine stanovanj. Zaradi nezmožnosti plačevanja le-teh je na nemških sodiščih na tisoče zahtevkov za prisilno izselitev, ki so jih sprožili nepremičninski investitorji ali lastniki. Mnogo ljudi je bilo že deložiranih, kar je med stanovalci nemških mest sprožilo dobro organizirano zavezništvo levičarskih aktivistov, priseljencev, upokojencev in socialno šibkih družin. Pri tem naj dodamo še, da nekateri domačini za strmo podražitev nepremičnin že krivijo Grke, Špance in Italijane, zaskrbljene nad gospodarsko-finančno prihodnostjo doma, ki so svoj denar vložili v nemške nepremičnine. Že videno in slišano.

Po petih stoletjih se nad jadranskim morjem ponovno vihti minaret. V soboto so se uradno odprla vrata mošeje v Reki, sicer tretje na Hrvaškem. Prva je bila zgrajena v Gunji v šestdesetih, druga leta 1987 v Zagrebu, mošeja na Reki pa bo služila 10 tisoč tam živečim muslimanom od sicer 67 tisoč živečih na Hrvaškem. Otvoritve so se udeležili visoki gostje iz Emiratov, verski predstavniki Bosne in Hercegovine, predsednik Hrvaške Ivo Josipovič, kak minister, župani in še kdo. Madžlis reške islamske skupnosti Hajrudin Mujkanović je včeraj izkazal navdušenje nad številnimi gosti širše hrvaške skupnosti in poudaril sledeče: „Otvoritev in govori so minili, gostje so odšli, a občutek pripadnosti [širši skupnosti] je obstal.“

Zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije - Zveza Biodar je pripravila srečanje s potrošniki v okviru projekta Bio užitek. Gre za program promoviranja ekološkega kmetijstva, ki je delno sofinanciran s strani Evropske unije in Republike Slovenije. S tem želijo potrošnikom približati ekološko kmetijstvo in predstaviti različne možnosti ter načine prodaje nadzorovanih ekoloških izdelkov in hrane. Predsednik zveze Boris Fras nam je pojasnil, zakaj se srečanje tradicionalno odvija v upravnem središču Slovenije in kaj so na njem predstavili.

Izjava je dostopna v posnetku oddaje.

Predsednika zveze Biodar Borisa Frasa smo prosili za mnenje o novi zakonodaji na ravni Evropske unije, ki ureja agroživilsko industrijo. Nova evropska uredba o semenih namreč pravi, da se bodo smela tržiti samo uradno dovoljena semena. Evropska komisija želi z novo uredbo o rastlinskem razmnoževalnem materialu kmetom in vrtičkarjem predpisati uporabo enotnih semen. Številne evropske in slovenske nevladne organizacije svarijo, da stare in redke sorte skoraj nimajo možnosti pri unifikaciji, zato bodo posledično izginile. Njihovo gojenje, četudi v zasebnem vrtu pa bi bilo nezakonito. Boris Fras?

Izjava je dostopna v posnetku oddaje.

V prostorih Slovenskega Etnografskega muzeja se je ob praznovanju 44. rojstnega dneva Radia Študent zgodila tiskovna konferenca. Prisotni Robert Mohorič, Bojan Anđelković, Jernej Kaluža in Dragan Živadinov so v odprtju konference predstavili program tekočega tedna ter se dotaknili aktualne problematike ob dekretu Študentske organizacije po posegu v prostorsko strukturo Radia Študent. Prisluhnimo odgovornemu uredniku Radia Študent Bojanu Anđelkoviću, ki bo predstavil rojstno-dnevni program v tem tednu.

Izjava je dostopna v posnetku oddaje.

V drugem delu odgovorni urednik Bojan Anđelković spregovori o aktualni problematiki, s katero se sooča Zavod Radio Študent.

Izjava je dostopna v posnetku oddaje.

Celotno izjavo bo moč slišati v platformi Ni še gotovo po Offsajdu. Sicer pa se vidimo vsaj na zaključni zabavi v petek v Rogu!

Začetek Subversive festivala v zagrebu

Izidor Barši — Tue, 07 May 2013 08:10:31 +0000

CELOTNO PISMO V POSNETKU

***

Tako nekako sva sredi gužve pred vrati dvorane Kina Evrope v centru Zagreba poskušala osmisliti situacijo, v kateri se med levičarskimi intelektualkami, aktivistkami, alternativci in subverzivci nisva počutila najbolj domače. Na najini desni so možje s prefinjenimi klobuki ponosno kadili cigare, medtem ko so na levi dekleta s hipsterskimi očali zobala pokovko in vzhičeno pričakovala Žižka na filmskem platnu. Od vsega piva, čikov in čevapov, se nisva morala povsem poistovetiti s sceno, še posebej pa je bil moreč vseprežemajoč duh kritiškega levičarstva, ki ne uide sodobnim modnim muham.

Vrata od dvorane so se odprla in stotine ljudi se je z različnimi metodami prerinilo naprej na svoje sedeže. Še pred formalnim začetkom festivala se je obetala subverzivnost, sedežni red je bil namreč suspendiran izbiri svobodnega posameznika na čast.

Subverzivnost pa se je kmalu razblinila, saj so ugasnili luči in otvorili festival s pokroviteljsko reklamo pokrovitelja festivala Peugeota. Slednjo so postavili za uvodno špico, za inavguralni akt subverzivnega festivala Subversive.

Po formalnih otvoritvenih govorih se je začela projekcija filma. Tako kot v prvem perverzneževemu vodniku smo tudi tokrat gledali Žižka v znanih scenah kultnih filmov, iz katerih je razlagal teorijo ideologije. Ne Žižkova vsebina, še manj pa režija Sophie Fiennes nista prinesli nobenih velikih novosti. Žižek nam ponuja skoraj iste koncepte kot v prvemu perverzneževemu vodniku, le da na drugih filmskih primerih. Vsak, ki kolikor toliko bere Žižka, si bo rekel »deja-vu«, saj lahko večino teh analiz celo večkrat najdemo v njegovih tekstih, od Sublime object of ideology dalje. Sophie Fiennes pa jih zgolj zlepi skupaj v neko koherentno celoto.

Vseeno pa je prehajanje kadrov in scen zelo tekoče in se drži konceptualne povezave in razvoja oziroma »dela pojma«. Na neki točki v filmu gledamo prazen sedež na vlaku, katerega nam Žižek predstavi s formulo »sami smo«, imamo samo sebe in nobenega Drugega; nakar v nadaljevanju dobimo še bolj slikovito podobo te »destitucije subjekta«, ko gledamo Jezusa na križu in spremljamo njegovo božjo zapuščenost. Ugotovitev, da nasproti nas ne sedi nihče Drug, je pač boleča. Boleče pa je postajalo že 135-minutno sedenje pred filmom, ki se kar ni hotel končati. Ko pa se je, se je končal v stilu. »Ima još« so nas opozorili, in sicer pred eksplozijo patetike: od ljubezni in ideje, do stisnjene pesti. Tako humoristično trash cineastični zaključek lahko iz »trde teorije« verjetno naredi le Žižek.

Filmu je sledil obupni pogovor z režiserko, ki je trajal celih pet minut in obupano iskal vprašanja iz občinstva, ki jih ni in ni bilo. Tako nisva imela niti priložnosti, da bi spizdila ven, kot sva planirala na začetku. Otvoritev festivala je torej vsekakor razočarala, k čemur sta ob dvigu kart pripomogli tudi brezplačni vstopnici za VIP Club, za katerega se je kasneje v večeru izkazalo, da je bolj ali manj prazen in da je v njem povprečna starost okoli štirideset. A kar je vredno omembe, je samo mesto oziroma zagrebški center, ki je bil poln podnevi in ponoči. Tako pred kot po festivalu sva sedela - enkrat s krofi, drugič s pivom v roki - na Trgu Bana Jelačića, ki se je utapljal v nekoliko nerodnih in polomljenih ritmih bluesa nekega cestnega kitarista. Zdelo se je kot da se vsi različni tokovi ljudi, ki se srečajo na trgu, gibljejo v ritmu, kot da ljudje vstopajo in izstopajo iz tramvaja po bluesovsko in kot da v tem istem ritmu plapolajo tudi oblekice zagrebških bejb.

Več pozornosti bejbam in pivu, kakor Žižku, sta namenila Aleš in Izidor.

DemoKino: Virtualna biopolitična agora: Gensko spremenjeni organizmi?

Janez Janša — Thu, 02 May 2013 19:56:37 +0000

Ogledaj si tudi filmček in glasuj v Virtualni biopolitični agori

Več o projektu DemoKino: http://www.aksioma.org/demokino/

***

Le kdo bi si mislil? Tile GSO-ji so dvignili toliko prahu, da se ne vidi nič več. Povsod se govori o njih: v časopisih, na televiziji, v parlamentu.
Zdaj tudi jaz preverjam etikete na izdelkih, da bi videl, če to, kar jem, vsebuje GSO-je.

Koruzo imam rad, toda priznati moram, da me skrbi, da bi bila lahko drugačna kot nekoč. Sicer se počutim zaščitenega, ker ima Evropa zakone, ki urejajo uporabo in potrošnjo gensko spremenjenih organizmov. V Združenih državah pa ni tako. Tam so jih začeli uporabljati vsi, saj si s tem ne delajo preglavic. Ne skrbi jih, da bi bili lahko nevarni. Kdo ve, kdo ima prav? Evropejci s svojo previdnostjo ali Američani s svojo nonšalnso. No, zaenkrat res še nisem slišal, da bi kdo zbolel, ker je jedel gensko spremenjeno hrano. Možno pa je, da mi je kaj ušlo.

Kaj pa pravzaprav so GSO-ji?
Torej, tu piše: "Gensko spremenjena hrana je pridobljena iz rastlin ali živali, katerih genski zapis je bil spremenjen z dodajanjem DNK drugih pasem in sort oziroma vrst."
Zagovorniki genske manipulacije namreč zatrjujejo, da se s spreminjanjem DNK-ja določenih rastlin lahko ustvarijo sorte, ki so bolj odporne na škodljivce ali bolezni, s čimer se poveča pridelek. Tule je primer: spremenili so DNK nekega oreška in mu odstranili beljakovino, ki povzroča alergije. Zdaj je orešek bolj varen. Ali pa soja: vstavili so ji gen bakterije, zaradi katerega je bolj odporna na herbicide, tako da lahko rastlino škropimo, ne da bi jo poškodovali. Tale gensko spremenjena koruza pa proizvaja toksine bakterije, ki ubijajo nekatere škodljivce: tako se lahko zmanjša uporaba pesticidov, ki škodujejo drugim živalim in tudi ljudem.

Vseeno pa ni tako preprosto. Znanstveniki in okoljevarstveniki, ki nasprotujejo GSO-jem, trdijo, da sploh ni res, da se je zaradi gensko spremenjenih rastlin zmanjšala uporaba pesticidov. Predvsem pa pravijo, da ne vemo dovolj o posledicah GSO-jev in da v tem trenutku ne moremo predvideti škodljivih posledic, ki bi jih lahko povzročili bodočim rodovom.

Na TV sem posnel oddajo z nekim biologom, ki je nasprotoval GSO-jem. Pokazali so tudi mednarodni poziv, ki je opozarjal na nevarnosti patentiranja živih bitij.

Biolog: "Torej, pravijo mu "načelo previdnosti": dokler z gotovostjo ne vemo, da GSO-ji nimajo škodljivih učinkov, jih ne bi smeli vzgajati na prostem niti komercialno izkoriščati. Zdi pa se, da je težava ravno v tem, da GSO-je podpirajo nekatera biotehnološka podjetja in maloštevilne prehrambene in kmetijske multinacionalke, ki jih pošiljajo na trg."
Kako lahko od podjetja zahtevaš, naj ne dosega dobička?

Potem je tu še problem kako nahraniti tako številno svetovno prebivalstvo. Transgena hrana morda lahko reši ta problem – kako bi ga lahko rešili s tradicionalnim kmetijstvom? Danes nas je na Zemlji šest milijard, v naslednjih dvajsetih letih nas bo osem milijard. In že danes je podhranjenih 800 milijonov ljudi. Vzemimo za primer Kitajsko: nekje sem prebral, da ima 23 % svetovnega prebivalstva, a le 7 % obdelovalnih površin. GSO-ji imajo mnogo višji donos in lahko se jih poljubno izboljšuje.

Kaj je že pisalo o vitaminih? Aha, tu je: na svetu je 125 milijonov ljudi, ki trpijo pomanjkanje vitaminov zaradi slabe prehrane. In v Švici delajo poskuse s transgenim rižem, imenovanim golden; dodali so mu gene jonkvile in nekaterih bakterij, da so ga obogatili z vitaminom A.
No, tako bi se lahko rešil problem pomanjkanja vitaminov.

Toda ne bo v redu. Glej, kaj pravi ta biolog.
"Težava z GSO-ji je v tem, da je za pridelek z nespremenjenimi lastnostmi treba vsako leto kupiti transgena semena pri podjetju, ki jih izdeluje. Tudi zato, ker podjetje noče prodati semen samo enkrat, ampak želi, da kmet vsako leto nabavlja pri njem. In zato se na vse načine trudi, da bi bila tradicionalna semena neuporabna."
In kaj se potem zgodi s kmetovo svobodo? Kmetovalci postanejo odvisni od agrokemijskega podjetja, ki dobavlja semena in vse pripadajoče snovi, tako da lahko podjetje kmetovalca uniči, kadar hoče. Tudi zato, ker je takih podjetij zelo zelo malo. Zagovorniki GSO-jev pravijo, da bi lahko sprejeli protitrustovske zakone, kakršne imajo v ZDA, ali pa vzpodbujali konkurenco s posebnimi skladi. Pa bo to res mogoče?

Morda je težava res v patentih za gene. V ZDA so jih izdali že 2.000, 6.500 novih prošenj pa je vložila zgolj Celera Genomics, podjetje, ki je človeški genom razvozlalo skoraj v celoti. To je rekel tisti biolog: da je treba bolj izdatno financirati osnovne raziskave in ne dovoljevati patentiranje genov.

Težava ostaja vedno ista:

se da probleme človeštva rešiti s solidarnostjo in vzajemno pomočjo ali pa se je treba sprijazniti z dejstvom, da se stvari uredijo le, če ima kdo pri tem zadosten ekonomski interes?

Medtem jaz še naprej preverjam etikete. Kaj pa če imajo prav zagovorniki patentov?
Sprašujem se: Je prav, da se patentira gensko premoženje živih bitij, ali ne?

***

Naloži si strip: http://www.aksioma.org/demokino/photocomics.html

Partija čaja - Poslušajmo poslušalca in uvidimo kdo smo

Matija Drobne — Wed, 08 May 2013 08:51:19 +0000

Radio Študent je fakt. Že 44 leto hodi po robu (tako kot pokojni Cash) in kljub vsemu dobremu mu manjka pogled od znotraj. Iz perspektive poslušalčevih dojemanj tega krizerja v sladkih srednjih letih. Ta je še vedno brez partnerice, še vedno kadi in bolj nezdravo kot zdravo živi, vse bolj je eksperimentalen in performativen, se ga pa vsaj preko kablov lahko sliši tudi do Hodoša. Mokre sanje o signalni pokritosti širom kure pa še vedno vzcvetijo le takrat, ko je to najmanj pomembno, a večno nujno. Rob se je namreč preveč izostril in pregloboko reže, zato prihajajočih 44 let pričakuje z velikimi pričakovanji malega človeka. Akrobatsko!!!

In da, poleg ostalih poslušalcev, ki jih gostimo ta teden, se nam je v Partiji čaja, na torkovem jutranjcu pridružil legendarni poslušalec, ki je šel v daljnih devetdesetih zis Terensom in mini terencem Jimnyjem na Nirvano v Milje in ga nemara poznate bolje kot kogarkoli drugega, je umetnik in velik mislec, to je Borut Beus.

Britoff interneta

Marko Kraševec — Tue, 07 May 2013 08:23:40 +0000

ob 7.05

Nemška kanclerka Angela Merkel je na konferenci v Berlinu, ki je bila namenjena boju proti podnebnim spremembam opozorila, da neukrepanje v boju proti podnebnim spremembam ni opcija. Merklova je pihala na dušo vsem prisotnim, čeravno si nemška maistream politična struja vestno kuje pot v pridobivanje okolju prijazne energije. V Berlinu, so se sicer zbrali predstavniki 35 držav, ki proizvedejo 80 odstotkov vseh izpustov toplogrednih plinov na svetu.

25. maja se bosta na londonskem Wembleyju v finalu lige prvakov pomerila nemška kluba Bayern in Borussia, zanimanje za dragocene vstopnice pa je v Nemčiji, predvsem pri privržencih Borussie, ogromno. Iz kluba iz Dortmunda so sporočili, da je prek spleta željo po nakupu vstopnic s prijavo izrazilo dobrih pol milijona njihovih navijačev, od tega se je že v prvih 24 urah po odprtju prijave prijavilo 250 tisoč ljudi. Cene vstopnic za finale, namenjene za plebs, se gibljejo od 71 do 391 evrov.

Prostore v petih javnih zakloniščih se je ljubljanska mestna občina odločila oddati v najem glasbenim skupinam in podobno. Kakor že leta 2006 in 2009 je mestni oddelek za zaščito, reševanje in civilno obrambo objavil razpis za javno zbiranje ponudb glasbenikov, ki bi si želeli vaditi pod zemljo v Šentvidu ob Štularjevi ulici, za Bežigradom ob Stolpniški ulici, v Zalogu med Vavpotičevo in Grošljevo ulico ter na Viču ob Satnerjevi ulici in ob Cesti Dolomitskega odreda. Prostore v velikosti 32,5 kvadratnega metra občina oddaja za mesečno najemnino 145 evrov.

ob 8.05

Na protestu v središču Moskve se je včeraj zbralo več tisoč ljudi. Zbrali so se natanko leto dni po tem, ko so se v ruski prestolnici zgodili veliki protesti zaradi ponovne izvolitve Vladimirja Putina na položaj predsednika države. Protestniki tokrat izražajo svoje nasprotovanje ruskemu predsedniku in ga krivijo za vse hujšo represijo v državi ter zahtevajo svobodo za politične zapornike.

Prvo svečko je odpihnil tudi francoski predsednik Francois Hollande. Ob prvi obletnici na čelu države je vzel v bran svojo dosedanjo gospodarsko politiko in obljubil, da se bo le-ta v obliki gospodarske rasti in delovnih mest obrestovala v drugem letu njegovega mandata. V preteklih 12-ih mesecih je bil Hollandov gospodarsko-političen program relativno neuspešen na kar kaže stopnja brezposelnosti, ki je dosegla vrh v zadnjih šestnajstih letih. Kapital gre pač svojo smer, neodvisno od želja socialističnega predsednika.

Na svetovni dan smeha, ki ga po vsem svetu obeležujejo prvo nedeljo v mesecu maju, so se pri nas, med drugim nasmejali v Kopru. Zavod Skupek modro-aktivnih iz Kopra in Mednarodni inštitut za smeh Maribor sta priredila tradicionalno praznovanje, ki je v Kopru potekalo ob dopoldanskih urah. Zgodila se je tako imenovana joga smeha, ki naj bi bila enostavna in obenem učinkovita metoda za ohranjanje dobrega psihofizičnega počutja. Vici o Mujotu in Hasu za smeh tokrat niso bili potrebni. Aura debilizma, ki je lebdela nad prisotnimi je bila dovolj za smeh do solz.

ob 9.05

Ameriški novinar za informacijsko tehnologijo Paul Miller, ki je pred kratkim prestal enoletni preizkus neuporabe interneta je z lokalnimi mediji delil svoje izkušnje o preizkusu. Miller je preizkus štartal v luči dveh predpostavk. Prva: Internet spodbuja neproduktivnost in druga: Internet povzroča družbeno izoliranost. Miller je po dvanajstih mesecih neuporabe spleta demantiral vse svoje predpostavke. Ugotovil je, da smo za neproduktivnost, socialno izoliranost, sive lase ter slabe medosebne odnose, krivi kar sami.

Pomemben del interneta so vsekakor informacije. Z njegovo pomočjo smo izvedeli, da je tekoči teden, teden, ko praznujemo dan zmage in rojstni dan Radia Študent, tudi teden mednarodnega zavedanja klitorisa. Organizacija Clitoraid iz Las Vegasa se je odločila, da bo obdobje med šestim in dvanajstim majem posvečeno odprtem pogovoru o najsvetejšem izmed vseh organov. Prvi razlog tiči v želji po prepovedi obrezovanja žensk, drugi pa pač v dejstvu, da naj bi mnoštvo ljudi že ob samem izgovoru besede klitoris, zardelo.

Mednarodni teden klitorisa pa v Združenih državah Amerike sicer odpira Narodni mesec mastrubiranja. Gary, iz že omenjene organizacije Citoraid meni, da je v seksualni panogi vse preveč tabujev in je prav iz tega razloga vesel ter ponosen, da s svojo organizacijo premikajo družbene norme že s tem, ko na glas govorijo o njih. V svojem poudarjanju o odprtih pogovorih o seksualnosti je Gary zaključil s pohvalo. Le-ta je bila namenjena ameriški igralki Rasarii Dawson. Le-ta je namreč ob odprtju Narodnega meseca mastrubiranja povedala, da svojo vagino imenuje general, mastrubiranje pa da je praznovanje življenja.

ob 10.05

Po poročanju vplivnih finančnih časnikov, naj bi upravitelji spletne strani Youtube z tekočim tednom pričeli z plačniško-naročniškim razmerjem spremljanja določenih kanalov. V prvem okvirju naročniških razmerij naj bi bilo 50 Youtube kanalov. Za bodoče spremljanje le-teh bo potrebno odšteti slaba dva ameriška dolarja mesečno, ki se bosta razdelila med lastnike kanala in upravitelje Youtuba.

Evro sistem, ki ga sestavljajo Evropska centralna banka in centralne banke držav, članic evro območja, je dal v obtok novi bankovec za pet evrov, ki je prvi bankovec v seriji Evropa. Novi bankovec vključuje nekatere nove in izboljšane zaščitne elemente, vsi so na sprednji strani bankovca in jih je možno brez težav preveriti z metodo: otip – pogled – nagib. V vodnem znaku in na hologramu je portret Evrope, ki je v grški mitologiji hči feničanskega kralja Agenorja. Nova tehnologija sicer ne omogoča enostavnejše in prijaznejše distribucije.

Okoli 300 udeležencev izredne seje Skupščine ljudstva je včeraj v Cankarjevem domu razpravljalo o spremembah ustave glede referendumske ureditve in zapisu fiskalnega pravila v ustavo. Prisotni so se z veliko večino strinjali, da so tovrstni posegi v najvišji splošni pravni akt na slovenskem prostoru, brez javne in strokovne razprave , nedopustni.

Porno blogi

Mato Žgajner — Mon, 06 May 2013 21:56:51 +0000

Danes o raznoraznih pornoblogih zelo ozkih tematik. Med drugim Pinky, the Kinky in nickdrakes.

Cold Cave: Oceans With No End

Luka Bevk — Mon, 06 May 2013 11:55:03 +0000

Deathwish, 2013

Cold Cave je ime, pod katerim Wesley Eisold ustvarja temačno synth-pop glasbo. Wesley je začel svojo glasbeno kariero v hardcore vodah, kjer je že takrat deloval v zelo progresivnih in naprednih bendih, kot so American Nightmare, Give Up The Ghost in Some Girls. Cold Cave so danes zelo priznana entiteta v darkwave vodah in njihove plošče se izdajajo pri založbah, kot je Matador. Ta single je bil izdan pri založbi Deathwish, ki je v sami esenci hardcore založba, in to ena najpomembnejših v tem žanru.

Wesley Eisold je odigral vse inštrumente na Oceans With No End in opazi se tudi majhen premik k temačnemu post-punku. Priča temu so ostre kitare v obeh komadih, ki nadomestijo sintetične zvoke klaviatur. Ta „single“ napoveduje prihod novega albuma tekom tega leta. Očitno je, da je Wesley padel pod vpliv novega trenda, ki ponovno odkriva najbolj temačne strani novega vala. Ta trend se pojavlja tako v mainstreamu kot tudi v podtalni sceni. Lahko se torej vprašamo, ali se bo v letu 2013 na novo odkrivalo novi val.

https://www.facebook.com/COLDCAVE

Majke

Matija Drobne — Wed, 08 May 2013 08:39:09 +0000

Ena prelomnejših/hitoidnih plošč, ki so jih izdali rokerji iz "Vinkovcev". Kakopak na kaseti.

OM 13 - An idiot's guide to dreaming

Andrej Tomažin — Mon, 22 Apr 2013 08:38:47 +0000

Papa João Paulo II em MS, repórteres Gomes da Costa e Armando Anache: Quinta-feira, 17 de outubro de 1991: Ao fundo, o Papa João Paulo II deixa a igreja de Santo Antonio, em Campo Grande, Mato Grosso do Sul, depois de celebrar missa; em primeiro plano - no tempo em que não existiam celulares - repórteres Gomes da Costa e Armando Anache, da CPN (Central Pantaneira de Notícias), transmitem ao vivo para as rádios Clube de Corumbá e Independente de Aquidauana.

Riddim Operator #103 !!!

David Lestan — Mon, 06 May 2013 17:10:43 +0000

V današnji oddaji nadaljujemo, kar mo že zadnjič začeli: imamo še nekaj komadov založbe Park Heights, poleg tega pa danes nekaj bolj redkih primerkov, izdanik na Firehouse založbi. Še vedno nudimo sveže novosti založbe VP... Danes pa po dolgem času ska-ska-skačemo na ska in rocksteady.

mail: riddimoperator@gmail.com

http://www.facebook.com/riddimoperator.oddaja

ponovitev ( rok trajanja 1 teden ! ): https://soundcloud.com/riddim-operator

Plejlista Riddim Operator #103:

Al Wayne & Roddy Moodie - Money Money Dunny Dunny (Port Music)

Desmond Dekker & The Aces - 007 (Shanty Town Dub Version) (Beverly's Rec.)

The Jiving Juniors - By My Side (Coxsone)

John Holt - I'm Your Man (Trojan)

Don Drummonds - Mescopopomia (Treasue Isle)

Lilly Melody - Give Me Some More (Park Heights)

Roman Stewart - Modellers (Park Heights)

Sleepy Wonder - 88 Champion (Park Heights)

Lilly Melody - Nuh Badder With It (Park Heights)

Johnny Osbourne - Line Up (Firehouse)

Super Black - Rising Star (Firehouse)

Anthony Red Rose - Me No Want No Boops (Firehouse)

Exco Levi & Kabaka Pyramid - Strive (Forthcomin Silly Walks)

Chronixx - Ain't No Giving In (Chimney Jamaica)

Jah Sun Ft. Kabaka Pyramid - Foundation (Bizzarri Rec.)

Mavado & Chino - Good Good Girl (Forthcomin VPAL)

RootsInSession - No War (Interchill Rec.)

Fool Moon Riddim / Melodica Version (One Drop)

Luciano & Mikey General - Steal Away / Oli Dread's Dub Cut (Dubfront Outernational)

Maus - Story Tailors Ft. Doba (Interchill Rec.)

In Fine Style

Dino Lalić — Sat, 04 May 2013 13:41:38 +0000

We can put a man up in space
But on earth it's just a rat race.
Is this the future?

We got people workin’ 9 to 5
While over 10 percent are trying to stay alive.
Is this the future?

Crime is up, education is down
But the Dow Jones is on the rebound.
Is this the future?

Ronald Reagan says stay the course
But only a fool would wanna endorse
This kind of future.

Everyday as I go my way
I can hear the people as they say,
“Hey brother can you spare a dime,
I don’ wanna end up doin’ time.”
But they say it’s just a sign of the future.

Found a car I thought I’d buy
but the interest rates were just too high.
Is this the future?

Worked years perfecting my craft
Now my boss is giving me the shaft.
Is this the future?

Used to eat steaks and caviar
Now it’s peanut butter in a candy bar.
Is this the future?

All my money is nearly spent
Don’t have enough to pay the rent
You can cancel the future.

Can it be?

Are you tellin’ me

THIS

is the future?

--------------------------------------------------------------------------------

Alois Huber - Vul QX (x2)
IM - Svobodno ozemlje
Ake Hodell - Numro Ba Besch
R-Zone - Hair Down (forthcoming R-Zone)
Spike - Magic Table (Welcome Stranger's Sunday T Dub)
DJ Fett Burger - Disco Tre
Anno Stamm - I Still Have The Photographs
Doc Daneeka - Day By Day
Scott Grooves - C-Track
Joey Anderson - Earth Calls
Farmers Manual - A1
Aybee - Portal
New Flesh For Old - Song For San Susi
Uku Kuut - Vision of Estonia
Ishan Sound ft. Ras Addis - Clash of the Titans
Ulrich Troyer - Techtalk in Echochamber (x2)

--------------------------------------------------------------------------------

REPORT INA DANCEHALL:

CRUNCHY-DIGGI-BOOGIE-VYBEZ VS. INCOME-TAX-REFUND-JUNGLE-DANCE

PETEK, 10 MAJ

VEČERNI ROJSTNODNEVNI MATINEE
Pogostitev ob glasbeni spremljavi ReŠetalcev in Bakaline.
Ura dogajanja: 19.00-22.00
Mesto dogajanja: Ploščad pred MSUM

Ceramic Dog: Your Turn

Anže Zorman — Fri, 03 May 2013 14:36:45 +0000

Northern Spy, 2013

Minilo je že precej časa, kar je pred nekaj leti izšel album Party Intellectuals. Glasna in prvenstveno avantrockovska stvaritev je eklektično in z obilico funka otvorila projekt Ceramic Dog, siloviti powertrio v sestavi strunarja Marca Ribota, bobnarja Chesa Smitha ter basista, kitarista ter elektrončkarja Shahzada Ismailya. Tedaj je Ribot hitel zatrjevati, da ne gre za projekt, se pravi za organizacijsko formo jazzovske muzike, marveč za bend. Za organizem rockovske kulture torej, ki je tekom tiste plošče suvereno predelal premene postpunka, psihedeličnega rocka, funka in vseh možnih eksperimentalnih odvodov rokenrola v enoten in prepoznaven zvok Ceramic Doga. Po nekako petih letih in neomejenih vmesnih »projektih« vseh treh izredno plodnih članov kolektiva, je ta bend le posnel in izdal novo ploščo, naslovljeno Your Turn. Očitno so si vzeli kar nekaj časa za ta album, ki so ga po njihovih besedah že večkrat poizkusili posneti, pa je šele sedaj zares zazvenel ravno prav narobe.

Če poznamo naravo skladb bilokatere plošče Marca Ribota, vemo, da je ta 'narobnost' ena njihovih ključnih značilnosti. Njegova virtuozna kitara nas stalno zapeljuje v verjetje, da je pred nami en masten kos funka, morda en energičen Hedrixovski rif ali nemara domačno otožen bluesovski akord. Pa ni. Vedno znova nateguje poslušalca s tem, da mu izmakne izpolnitev v klišeju in razbije ter na novo sintetizira njegovo logiko in strukturo. Ribota kot nekoliko bolj pravovernega rockerja se lahko sicer spomnimo iz kakega albuma Toma Waitsa, recimo Real Gone, kjer je kot najeta kitara nekoliko omilil svojo estetsko etiko, na pamet pa pade še projekt Los Cubanos Postizos, ki prav tako vodi nekoliko bolj popustljivo politiko do rock klišejev. A v osnovi je Ribot karakter, ki si ne dovoljuje lahkih izhodov in pri katerem nikoli ne veš, v katerem momentu bo sprevrnil ravno porajajoči se užitek na prvo žogo. Precej zanesljivejši referenci za bolj smooth rock senzibilnost sta torej bobnar Chess Smith ter basist Shahzad Ismaily. Oba sta bila večkrat del zasedbe Secret Chiefs 3, ki precej manj sramežljivo glisira po svojem postfusion glasbenem vesolju. Ob tem je Ches Smith na solo bobnarskem koncertu v Gromki že pred leti pokazal, kako se lahko žge rokenrol skoraj dve uri in se za to niti ne potrebuje spremljevalne kitare.

A na albumu Your Turn kitar res ne manjka, pa tudi rokenrola ne. Kamorkoli so Ceramic Dog že merili s terminom Party Intelectuals, vsekakor so v ta koncept zadeli na tem ploščku. Komadi na Your Turn so namreč vsi po vrsti zadeve, ki so obenem dovolj cerebralne in narobne, da jim ni moč očitati nobenega kompromisa, hkrati pa so prvovrstni žurerski rokenrol in izžarevajo energijo, ki bi prav lahko nastala v kaki domači garaži formiranih in v mladostniškem uporu gnanih mladcev. Za razliko od prejšnje plošče, ki je precej bolj eklektično električna in funky, se na pričujočem albumu soočamo z glasbo, ki je z eno nogo predvsem v bluesu in drugih muzikah predrockovske Amerike, z drugo pa v distorziranem rocku, ki se radostno predaja všečnim in udarnim riffom. Trio je namreč namesto v podstrešno stanovanje tokrat zabredel globoko v garažo.

Uvodni komad Lies My Body Told Me je stvar, v kateri srečata zgodnji, bolj razglašeni Nick Cave ter celo Leonard Cohen, na katerega mladostni vokal večkrat spomni Ribotov glas. Pred kratkim, ko je pri nas pel v projektu Really the Blues, sem se še spraševal, ali je to res najbolj primeren vokal za njegovo muziko, in ali se naj desc res ne drži raje kitare. Sedaj ni dileme, Ribot je energičen in pravoveren rock vokalist, čigar barva glasu je ravno dovolj narobna, da je še v njegovem registru, a je hkrati perfektna za garažni rokenrol, ki ga žgejo na tej plošči. Po tem pankblues štiklu nastopi inštrumentalni komad Your Turn, naslovni komad plošče in en njenih najbolj zlikanih rockerskih kosov. Namesto klasičnih prelomov in digresij se čez hipnotično basboben linijo in melodičen kitarski refren komad linearno razvija do vnaprej destiniranega končnega crescenda. Nekoliko bolj samosvoje to energijo tretirajo v komadu Ritual Slaughter, v katerem se navkljub rokovskemu rokovanju z muziko hitro zavemo, da je kitarist s te plošče pred leti izdal pankaylerjevska albuma Spiritual Unity ter Shrek. Od tam nam je namreč dobro znana kričeča in zazankana kitara, ki se podi čez udarne rockovske akorde basista Ismailya.

Ker Ribota že dolgo poznamo kot politično artikulirano persono ni nenavadno, da z rock estetiko tokrat prinašajo tudi njen uporniški moment. Komad Bread and Roses poznamo že od lanskega leta, ko so ga posneli ob obletnici okupacije Wall Streeta in je predelava klasične sindikalne pesmi iz začetka prejšnjega stoletja. Ob počasnemu umiranju sindikalnih potencialov družbe je komad sila aktualna zadeva, in iz hrupa bobnov, basa in kitare se kot iz uličnih množic dviga pridušen Ribotov vokal, ki ga spremlja šumeči glas robokopov, ki po wokitokijih komunicirajo represijo. Vsebinsko bolj sodoben je komad Masters of the Internet, v orientalizirano melodijo ovit postpankovski pogrebni marš, v katerem Ribot sarkastično in distorzirano skandira vrstice ala »Download this music for free / We like it when you do / We don't have homes or families to feed... / ... Our labor has no value / Content is our name / We are nothing but material fed into a machine to feed the Masters of the Internet«. Ta komad je verjetno najbolj silovita zadeva na plošči. Da svoje sporočilo dostojno zabelijo se tako nekje tekom plošče znajde tudi kratka in hreščeča, v beli šum, ki spominja na hrup uličnih protestov ovita pleh verzija komada Avanti Popolo, katero nasledi še en ljudski komad iz prevratniških šestdesetih, avantfolkovsko odšpilan in obrambi Obamacare-a posvečen Ain't Gonna Let Them Turn Us Round.

Po vsem tem smo se ozrli šele čez dobro polovico plošče, na kateri vsak po svoje izstopajo še hrupno, z elektroniko prešpikano epsko divjanje Prayer, pa izvrstna rokerska adaptacija Brubeckovega Take 5, zornovski Special Snowflake... Kopica komadov skratka, ki so bolj ali manj vsak posebej vredni omembe vsled svoje unikatne zvočnosti, v kateri nas Ceramic Dog elegantno prepričajo, da je ves ta eklektični nabor njihovih žanrskih predikatov pravzaprav prvovrsten rokenrol.

»NEURADNI LIST – LETNIK 6, ŠTEVILKA 13«

Lan Dečman — Mon, 06 May 2013 17:05:05 +0000

Neuradni list Radia Študent je štirinajstdnevnik, v katerem prestrezamo in prežvekujemo osnutke in predloge zakonov, pravilnikov, uredb, javnih naročil in drugih aktov ter dokumentov, ki šele nastajajo po vladnih in ministrskih kuloarjih. Prestreči jih je pomembno pred njihovo potrditvijo na seji vlade, saj je po njihovem pristanku v državnem zboru za vsebinske popravke praviloma prepozno. Naivno bi bilo namreč verjeti, da vsakokratna večinska koalicija svojega dela ne bo opravila skladno z voljo političnih botrov z Gregorčičeve.

Skladno z Zakonom o uravnoteženju javnih financ in njegovimi popravljalnimi odvodi je bila nekaj tisoč upokojencem storjena krivica, ki jo je prepoznalo tudi ustavno sodišče. Neodmerjeno klestenje pokojnin upokojencem, ki so del delovne dobe prebili v nekdanji SFRJ, je na koncu še vedno prizadelo okoli 19.180 upokojencev. Med njimi okoli 7.500 borcev NOB-ja, 3.950 nekdanjih beguncev in internirancev ter 2.700 nekdanjih vojaških zavarovancev. Nižje pokojnine je prejemalo tudi 1.600 nekdanjih delavcev organov za notranje zadeve in zavodov za prestajanje kazni zapora ter 1.300 upravičencev za upoštevanje aktivne vojaške službe v JLA. Poleg tega so se pokojnine znižale tudi 240 uživalcem izjemnih pokojnin, 330 prisilno mobiliziranim ter 400 administrativno upokojenim po zakonu o notranjih zadevah.

V nujni parlamentarni postopek je vlada v teh dneh vložila Zakon o odpravi posledic razveljavitve predmetnih členov ZUJF-a, ki bodo davkoplačevalce v tem in prihodnjem letu stale 28,5 milijona evrov. S tem bodo javne finance v nasprotju s prvotnim namenom zakona ostale – neuravnotežene.

In še skok v rubriko »javno naročilo tedna«. Ministrstvo za obrambo išče izvajalca eno- ali večdnevnih usposabljanj s področja družbenih in izobraževalnih ved ter ved o informatiki. Skupine do največ 20 slušateljic in slušateljev v službi domovine bodo v letu 2013 tako nadgrajevale svoje znanje na področjih:

- analize sodobnih družbenih konfliktov,

- finančnega in ekonomskega planiranja in spremljanja projektov, nalog in aktivnosti,

- javnih naročil,

- ravnanja z osebnimi podatki,

- dela z mediji,

- varnosti in zanesljivosti informacij

- kibernetskih groženj in zlorab informacijskih tehnologij ter sistemov,

- materialnega poslovanja

- in usposabljanja za predavatelje.

Neuradni list Radia Študent, letnik 6, številko 13 je podpisal in v nadaljnjo obravnavo poslal Lan. Znova izidemo čez 14 dni.

Skupščina ljudstva

Tadej Lapanja — Mon, 06 May 2013 16:59:42 +0000

Politične elite v ekonomski in socialni krizi svojo izgubljeno kredibilnost in legitimnost rešujejo z nedomišljenimi osnutki ekonomskih in ustavnih reform. Te naj bi od Slovenije zahtevala tako oblastni aparat Evropske unije kot tudi mednarodni kapitalski trg, receptura zanje pa se vsaj po dosedaj predstavljenih izhodiščih giblje znotraj prepoznavnega neoliberalnega ekonomskega miljeja.

V četrtek naj bi sedanja vlada v Bruselj predvidoma poslala že sprejeti, a v podrobnostih nedorečen nacionalni reformni program in program stabilnosti, ki pa zaenkrat ostaja neznanka. Znan je zgolj namen programa, to je začrtanje javnofinančne politike v tem in naslednjem letu. Tujina in apologeti zmanjševanja vloge države znotraj socialnega in gospodarskega sektorja pričakujejo predvsem ukrepe za dvig prihodkov in znižanje proračunskih odhodkov, medtem ko se družbeno kritični del javnosti boji, da bodo davek javnofinančne konsolidacije plačali predvsem navadni državljani preko zniževanja socialnega standarda.

Upor proti takšni politiki je mogoč tudi preko referenduma, ene od oblik neposredne demokracije. Zato ne čudi, da poskuša politična elita vzporedno z ekonomskimi in fiskalnimi ukrepi uveljaviti tudi spremembe ustave, ki bi omejile moč državljanov pri referendumskem odločanju. Do sprememb še ni prišlo zgolj zaradi razklanosti parlamentarne elite, katero niti dokaj uniformna ideološka platforma na ekonomskem področju ne odvrača od nadaljnega ekskluzivističnega drenjanja okrog oblastnega korita.

Na včerajšnjem večernem sestanku predstavnikov parlamentarnih strank so se tako ob nedoseženem soglasju glede letnice uveljavitve fiskalnega pravila sporazumeli, da za danes napovedano izredno sejo, na kateri bi obravnavali spremembe referendumske ureditve, odložijo. Doslednejši pristop je pokazalo vstajniško gibanje, ki kljub razvoju dogodkov ni prestavilo vzporedne Skupščine ljudstva, s katero protestira proti napovedanim spremembam. Zaradi dežja se je spremenila zgolj lokacija skupščine, izpred Državnega zbora se je preselila v Štihovo dvorano Cankarjevega doma.

V oddaji gostimo predsedujočo skupščini Violeto Tomič in Vilija Kovačiča iz pobude „Davkoplačevalci se ne damo!“.

Za vse okuse!

Primož Krašovec — Mon, 06 May 2013 12:18:24 +0000

Analiza argumentacije in lažnega populizma študentskih funkcionarjev, ki se megalomansko lotevajo prestrukturiranja namembnosti institucionalnega študentskega organiziranja. Zakaj malomeščanski snobizem ni dovolj za zavrnitev "plehkosti" in domnevnega pomanjkanja "dobrega okusa", ki se manifestira med študentsko populacijo?

Veselo pričakovanje

Jan Adlešič — Mon, 06 May 2013 12:51:20 +0000

Jutri ob enajstih bo v gledališču Španski borci v Mostah predstavitev slavnostnega programa ob dvajsetletnici plesne skupine En knap. Program se bo predvidoma odvijal med 11. in 26. majem in sicer prav tako v Španskih borcih, na sporedu pa je nastop flamskih plesnih skupin Rosas in Ultima Vez, plesne, glasbene in filmske delavnice, glasbeni dogodki, fotografska razstava ter filmske projekcije.

Prav tako jutri in sicer v galeriji Calvert v Londonu, bo predstavitev slovenskega vnosa na 55. beneški bienale avtorice Jasmine Cibic. Dogodku, ki bo ob 18.30, bo sledil pogovor s kustosom projekta Tevžem Logarjem. Cibiceva svoja umetniška prizadevanja usmerja v prostore, ki nosijo pečat globalizacije, torej so vmesni, s slabo definirano ali prehodno identiteto.

V mestni knjižnici Kranj bo danes ob sedmih zvečer v okviru Pripovedovalskega varieteja brala Tjaša Koprivec, znana tudi v vlogi urednice pri založbi Sanje. S pripovedovanjem zgodb, te bodo tokrat namenjene odraslem občinstvu, je začela v okviru zdaj mirujočega kolektiva Za 2 groša fantazije, ki že od samega začetka sodeluje prav z RŠ.

Na dan suhih sliv v mesecu cvetočih češenj je po novicah za vas brskal Jan Adlešič

OFF brez diete

Tadej Lapanja — Mon, 06 May 2013 12:09:28 +0000

Madžarski premier Viktor Orban se je le odzval na sobotno manifestacijo antisemitizma v režiji skrajno desne stranke Jobbik, ko je kakih petsto posebnežev v Budimpešti spet iskalo in našlo krivca za vse svoje težave v sionizmu in boljševizmu. Na včerajšnjem odprtju Svetovnega judovskega kongresa se je zavzel za ničelno toleranco do antisemitizma. Poudaril je, da nova madžarska ustava ščiti tako Jude kot druge manjšine, obljubil pa je tudi vpeljavo spominskega dneva na holokavst v šole in ustanovitev spominskega centra. Razloge za pojav antisemitizma je Orban našel v trenutni evropski gospodarski krizi, nič pa ni omenil politike svoje stranke in vlade, zaradi katere se privzdigujejo obrvi širom Evrope.

Orbanov govor ni prepričal niti udeležencev kongresa, ki so obžalovali, da ni izpostavil nobenega od zadnjih antisemitskih oziroma rasističnih incidentov in da se ni jasneje distanciral od stališč skrajne desnice. Nekdanji premier Ferenc Gyurcsany je med govorom zapustil dvorano, nasledniku pa očital laganje, saj naj bi antisemitizem in antisemite izkoristil za izgradnjo svoje lastne moči.

V Münchnu se je s tritedensko zamudo začelo sojenje edini preživeli pripadnici nemške neonacistične skupine Nacionalsocialistično podzemlje Beati Zschäpe. Tridesetletnica je obtožena sostorilstva pri umoru osmih ljudi s turškimi koreninami, grškega priseljenca in policistke, soudeležena pa naj bi bila tudi pri petnajstih oboroženih ropih. Po enem od ponesrečenih ropov je policija našla trupli drugih dveh članov celice, ki naj bi storila samomor, Beate pa se je predala. Družbo na zatožni klopi ji delajo še štirje domnevni pomagači, ki so med letoma 2000 in 2007 asistirali skupini, med njimi je tudi predstavnik desničarske Nacionaldemokratske stranke Nemčije Ralf Wohlleben.

Sojenje spremlja obilica medijskega in siceršnjega kravala. Za tritedensko zamudo so poskrbeli turški mediji, ki so se pritožili na razporeditev sedežev v dvorani, namenjenih medijem. Pred sodiščem različna združenja, med njimi veliko turških, protestirajo proti desničarskemu nasilju in rasizmu. Priseljence je že prej razjezilo tudi dejstvo, da je policija dolgo storilce iskala znotraj turške mafije, zaradi česar je bila deležna kritik, da je slepa za desničarski ekstremizem. Zaradi afere naj bi bil zato po izbruhu afere prisiljen odstopiti tudi šef nemške obveščevalne službe.

Po tematski liniji se selimo v Bangladeš, kjer se v glavnem mestu Daki nadaljujejo včeraj začeti spopadi med policijo in skrajnimi islamisti, ki zahtevajo zakon proti blasfemiji. Več kot deset tisoč mobiliziranih policistov je sicer očistilo glavno mestno ulico, vendar so se spopadi, v katerih naj bi bilo ubitih več kot dvajset ljudi, preselili v stranske ulice. Na čelu versko gorečih protestnikov je novokomponirana verska skupina Hifazat, ki zahteva smrtno kazen za vse, ki bi žalili islam, in poziva k zavrnitvi „antiislamske politike“, pod čemer razume promoviranje spolne enakopravnosti. In še detajl za ljubitelje ideološkega marketinga: vzklikajo se gesla, tako tista najbolj običajna „Alah je največji!“ kot tudi „Ateiste je treba obesiti!“.

Zimzelena Carla del Ponte, članica komisije Združenih narodov, ki preiskuje kršitve človekovih pravic v Siriji, je za švicarski radio izjavila, da obstajajo konkretni sumi o koriščenju kemičnega orožja s strani sirijskih upornikov. Do podatkov o uporabi živčnega plina sarin naj bi se komisija dokopala med pogovori z žrtvami napadov, ki se zdravijo v sosednjih državah, in z njihovim zdravniškim osebjem. Na morebitno uporabo kemičnega orožja v sirijskem konfliktu kot dejanja, ki bi šlo čez vse meje, je večkrat opozorila tudi administracija Združenih držav Amerike. Predsednik Barack Obama je prejšnji teden izjavil, da obstajajo dokazi o uporabi takšnega orožja, ni pa popolnoma jasno, kdo naj bi ga uporabil.

Za danes napovedana izredna seja Državnega zbora, na kateri naj bi poslanci odločali o ustavnih spremembah referendumske ureditve, je odložena. Tako so se odločili včeraj na sestanku parlamentarnih strank, medtem ko ostaja nejasna usoda za jutri napovedane seje o vnosu fiskalnega pravila v ustavo. Čaka se na stališče poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.

Kljub političnemu preigravanju v parlamentu pa se bo vseeno zgodila prva izredna Skupščina ljudstva v organizaciji vstajniškega gibanja. Odločen NE spreminjanju ustave naj bi bil izrečen v Štihovi dvorani Cankarjevega doma ob šestnajsti uri. Govori Vesna Bukovec iz Mreže za neposredno demokracijo:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje.

Kakšna bosta format in scenosled skupščine?

Izjava je dostopna v posnetku oddaje.

V predpoletnem bombardiranju s kultom všečno oblikovanega telesa si mednarodni dan brez diete zasluži pozornost. Predstavnice društva Ženska svetovalnica so ob tej priložnosti izdale letake na temo motenj hranjenja in dneva brez diet, ki ga delijo mimoidočim v nekaterih mestih. Poleg letaka se po besedah Ane Ziherl, svetovalke in vodje programa za pomoč pri motnjah hranjenja, najde prostor tudi za bombonček s sporočilom, da sladkor v zmernih količinah vendarle ni najhujše zlo.

Izjava je dostopna v posnetku oddaje.

Kaj pa uredniška politika mnoštva revij in drugih medijskih prispevkov, ki se pod kapitalsko pretvezo prodajajo kot ženski mediji? Obstajajo strategije upora popredmetenju ženskega telesa?

Izjava je dostopna v posnetku oddaje.

Nekoč je bila dežela pridnih in nekoč je bila zgodovina

Robert Bobnič — Sun, 05 May 2013 15:52:16 +0000

Da bi si ogledal dokumentarni film Nekoč je bila dežela pridnih, sem si preprosto vzel čas, pravzaprav sem čakal na tisti znak, ki mu pravimo pravi trenutek. Vprašanje pa je, kdaj se sploh zgodi pravi trenutek? Enopomenskega odgovora kakopak ni. Po eni strani pravega trenutka ne moremo razumeti, ker nas določa ravno trenutek, v katerem živimo, trenutek, za katerega nemara mislimo, da je pravi. Tako mu lahko le sledimo, sodbo o pravilnosti ali nepravilnosti pa potem izrekamo retroaktivno. Po drugi strani pa bi pravi trenutek lahko bil tisti, ki nam omogoči, da se izrekamo o trenutku, v katerega smo ujeti. Pravi trenutek kot trenutek, ki govori o samem sebi, o tem, kako je sam ujet v lasten trenutek. Da pa bi trenutek lahko spregovoril o samem sebi, mora do samega sebe vzpostaviti razliko – in to lahko stori skozi zgodovino.

Kdaj potemtakem spregovoriti o filmu, ki govori o zgodovini, če ne ravno v tednu, ko zgodovina našega lastnega diskurza, diskurza Radia Študent, stopa v petinštirideseto leto. Da pa ne bi bilo pomote, Nekoč je bila dežela pridnih ni film o zgodovini Radia Študent, težko bi si namreč zamislili film o takšni instituciji, ki bi se naslovil s takšnimi besedami, čeprav … Skratka, Nekoč je bila dežela pridnih ni film o Radiu Študent, pač pa film o konstrukciji slovenske identitete, res pa je, da se v filmu nemalo govori tudi o Radiu Študent.

Kako se ne bi, ko pa se film loti dobe, ki se v arhitekturi nove slovenske mitologije kaže kot temelj - govorimo seveda o osemdesetih, natančneje o dobi med leti 76 in 91. Vse to pa film počne na zabaven način, občinstvo v mali dvorani Kinodvora, kjer si lahko film tudi ogledamo, se kar ni utrudilo krohotati. Za te in takšne fizične odzive se lahko zahvalimo režiserki in scenaristki Urši Menart, ki je pred dvema letoma debitirala z dokumentarcem Veš poet svoj dolg, in soscenaristu ter producentu Janiju Severju, bivšemu uredniku Mladine, Vest.si in seveda bivšemu panksu. In kaj pravzaprav dela film tako duhovitega?

Nič drugega kot lastna zgodovina, ki se v filmu neredko kaže skozi skrbno izbrane sekvence tv-oglasov in drugih posnetkov iz popularne kulture. Kot da bi na vprašanje, kako nastane slovenska identiteta, s katerim film operira, lahko odgovorili le eno – z marketingom. „Reklame so bile ideološki aparat št.1“, v filmu pove Marcel Štefančič jr. Nekoč je bila dežela pridnih namreč naredi pomemben konceptualni premik, pokaže na vlogo popularne kulture pri konstrukciji slovenske identitete, predvsem turističnega marketinga – kdo se pa ne spomni famoznega oglasa Slovenija, moja dežela, ali akcij Podarim-dobim, da drugih tu niti ne omenjamo. Z Barthesom [bartom] povedano, so ti diskurzi bolj mitološki kot kakšna starodavna religijska farsa. In naslov Nekoč je bila dežela pridnih ponovi natanko to: mit o slovenskem narodu kot poštenem, pridnem in – tega ne smemo pozabiti - zelenem. Mit, s katerim se skuša slovenska identiteta ločiti od ostalih narodnih identitet bivše države.

Vznik nacionalne identitete, kakršen se zgodi v osemdesetih, pa ni bil le vizualen, temveč tudi zvočen, ni bil le marketinški, ampak tudi glasbeni. Tako imamo na eni strani besedo, ki pove več kot katerakoli druga – Agropop. Agropop kot narodno-godbeni fenomen, ki prek parodične distance do ruralne identitete vzpostavi mehanizem identifikacije s slovensko identiteto kot modernizirano ruralno identiteto, ki nastopa kot hrbtna stran slovenske identitete v intelektualno-literarni fantazmi. Prav tako pa imamo tudi na drugi strani besedo, ki pove več kot katerakoli druga – punk, pa seveda vse tisto, kar nastopa pod konceptom alternative. Punk kot drža, ki ponovi samo cinično distanco, vpisano v delovanje oblasti, kot temu pravi Žižek. In natanko za to gre, za držo do samega sebe in do lastne zgodovine.

Način, na katerega film v splošno mitološko zgradbo osemdesetih vnese tako rojstvo naroda kot rojstvo alternative, pa ne ponovi tistega vulgarnega diskurza, ki pravi, da alternativa nastopa narodotvorno in da narod nastopa alternativno, temveč skuša z zbrisom ločnice med enim in drugim zbrisati tudi lastno mesto izjavljanja. Zdi se, kot da nas film z ene perspektive nenehno premešča na drugo, kot da bi se razpršili v mnoštvo pozicij, ki so si med sabo tudi kontradiktorne, tako kot so si kontradiktorne perspektive naše lastne zgodovine. Prav zato se mora gledalec ali gledalka sam ali sama odločiti, kakšno držo bo zavzel ne samo do prikazanega aspekta zgodovine, temveč do zgodovine nasploh; in prav krohot, ki se ob tem pojavi, kaže na zadrego pri odločitvi.

Pa vendar lahko odprtosti, s katero film simpatizira, vzporedno postavimo odprtost samega mita. Mit namreč ni le zgodba o preteklosti, temveč predvsem zgodba o prihodnosti. Z drugimi besedami, mit piše zgodovino prihodnosti. To pa počne tako, da vzpostavi izgubo nečesa, kar nismo nikoli posedovali. Še drugače, mit vzpostavi neuresničen ideal, v katerega lahko investira vsaka aktualna ideologija ali diskurz. Tako kot lahko narodotvorni in državotvorni diskurz danes izreka, da še nismo dosegli ideala enotnosti iz konca osemdesetih, tako lahko tudi alternativni diskurz izreka, da še nismo dosegli ideala upora iz konca sedemdesetih in začetka osemdesetih. Ali, eno in isto, da smo ta ideal preprosto izgubili.

Nemara se prav zato v tolikšni meri govori in snema o osemdesetih – tako o osamosvojitvi kot o punku. In obratno, ravno s tem, ko se toliko govori in snema o osemdesetih, se osemdeseta konstruira kot tisti trenutek, ki smo ga nekoč imeli, a ga danes nimamo več. Osemdeseta kot tisti trenutek, o pravilnosti ali nepravilnosti katerega se sedaj lahko retroaktivno izrekamo. Toda spet – kako se lahko izrekamo in kdo lahko to počne? Tudi če sploh ne omenim, kdo vse govori v filmu Nekoč je bila dežela pridnih, tega ne bo težko uganiti – Igor Vidmar, Marcel Štefančič, Ervin Hladnih Milharčič, Leon Magdalenc, Veljko Rus, itn. Na mestu izjavljanja o zgodovini, kakršen priteče današnji dokumentaristični formi, zeva nek diskurzivni manko – ki je natanko manko glasu tistih, ki so se v osemdesetih šele rodili. Oziroma, da se popravim, takšna generacija, kateri pripada ravno režiserka filma Nekoč je bila dežela pridnih, se o zgodovini izreka ravno skozi diskurz drugih, da ne rečem skozi diskurz drugega.

Kar pa ni nujno slaba strategija, kolikor se lahko ta diskurz drugih ponovi v vprašanje, kako smo postali to, kar smo. Vprašanje, kako smo postali to, kar smo, pa pomeni vzpostaviti razliko do zgodovine, ravno ta razlika pa ne samo, da mora pokazati tisto, kar nismo več, in da s tem, ko pokaže tisto, kar nismo več, pokaže tisto, kar šele postajamo, temveč mora tudi pokazati tisto, kar nismo nikoli bili. In naša generacija ravno nikoli ni bila – osemdeseta.

In še to: Burroughs [burowz] nekje ponovi tiste Genetove [đenetove] besede, ki pravijo, da pisatelj prevzema strahotno breme odgovornosti za osebe, ki jih ustvari. Vedoč, da zgodovina ni nič drugega kot zgodba, ki jo o sebi pripovedujemo samemu sebi, se moramo zavedati tega strahotnega bremena odgovornosti za zgodovino, ki in kakršno si jo pripovedujemo. Tudi na Radiu Študent.

Prave trenutke in deadline je lovil Robert Bobnič.

Trailer:

http://www.youtube.com/watch?feature=player_embedded&v=bH3aC5cmEdA

Virtualna biopolitična agora: Evtanazija?

Janez Janša — Thu, 02 May 2013 19:51:25 +0000

Ogledaj si tudi filmček in glasuj v Virtualni biopolitični agori

Več o projektu DemoKino: http://www.aksioma.org/demokino/

***

Pravkar sem srečal Klemna. Vedno mi govori o svojem ostarelem prijatelju, ki ima raka. Poln je metastaz in neizmerno trpi. Zdravniki so mu pripisali še tri mesece življenja. On pa je obupan, rad bi umrl, prijatelje prosi za pomoč. Klemen bi mu rad pomagal, toda tu evtanazija ni uzakonjena. Ne smeš pomagati umreti terminalnemu bolniku, ki nima nobenega upanja. Obtožili bi te umora.

Evtanazija je dovoljena samo na Nizozemskem, v Belgiji ter v Ameriki v zvezni državi Oregon, če se ne motim. Moja prva misel je, da je izbira trenutka lastne smrti stvar svobode, pravice vsakega posameznika. Nekoč sem nekje prebral, ne spomnim se kje, mogoče v Benjaminu, da ni primarna vrednota bivanje, temveč pravo bivanje, vredno človeka. Če nekdo meni, da je življenje postalo neznosno, zakaj si ga ne bi smel vzeti? Zakaj je potem evtanazija dovoljena le v tako redkih deželah? Zakaj se toliko nasprotuje temu, da bi zdravnik smel pomagati nekomu, da umre? Morda iz verskih razlogov. Kje pa, ne gre za to! Seveda, če nekdo verjame, da je življenje božji dar, potem meni, da ga lahko vzame edino bog. Toda številna nasprotovanja evtanaziji ne izhajajo iz vere.

Za pojasnilo sem vprašal svojega angleškega prijatelja Henryja, ki nasprotuje evtanaziji, čeprav ni veren. On pravi, da kdor je proti evtanaziji, ni nujno tudi proti samomoru. In dejansko samomor ni skoraj nikjer nezakonit; no, za samomor bi bilo malce neumno to reči, recimo poskus samomora. Če se želiš ubiti in ti to uspe, ti je to pravno dovoljeno. Če te kdo reši in ostaneš živ, te nihče sodno ne preganja. Evtanazija pa pomeni, da nekdo (ponavadi zdravnik) pomaga umreti nekomu drugemu: s smrtonosno injekcijo, s strupom ali preprosto tako, da izklopi naprave, ki ohranjajo pri življenju terminalnega bolnika. Kot je to počel tisti ameriški zdravnik, Jack Kevorkian, ki so ga poimenovali dr. Smrt; pomagal je umreti več kot 130 osebam in na koncu je bil obsojen zaradi umora. No, moj prijatelj pravi takole: "evtanaziji je treba nasprotovati, ker se ne sme nobeni skupini ljudi, niti strokovnjakom, kot so na primer zdravniki, dati pravice, da odločajo o življenju in smrti drugih. Gre za etično in pravno, ne pa versko vprašanje."

Kam sem dal Montaignove eseje? A, tu so! Označil sem si stran. Michel de Montaigne je zagovarjal samomor, kot so ga med drugim tudi stoiki v antični Grčiji. Tule piše: "Življenje je odvisno od volje drugih, smrt pa od naše lastne volje." Zakon o evtanaziji bi preprosto moral upoštevati dejstvo, da obstajajo objektivni in ne subjektivni razlogi, ki nas privedejo do tega, da namesto življenja izberemo smrt: resnično neznosna bolečina, resnično ponižujoči življenjski pogoji ali pa gotovost, da bo smrt prišla kmalu in bo boleča. V teh primerih bi moralo biti dovoljeno, da nam strokovnjak, zdravnik, pomaga umreti na najboljši možen način - spokojno, v družbi sorodnikov in prijateljev. To pomeni tudi sama beseda: eu-thanatos, "dobra smrt". Torej, kot prvo gre za vprašanje individualne svobode in kot drugo za humanitarno vprašanje. Gre za boj proti trpljenju.

Toda Henry pravi, da ni ravno tako. Zakon, ki je v veljavi na Nizozemskem, je prav v imenu boja proti trpljenju legaliziral tudi pasivno oziroma nehoteno evtanazijo, ne le aktivno. Tako lahko zdravnik v okviru svoje odgovornosti pomaga umreti tudi neozdravljivo bolnim, ki za to sploh niso prosili: in ne le bolnikom v trajni komi, temveč tudi duševnim bolnikom in invalidom. V določenih primerih je dovolj, da je bolnik zelo star, da zdravnik lahko poseže. Podatki, ki mi jih je poslal, so vznemirljivi: približno polovica primerov evtanazije na Nizozemskem naj bi bila taka, nehotena. Neka raziskava iz leta 1990 celo navaja, da naj bi 0,8 % vseh smrti na Nizozemskem predstavljale evtanazije, izvedene brez zahteve pacienta.

Sicer pa je tudi pojem mirne in dostojanstvene smrti relativen. Bral sem o primeru, ki se je zgodil v Oregonu v Portlandu decembra 1999; pacient je vzel smrtonosne tablete in obšla ga je slabost. V hiši ni bilo zdravnika, zato ga je žena odpeljala v bolnico. In ko se je že zdelo, da je mrtev, je bolnik spet oživel. Čez nekaj časa je potem umrl, toda poskus pomoči pri samomoru se je ponesrečil.

Ja, potem je tu še ekonomski vidik. Stroški ohranjanja terminalnih in neozdravljivih bolnikov pri življenju so zelo visoki. Zagovorniki evtanazije pravijo, da bi lahko ta denar porabili za druge zdravstvene storitve, za zdravljenje deformnosti zarodkov na primer, ali pa za zagotavljanje boljših življenjskih pogojev neterminalnih bolnikov. To naj bi bila racionalna odločitev za pomoč tistim, ki lahko imajo od tega korist.
Toda tudi ta argument se da ovreči. Kaj pa če bi vlade in zdravstvene ustanove evtanazijo začele zlorabljati za zniževanje stroškov zdravljenja in krpanje proračunov bolnic? Navsezadnje je smrtonosno zdravilo najcenejša možna zdravstvena storitev. Pomislimo, kaj bi se zgodilo v deželi, kot so Združene države, kjer na milijone ljudi nima pravice do brezplačne ali poceni zdravstvene pomoči. V takšnih okoliščinah bi lahko prišlo do tega, da za manj premožne samomor ob pomoči druge osebe ali evtanazija ne bi bila stvar svobodne izbire, temveč edina ekonomsko sprejemljiva možnost.

Skratka, vedno je tako, ko se govori o svobodi: je abstraktno najsvobodnejša odločitev tudi družbeno najbolj pravična? Kdo bi vedel?
Za zaključek pa: je prav ali ne uzakoniti evtanazijo?

***

Naloži si strip: http://www.aksioma.org/demokino/photocomics.html

Apparatus: Denis Oštir

Anže Tomić — Mon, 06 May 2013 08:12:01 +0000

Denis Oštir je eden od urednikov dnevnoinformativne oddaje 24ur in človek, ki se znajde v novih tehnologijah. V pogovoru sva se dotaknila novinarstva, novih orodij merjenja odziva in pozitivnih ter negativnih lastnosti 24 urnega cikla novic. Na koncu še o strojni ter programski opremi in žalovanju za Nokio.

Britoff športne vzgoje

Petra Ajdovec — Mon, 06 May 2013 05:44:07 +0000

SEDMA

Savdsko ministrstvo za izobraževanje je izdalo odlok, ki dovoljuje dekliško športno vzgojo na zasebnih šolah. Večina šol v državi je sicer državnih, zato se bo s športom lahko ukvarjalo le malo deklet, saj dekletom na državnih šolah to še naprej ne bo dovoljeno. Ministrstvo sicer ob tem še zahteva, da morajo dekleta pri športnih dejavnostih na ustreznih lokacijah nositi primerno zakrivajoča oblačila.

Sirske oblasti so Izrael obtožile podpore terorističnim skupinam, tudi Al Kaidi in dejale, da izraelski letalski napad v okolici Damaska odpira vrata vsem možnostim. Izrael je namreč že drugič ta teden napadel cilje v Siriji, tarča pa je bil vojaški raziskovalni center v Damasku, kjer naj bi bile skladiščene iranske rakete, ki so bile namenjene Hezbolahu.

Malezijska vladajoča koalicija Nacionalne fronte pod vodstvom predsednika vlade Najiba Razaka je na včerajšnjih parlamentarnih volitvah obdržala svojo že 56 let trajajočo oblast. Koalicija je osvojila 113 sedežev, za navadno večino pa jih je potrebovala 112. Opozicijski voditelj Anwar Ibraim medtem opozarja, da zmaga ni veljavna in zavrača priznanje poraza.

OSMA

V bangladeški prestonici Daka so izbruhnili spopadi med varnostnimi silami in protestniki, v katerih je umrlo vsaj 14 ljudi. Protestniki zahtevajo zakon proti bogoskrunstvu z dodatnim določilom o smrtni kazni, obvezno versko vzgojo in končanje vladne politke, ki stremi k enakopravnosti spolov in so jo protestniki že oklicali za anti islamsko.

Novo evropska uredba o semenih pravi, da se bodo smela prodajati samo uradno dovoljena semena. Evropska komisija želi tako z novo uredbo o rastlinskem razmnoževalnem materialu kmetom in vrtičkarjem predpisati uporabo enotnih semen. A številne evropske in slovenske nevladne organizacije svarijo, da stare in redke sorte skoraj nimajo možnosti, da bi dobile dovoljenje, zato bodo posledično izginile. Njihovo gojenje, četudi v zasebnem vrtu pa bi bilo nezakonito.

Predsednica vlade Alenka Bratušek je dejala, da bo Pozitivna Slovenija kot pobudnica ponedeljkove seje o referendumski ureditvi sejo prestavila. Tako so se odločili, ker so to zahtevale opozicijske Slovenska demokratska stranka, Slovenska ljudska stranka in Nova Slovenija. Prestavili pa naj bi tudi torkovo sejo, na kateri bi odločali o vnosu fiskalnega pravila v ustavo in sicer zato, da bi lahko Bratuškova skupaj z ministrom za finance opoziciji predstavila program stabilnosti.

DEVETA

Južna Koreja je zavrnila seznam severnokorejskih zahtev za ponoven zagon dejavnosti v skupnem industrijskem parku Kaesong in zahteve označila za nerazumljive in nepravične. Severna Koreja namreč zahteva, da mora v zameno za ponoven zagon Kaesonga, Južna Koreja prenehati z vsemi sovražnimi dejanji in vojaškimi provokacijami.

Libijski parlament je izglasoval, da je potrebno odstaviti oziroma odpustiti vse, ki so bili na višjih uradniških mestih v času režima Moamerja Gadafija. Odločitev bi utegnila s položaja vreči tudi predsednika vlade Alija Zeidana, ki je bil v času Gadafijevega vladanja diplomat. Predstavnik parlamenta je dejal, da se bo o tem primeru verjetno odločila posebna komisija.

Svetovno židovsko konferenco, ki poteka v Budimpešti, spremljajo protesti skrajno desničarskih skupin. Konferenca sicer navadno poteka v Jeruzalemu, madžarsko prestolnico pa si je tokrat izbrala, ker želi poudariti porast skrajno desničarskih skupin in antisemitizma v Evropi. Predsednik madžarske vlade je v nagovoru na konferenci dejal, da je tovrstno stanje delno posledica gospodarske krize v regiji.

DESETA

Indija in Kitajska naj bi po seriji pogovorov o rešitvi spora glede mejnega vprašanja umaknili svoje vojaške čete z območja v himalajski regiji Ladakh v vzhodnem Kašmirju, vendar še nobena stran dogodka ni uradno potrdila. Mejni spor med državama v Himalaji sicer traja že vse od leta 1962.

Neodvisna preiskovalna komisija Združenih narodov za Sirijo je dejala, da še ni našla nobenih dokazov o uporabi kemičnega orožja s strani sirske vlade. Vodja komisije Carla del Ponte je dejala, da po delu na terenu komisija ni našla nobenih dokazov o uporabi plina sarin, kljub temu pa o tem še vedno obstaja trden sum.

V Bahrajnu so sprejeli parlamentarni predlog, ki predvideva konec vmešavanja ameriškega veleposlanika Thomasa Krajeskega v državne notranje zadeve. Ni še popolnoma jasno, kakšni ukrepi bodo sprejeti v tej smeri. Predlog je posledica aprilskega poročila ameriškega zunanjega ministrstva, v katerem navaja, da ima Bahrajn težave s hudimi kršitvami človekovih pravic, vključno z nezmožnostjo mirne zamenjave oblasti.

Kurac, pička, govno, sisa

Marko Godnjavec - Jizah — Mon, 06 May 2013 06:54:53 +0000

a.) Novice

Kar smo v petkovi Svaštarnici zamolčali in sedaj veste že skoraj vsi, vam za vsak slučaj serviramo danes. Prvega maja je zarad odpovedi jeter umrl Jeff Hanneman, kitarist in ustanovni član thrash metalcev Slayer. Dan prej pa je svet zaradi istega razloga zapustil tudi Martin Lloyd, član pionirskega minimalističnega elektronskega dvojca Oppenheimer Analysis.

Raperski producent araabMUZIK se je znašel v bolnišnici. Med ropom na „njegovem“ Rhode Islandu se je potikal na nepravem mestu ob nepravem času, roparji so tako streljali nanj in mu zadali nekaj ran, a kot poroča njegov management, naj bi bilo s fantom vse v redu in naj bi kmalu zapustil bolnišnične prostore ter se vrnil na odre. Natančnejših podatkov zaradi poteka preiskave mediji še niso razkrili.

PepsiCo ima zaradi reklam za Mountain Dew probleme z raperji. Prejšnji teden so namreč s tv ekranov umaknili reklamo, ki jo je ustvaril raper in producent iz ekipe Odd Future, Tyler, the Creator, zaradi domnevnega rasizma ter nasilja nad ženskami. Tyler je sicer sproduciral tretjo v seriji novih Mountain Dew reklam, po umiku in smešni interpretaciji pa se je oglasil manager ekipe Odd Future, Christian Clancy, ki je za razliko od protagonistov v spotu, bele polti. Povedal je, da je spot nadaljevanje absurdne zgodbe o kozi, ki postane nora na Mountain Dew, da je gospodična v reklami natakarica iz prvega spota, da so v spotu člani ekipe Odd Future in da ni bilo nikakršne rasistične konotacije. Prah se še ni dobro polegel, ko je čez nekaj dni Mountain Dew zaradi neumnih primerjav prenehal sponzorirati raperja Lil Wayna, tokrat upravičeno.

Junijskega koncerta Anselmovih Down v Kinu Šiška žal ne bo. Koncert je zaradi logističnih problemov skupine zaenkrat odpovedan.

b.) muzika

Tik pred izidom nove plošče se je znašel taivansko-kanadski glasbenik Alex Zhang Hungtai alias Dirty Beaches. Potem, ko smo lahko že naposlušali uvodnih dveh skladb z njegovega prihajajočega dvojnega albuma „Drifters/Love Is the Devil“ je v petek na SoundCloud pricurljaja še tretja kompozicija imenovana „Casino Lisboa“. Album bo sicer izšel 20. maja letos za založbo ZOO Music, skladbo „Casino Lisboa“ pa si lahko poslušate na naslednji povezavi - https://soundcloud.com/factmag/dirty-beaches-casino-lisboa

Nov komad in spot pa so v javnost lansirali tudi Vampire Weekend. Fantje bodo prihodnji teden izdali svoj novi album "Modern Vampires Of the City" za založbo XL, z njega pa si lahko spodaj poslušate in poslušate tudi "lyric" video za kompozicijo "Ya Hey" po koncu novic na tej strani.

c.) izlazak

Prostora za večerne avanturice ni kaj dosti. Aktivna je zgolj Metelkova s ponudbo dveh ponedeljkovih stalnic. V Ch0 bo tako ob 22.00 na sporedu nova edicija DubLaba, kjer se predstavljajo mariborski dubovci, DUBOMB CREW, v postavi HORSEMOUTH, MADAMDUB ter F CLEF. V Jalli Jalli pa se istočasno pričenja nova epizoda Radia Defonije.

Idealna godba, suka Ičo Vidmar

Ičo Vidmar — Sun, 05 May 2013 17:14:45 +0000

Ah, idealna godba v maju:

blues: veliki T-Bone Walker (1946 - 1958), ključ do sodobnega bluesa po vojni

nova muzika: Ceramic Dog, album Your Turn in Elliot Sharp, muzika za dokumentarni film Commune

Črni Atlantik gre na Drugo godbo 2013 z Rokio Traore in Damirjem Imamovićem

idealni album: še pomnite Drugo godbo 1994: Mike Westbrook in Big Band Rossini: Westbrook-Rossini

Na posluh.

Marxov Kapital

Matjaž Zorec — Sat, 04 May 2013 02:41:37 +0000

Založba Naprej, bivša Sophia, je izdala nov prevod morda najepohalnejšega dela moderne dobe ter ene najvplivnejših knjig vseh časov, ene redkih, katere absorbiran tekst je bukvalno spremenil svet in ga nenazadnje spreminja še danes.

Rokia Traoré: Beautiful Africa

Tatjana Capuder — Thu, 02 May 2013 19:50:14 +0000

Nonesuch, 2013

»Tui-tui. Ne vznemirjaj se, preženi tesnobo. Tui-tui! Užij vsak trenutek, življenje je lepo,« žgoli Rokia Traore v živahni sedmi skladbi Tuit tuit – in ta lepota življenja prežema vso Prelepo Afriko tudi v najstrašnejših, najmračnejših, najhujših trenutkih. Venomer pozitivne, upanja polne besede se vpletajo v pretežno zložen, občuten in čuten tok glasbe, ki sem ter tja poskoči v umirjene brzice in se tu in tam upočasni v jek prazne bolesti ali odsev žive radosti. Rokijin pisani glas po moči in prostornini morda res ni primerljiv z glasovi malijskih in afriških pevskih velikanov, kljub temu pa je dovolj izrazit, izrazen in vešč, da mu ni kaj očitati – je pač s srcem in dušo pevka drugega kova. Rockovskega kova. Na rockovski plošči? Da in ne ... Pevka rockovskega kova je seveda na vseh petih albumih in ob njih, glasba pa je vendarle izrazito in predvsem afriška, urbana sodobna malijska glasba, takšna, kakršna je postala po več kot polstoletni evoluciji. Seveda ne moreva zanemariti vpliva, ki so ga na Rokio Traore in tudi na afriško ter malijsko godbo imeli in ga še imajo rock, jazz in blues, vendar ob tem nikakor ne smemo pozabiti na vpliv, ki ga je imela afriška glasba na afroameriško glasbo, na blues, jazz, rock. Ja, rock res izvira iz Afrike. Tako kot človek. Pa ji je ta hvaležen? Jo časti? Spoštuje? Res?

»Melanholija, zapleši z menoj na krasno kadenco mojih sanj o radosti. Melanholija, zapoj z menoj besede sreče, ki jih navdihuje življenje. Melanholija, zvesta družica moje samote. Melanholija, nočem tvojih bolesti, ki brbotajo v breznih mojega srca, tvojih solza, ki temnijo odtenke moje duše. Želim si smeha isker in sanj vzžuborenja, poezije življenja – in milejša bom od najlepše vseh radosti. Melanholija, pleši z menoj na krasno kadenco mojih radostnih sanj. Melanholija, zvesta družica moje samote ...« prepeva Rokia Traore v francoščini, ob bambarščini in angleščini enem od treh jezikov plošče, če zanemarimo kanček pozabljenega jezika ptic, o katerem sva pred leti spregovorila z Rokijinim sonarodnjakom in soimenjakom Boubacarjem Traorejem, s katerim kljub enakemu priimku nista v sorodu. Svetovljanska Malijka trenutno francoskega bivališča potuje po svetu že od rosnih let, nekdaj se je selila z očetom diplomatom, zdaj se seli s koncerta na koncert, s turneje na turnejo, kmalu bo za hip postala tudi v Ljubljani. Sem prihaja že tretjič, tokrat spet na Drugo godbo, kakor že prvič ob zatonu 20. stoletja, ko sva jo imela priložnost užiti na samem začetku glasbene poti, leto po izidu njenega prvenca Mouneissa. 10. maja se torej vrača – prekaljena na odrih, dozorela v številnih pestrih projektih, osvobojena verig klišejev in pričakovanj ter večkrat nagrajena na prestižnih podelitvah priznanj – le mesec in dan po mednarodnem izidu že petega studijskega albuma, plošče Beautiful Africa, ki je izšla v Franciji nekaj dni prej, natančneje 1. aprila. V celoti avtorsko ploščo, kar pomeni, da je sama spisala glasbo in besedila, je posnela s producentom Johnom Parishem, bojda ga je izbrala tudi zato, ker ji je bilo všeč njegovo delo s P. J. Harvey. Ploščo je v bristolskih studiih Toybox snemala z mednarodno pisano zasedbo glasbenikov, s katero z nekaj izjemami tudi nastopa, za eno od treh kitar je poprijel tudi producent Parish.

Rokijina vokal in kitara, n'goni Mamaha Diabateja, kitari Stefana Pilie in Johna Parisha, bobni, človeški beatbox, bas in kontrabas ter spremljevalni glasovi pletejo Prelepo Afriko v takemle vzorcu: Lalla razpreda o lekcijah življenja, dialoška Kouma prigovarja in se pregovarja, Sikey obtožuje zlonamerne govorice ter hipokrite in pribije: »Oh, da, pojem, igram, plešem. Moja izbira izvira iz srca, vse do konca po tej poti bom šla!« Četrta, Ka moun ke, ljubega vprašuje in ljubezen izpoveduje, peta, Melancholie, zasuče otožnost, N'teri pripoveduje o medčloveških odnosih, se spominja in opominja, da zloba, netoleranca, zamera ne vodijo nikamor. Tuit tuit zapoje s pticami o tem, da je treba uživati življenje in vsak hip, ki nam ga nakloni, ne glede na vse tegobe. Osmo, naslovno Beautiful Africa, so edino posneli ali dosneli lani po državnem udaru v Maliju in je torej odziv na to in druga klanja po svetu: »Konflikti ne rešijo ničesar, oholost je brez vrline, oh bog, nakloni nam modrosti in bistrovidnosti.« Zadnja, Sarama, občuduje afriške ženske in pogreša njihov nasmeh.

Skabinet

Sabina Kraner — Sun, 05 May 2013 13:41:02 +0000

Današnji Skabinet nežno napoveduje 25. obletnico Pridigarjev z ekskluzivnim poslušanjem dveh komadov iz prihajajoče kompilacije Tribute to Pridigaji, itd.

MUŠKAT HAMBURG – Tribute to Pridigarji - Je kdo doma
LA TARRANCHA – Mezigayuska – Acompaname
THE COCONUT BUTTS – Unite split – Mayday
EL BASTON DE LA VIEJA – To esto era campo – La nina de las rastas, el nino de la cresta
GAMBLERS MARK – The cho incident – Brightest black shirt
MELBOURNE SKA ORCHESTRA – st – Learn to love again
JIM MURPLE MEMORIAL – Take your fight, Jim! – All I say
SUNDAYERS – Imulsos – Agua
TOKYO SKA PARADISE ORCHESTRA - .. (there's no)king of the ants
THE DUALERS – Vintage versions vol II – I'm in love
THE FORTHRIGHTS – st – Trust me
THE SKATALITES – Studio one rockers – Phoenix city
THE MAYTALS – Four seasons
CHERKEZI UNITED – Petoljetka – Dan po dan
PARAZITI P13 – Tribute to Pridigarji – Topla bomba hladna bomba

Mark Knopfler

Jure Bajt — Sun, 05 May 2013 13:58:10 +0000

Dvorana Stožice, 4. 5. 2013

Sinoči smo v Ljubljani ponovno imeli priložnost slišati Marka Knopflerja, tokrat v sklopu aktualne turneje Privateering. Dvojni album Privateering je izšel septembra lani in je Markov sedmi album po vrsti, odkar je leta 1995, po razpadu skupine Dire Straits, krenil na solo pot. Nastopil je s svojo precej ustaljeno ekipo: Richard Bennett (kitara), Guy Fletcher (klaviature), Jim Cox (klavir in harmonika), Michael McGoldrick (flavta,dude), John McCusker (violina), Glenn Worf (bas) in Ian Thomas (bobni). Večina članov benda ga spremlja že od devetdesetih let in večina igra več inštrumentov, tako smo bili deležni pisane palete glasbil, po večini akustičnih, od že omenjenih kitar do ukuleleja in mandoline.

Repertoar, ki ga je izvaja, je nabran iz opusa Knopflerjevih solo albumov s poudarkom na zadnjem Privateering ter začinjen s komadi iz obdobja Dire Straits, na primer Romeo & Juliet. Koncert so otvorili z What It Is in nadaljevali s skladbama z nove plošče Corned Beef City ter Privateering. Sledila je instrumentalna pesem Father And Son, napisana za film Cal, ob tej pesmi je bend zaplaval v svoj moment. Knopfler v svojih izjavah zelo rad izkazuje navdušenje nad bendom, s katerim ustvarja, in tudi na koncertu je bilo očitno, da ne gre le za spremljevalno zasedbo. Opaziti je bilo, da si člani benda dopuščajo dovolj prostora za različne variacije, obenem pa drug drugega pozorno spremljajo in tako skupaj gradijo trenutek.

Koncert je ponudil pester preplet različnih glasbenih žanrov, večina pesmi je osnovanih na tradicionalnih elementih folk glasbe, ki se včasih spogleduje s hribovskim bluegrassom, drugič s countryjem, v komadih, kot je I Used to Could, pa gre za čisti surovi shuffle fingerpicking blues. Povsod pa sta v ospredju značilna Knopflerjev vokal in kitara z dolgimi, mehko odigranimi solažami.

Višek koncerta je prav gotovo dosegla skladba Marbletown, kjer sta presenetila tudi Glenn Worf na kontrabasu in John McCusker na violini z izvajanjem dolge, čutne improvizacije. Nato je violina z ritmičnimi frazami v trenutku napodila v komad tako vedrega duha, da so zasrbele pete, publika se je odzvala z glasnim aplavzom in vzkliki. Moram omeniti, da je šlo za sedeč koncert, bolj ko sedečega človeka srbijo pete, bolj se ta dere.

Na tokratnem koncertu v bendu ni bilo saksofonista Nigela Hitchcocka, ki s Knopflerjem očitno koncertira le občasno, kar je prava škoda, če vemo, da ob tem z repertoarja izpadejo vsi komadi, kjer ima glavno vlogo saksofon, kot je na primer pesem Going Home. Ko pa že govorimo o stvareh, ki malce grenijo ta koncert, nikakor ne morem mimo težav, ki jih ima dvorana v Stožicah s svojo akustiko, gre za zelo definiran odmev, ki se odbija od zadnjega dela dvorane in ti pride za vrat ter moti ritem komada ob najbolj neprimernih prilikah. Kar je nemogoče odmisliti, kadar igrajo bobni in bas malo bolj udaren ritem.

Koncert se je zaključil z legendarnim komadom Telegraph Road, ki je občinstvo dvignil na noge in ga spravil na prostor pred oder. Temu je sledil podaljšek s pesmijo Brothers In Arms ter po daljšem posvetovanju z bendom še pesem So Far Away, s katero se je koncert zaključil kljub goreči želji publike, da prikliče glasbenike ponovno na oder.

NOVOTARNICA

Jaka Bulc — Thu, 02 May 2013 15:43:59 +0000

Poslušamo senzacionalnega Jaia Paula, Animal Collective v izvedbi Shabazz Palaces (s svežo Palaceerjevo kitico!), Angel Haze, ki strumno odrepa na Lofticries od Purity Ring, garažnega Mikala Cronina ter Clams Casina in DOOMa, ki sta združila moči. To sta storila tudi Mark Kozelek in Jimmy Lavalle, vračajo pa se Sky Larkin.

Virtualna biopolitična agora: Copyleft?

Janez Janša — Thu, 02 May 2013 19:46:43 +0000

Ogledaj si tudi filmček in glasuj v Virtualni biopolitični agori

Več o projektu DemoKino: http://www.aksioma.org/demokino/

***

Na, pa spet. Še ena tožba založniških hiš proti glasbenemu piratstvu. No ja, piratstvo ... Torej naj bi bil tudi jaz pirat. Ogromno glasbe sem snel z Napsterja, dokler je še obstajal. Zdaj pa jo z Vitaminica in drugih strani. Založniške hiše pravijo, da so zaradi tega načina distribucije glasbe oškodovane, ker upada prodaja CD plošč. Ter da je nezakonit, saj so založbe podpisale pogodbe z avtorji in jih plačujejo za njihovo delo, tako da poslušalec z nakupom CD plošč v bistvu podpira avtorja in ne založnika. Kaj pa vem. Založba ne bi izdala plošče, knjige ali revije, če pri tem ne bi imela dobička. No, seveda mislim, da mora avtor s svojim delom zaslužiti za preživetje, o tem ni dvoma. Vprašanje je sledeče: je prodaja CD plošč edini način podpiranja avtorjev? Dokler so stvari take, kot so, najbrž res. Torej je do neke mere prav, da se priznava intelektualno lastnino. Če sem na primer glasbenik, imam pravico živeti od glasbe, ki jo pišem, zato mi vsak, ki javno predvaja mojo glasbo in s tem služi, nekaj dolguje. Torej: jaz kot avtor imam pravico izkoriščati plodove svojega uma in za to prejeti plačilo. Nato iz praktičnih razlogov prenesem to pravico na založnika, ki izdaja moja dela, knjige ali plošče, in skrbi, da gredo v promet - česar sam ne bi zmogel - založnik pa mi v zameno da določen znesek ali odstotek od prodaje.
To je osnovno načelo copyrighta oziroma avtorske pravice in če je stvar taka, po mojem ni kaj dosti razpravljati ... Obstajajo zakoni, ki urejajo avtorske pravice in me ščitijo kot nosilca pravic na določenem delu. Toda Napster in Vitaminic v resnici ne kršita teh norm. Ne gre za to, da bi si nekdo prilastil glasbo, ki ni njegova, mi jo prodal, s tem zaslužil, avtorju pa ne bi dal niti tolarja. To se morda dogaja pri piratskih videokasetah. Tu pa gre za skupnost ljudi, ki si izmenjujejo stvari, ki jih že imajo ... Ko smo že pri tem, pogledal bom, če je kaj novega ... Glej, glej, nov komad Saint Germaina, ki ga še nimam; snel si ga bom. Seveda ne s strani založbe. Snel ga bom s trdega diska nekoga, ki je povezan in ki komad ima. Te osebe sploh ne poznam. In medtem ko si ga bom snemal, bo nekdo drug izkoristil to povezavo in vzel z mojega trdega diska kak drug komad, ki mu je všeč. To je, kot da bi posodil ploščo ali knjigo prijatelju, on pa bi mi posodil svojo. Le da gre v tem primeru za malce nenavadne prijatelje, saj jih nisem še nikoli videl.
Pa tudi ne vem, ali je res, da se zaradi internetne izmenjave proda manj plošč. Bral sem nasprotujoče podatke. Jaz na primer nisem nehal kupovati CD-jev, odkar snemam glasbo z interneta. Nasprotno. Pa tudi če bi bilo tako. Morda ni kriv samo internet. Stvar je v tem, da so založbe pohlepne in CD-ji stanejo več, kot bi morali - ali bi sploh lahko - stali. In mnogi, predvsem mladi, si jih ne morejo privoščiti. Internet je zgolj dal možnost poslušanja glasbe tudi tistim, ki si ne morejo privoščiti nakupa CD-jev. Kdo ve, če bi znižali cene ...

Kaj pa je zdaj temu? Obesil se je. Zdaj moram vse zapreti in ga znova zagnati. In na novo začeti nalaganje. K vragu še ta Microsoft! Stokrat sem si že rekel, da bom poskusil Linux, vendar nikoli ne najdem časa, da bi ga namestil. Kar ni ravno preprosto. Ampak Robi, ki se spozna na računalnike, mi je rekel, da potem dela kot urica. Nikoli se ne obesi, veliko bolj zanesljiv je. Kako ne bi bil! Številni so spreminjali ta operacijski sistem ter ga znova in znova preizkušali. Na ta način se napake in črve prej odkrije. Linux: brezplačni operacijski sistem, ki ga je pred desetimi ali dvanajstimi leti izdelal tisti Finec, Linus Torvalds, ko je bil še študent. Kodo programa ni ohranil tajno, kot se to počne pri vseh komercialnih programih, temveč jo je objavil na spletu; temu pravijo open source, odprta koda: na ta način so lahko program predelovali vsi, ki so to hoteli – stotine, morda tisoči programerjev. Odpravili so napake, izboljšali delovanje, razširili uporabnost, dodali nove aplikacije. In zdaj poteka bitka med Linuxom in komercialnimi operacijskimi sistemi, kakršen je Windows, za to, kateri bo prevladal. Na področju programske opreme za mreže, za strežnike, trenutno zmaguje Linux; drugod je tekma še odprta. Seveda Linux zaostaja, a kot kaže, zmanjšuje zaostanek.
No, ta sistem je alternativa copyrightu in zato so ga tudi poimenovali copyleft. Gre za posebno licenco, ki si jo je zamislil Američan Richard Stallman, ustanovitelj Free Software Foundation, več let prej, preden je Torvalds začel pisati Linux. Imenuje se General Public License ali GPL in določa, da lahko vsak kopira, spreminja in distribuira programsko opremo s to licenco pod pogojem, da pusti licenco nespremenjeno, to je, da dovoli, da tudi drugi počnejo, kar je počel sam. To sem prebral v knjigi Erica Raymonda The Cathedral and the Bazaar. Snel sem jo z interneta in si jo natisnil.
Morda je zadeva pri programski opremi malce drugačna kot pri glasbi. Zdi se mi, da vsaj pri programski opremi copyleft lahko deluje bolje kot copyright. Copyleft daje prednost izmenjavi idej in spodbuja sodelovanje, medtem ko ga copyright otežuje oziroma sodelovanje podreja logiki dobička. Zdaj so na primer v ZDA in drugih državah podaljšali trajanje avtorske pravice s 50 na 70 let po avtorjevi smrti. Vendar je res, da je treba tudi v tem primeru rešiti problem načina poplačila avtorja. V redu, nobene intelektualne lastnine, saj so ideje last vseh, znanje pa se širi le, ko se prosto izmenjuje. Od česa pa naj živijo avtorji? Navsezadnje sta tudi Torvalds in Stallman začela delati v podjetjih, kot zaposlena ali svetovalca. In ker je za namestitev proste različice Linuxa potrebno znanje, ki ga nima vsak, so začele krožiti poenostavljene različice, ki pa jih je treba plačati. Res je, stanejo neizmerno manj od Windowsa ali operacijskega sistema za Macintosh, vendar niso zastonj, čeprav jih krije licenca GPL. Torej je delček copyrighta tudi tu.

Vseh teh problemov nekoč ni bilo, ker še ni obstajala tako učinkovita tehnologija obdelave in razširjanja podatkov, kot so računalniki. Zakonodaja o copyrightu se je oblikovala, ko se je tisk množično razširil, tako da bi bil morda že čas, da se jo spremeni. Toda v kateri smeri? V smeri večje zaščite intelektualne lastnine ali sodelovanja? Avtorskih pravic ali razširjanja idej? Skratka: copyright ali copyleft?

***

Naloži si strip: http://www.aksioma.org/demokino/photocomics.html

DOMIŠLJIJA, IDENTITETA, MESTO

Biljana Žikić — Mon, 06 May 2013 00:01:29 +0000

Intervju z oblikovalko Ljubico Suno Čehovin.

Izbor glasbe: Petrol "80 proleća", Električni orgazam "Sedam dana", Sinestezija "Meksiko", Ničim izazavan "O tebi", Zaa "Good Things", Lady Jelena "Pola grada zna".

TU JE AFRIKA

Afrika Crew — Sat, 04 May 2013 19:10:00 +0000

TU JE AFRIKA! - a radio show on everyday living affairs from African perspective!
Only on Radio Študent every second Sunday at 11.00.
Tu je Afrika this Sunday 5th of May at 11.00!

General idea: To cover everyday living affairs of Africans in Slo&EU and Africans in Africa
Topics: Politics, Culture, Society, Education, Sports, Entertainment etc.
Concept: To bring closer the Africans situation in Slo&EU and Africa to the African and Sloven audience.

Hosts: RasGeorge

Main Topic : Today RasGeorge will share some great African music with you!

Tu je Afrika contacts:
http://www.radiostudent.si/družba/tu-je-afrika/

HOT WATER MUSIC: LIVE IN CHICAGO

Uroš Badovinac — Thu, 02 May 2013 18:38:58 +0000

No Idea, 2012

Gainesvillsko zasedbo Hot Water Music smo imeli pred dvema letoma priložnost videti tudi pri nas. Četverec, ki velja za eno najvplivnejših zasedb ameriškega punk rocka, je nastopil na prvi izdaji tolminskega punk rock festivala Punk Rock Holiday. Ploščo »Live in Chicago« je lani izdala gainesvillska založba No Idea, ki je tudi sicer v preteklosti izdala ali so-izdala vse studijske albume skupine. Lahko rečemo, da je No Idea Records dom, zavetje skupine Hot Water Music, ki jo najbolj odlikujejo predvsem živi nastopi.

Skupina je sicer lani na založbi Rise izdala studijski album »Exister«, prvega po osmih letih. Vendar Hot Water Music dokazujejo, da so založbi No Idea še vedno predani. In ona njim. Gre namreč za dolgoletno prijateljstvo in medosebno spoštovanje. Boljšega poklona, kot je izdaja žive plošče skupini, založba ne bi mogla izkazati.

Hot Water Music kot vsak pravi punk rock bend svojega imena niso gradili s pomočjo hitov, videospotov in megazaložb. Raje so se večkrat na leto usedli v kombi in na turnejah prekrižarili celotne Združene države Amerike. In kasneje še druge dele sveta. Dobivali so oboževalce, ki so prišli tudi na vse naslednje koncerte, kjer so se jim pridružili novi oboževalci. In tako naprej. V svoji diskografsko bogati karieri je štiričlanska zasedba, ustanovljena daljnega leta 1993, izdala osem studijskih albumov, kompilacije z raritetami in posnetki s 7-inčnih plošč, EP-je, split plošče in 7-inčne plošče. Hot Water Music so izdali tudi dve živi plošči. Poleg lani izdane »Live In Chicago«, ki jo predstavljamo nocoj, še »Live at the Hardback« leta 1999.

Skupino sestavljajo basist Jason Black in bobnar George Rebello ter Chuck Ragan in Chris Wollard, ki igrata kitaro in pojeta. Prav izmenjavanje dveh vokalov je ena od prepoznavnejših lastnosti benda. Ob tem omenimo, da so vsi štirje člani ustanovni člani zasedbe, ki tako ostaja nespremenjena od samega začetka do danes.

Plošča »Live in Chicago«, ki jo bomo zavrteli že čez nekaj trenutkov, je bila posneta leta 2008 v koncertni dvorani Metro v dveh večerih. Na njej je 30 pesmi, priložen ji je tudi DVD s posnetki s koncerta. Hot Water Music se na njej izkažejo kot energičen, čustven in glasen punk rock bend. Odigrane pesmi zvenijo še bolj surovo, odkrito in neposredno kot na ploščah. »Live in Chicago« sicer temelji na albumih »A Flight and a Crash«, »No Division« in »Caution«, vendar kljub temu služi kot dober uvod v spoznavanje benda, hkrati pa tudi ne razočara vseh zvestih oboževalk in oboževalcev.

/ˈaftərˌTHôt/sssssssssss

Žiga Pucelj — Sat, 04 May 2013 15:56:11 +0000

...is a ~~consideration~~ that happens later, following a main event or a situation...

Različni izvajalci: Bangs & Works Vol. 1 & 2

Dino Lalić — Sat, 04 May 2013 14:19:34 +0000

Planet Mu, 2010/2011

Poslušali ste:

01. DJ Elmoe - Whea Yo Ghost At, Whea Yo Dead Man
02. DJ Trouble - Bangs & Works
03. DJ Solo - What Have you Done
04. DJ Nate - Ima Dog
05. Tha Pope - Jungle Juke
06. DJ Spinn - 2020
07. DJ Rashad - Teknitian
08. DJ Rashad & Gant-Man - Heaven Sent
09. DJ Clent - DJ Clent #1
10. Boylan - Bullet Proof Soul
11. Traxman - The Comeback
12. RP Boo - The Eraser
13. DJ Roc - One Blood
14. DJ Diamond - Ready Mother Fucka
15. Young Smoke - Space Muzik Pt.3
16. Young Smoke - Wouldn't Get Far
17. DJ Trouble - Mosh Pit
18. DJ MC - Y Fall
19. DJ T-Why - Orbits
20. DJ Metro - Tekno Bangz
21. Jlin - Erotic Heat

Me sium Underground

Peter Barbarič — Tue, 30 Apr 2013 19:42:04 +0000

Rap iz skopske romske mahale od zgodnjih posnetkov do preboja na mednarodne etno odre.

Romska mladina po urbanih središčih Evrope že vsaj od prve polovice devetdesetih let, ko je MTV prodrl tudi v skoraj vsak romski dom, išče novo, lastno glasbeno identiteto v lokalnih inačicah hip hop glasbe. Vzporednice med romskimi mahalami in ameriškimi črnskimi geti so med njo zanimanje za črnsko glasbo in njene protagoniste še okrepile. Priče trdijo, da je bilo na koncertu Jamesa Browna v Skopju pred nekaj leti kar polovica publike mladih Romov iz tamkajšnjih naselij. V skopskem romskem predmestju Šutka že od srede devetdesetih let v domači diskoteki vrtijo hip hop, okoli nje in lokalnih romskih “rap” studiev pa se zbira vedno več mladih ustvarjalcev. Najpopularnejši in seveda tudi najdonosnejši stil je kombinacija mehkega r'n'b in tamkajšnjega romskega popa. Počasi med njimi dvigujejo glave tudi trši »alternativci«. Za urbano skopsko romsko rep sceno se je zagrel FOSM, makedonski Zavod za odprto družbo, in ji pomagal pri najemu prostora za vaje, koncertih in na koncu tudi pri snemanju albuma. Na rezultate ni bilo treba dolgo čakati. Že prva kompilacija skopskega romskega repa, izdana kar pri FOSM-u, je leta 2010 zdrvela v zgornji del prestižne lestvice evropskih world music DJ-jev. Sledila so povabila na koncerte po poletnih evropskih festivalih. Iz ohlapne zasedbe se je počasi začela razvijati prava skupina reperjev in glasbenikov z nazivom Shutka Roma Rap. Lani je posnela nov album, ki čaka na izid pri berlinski Piranhi, jeseni pa je navdušila tudi z vročim nastopom na svetovnem etno sejmu Womex.

Prvo majsko soboto leta 2013 ob 20.00 bo na RŠ pred koncertom Šutka Roma Rap na Drugi godbi napočil čas za zgodbo o skopskem romskem repu, od njegovih demo začetkov do preboja na prag world music atrakcij.

DJ Kale - Spider in his rap studio

The name is Kemp - 951