Maja Makovec Brenčič
Sfera izobraževanja, še posebej visokega šolstva, je pri nas dokaj dinamična, predvsem pa nekonsistentna in nekontinuirana. V zadnjih treh letih smo zamenjali 3 ministrice za izobraževanje, znanost in šport. Po eni strani se v akademski sferi veliko dogaja, sploh na ravni univerz, avtonomije, zadnje leto pa jo še najbolj zaznamujejo afere. Po drugi strani pa je prisoten občutek, kot da se nič nikamor ne premika. Zakon o visokem šolstvu še kar ni spisan, še manj usklajen, iz strani ministrstva praktično ne pride ravno veliko stvari. Zato rektorji in ostali vodilni po vseh univerzah vzemajo stvari v svoje roke in si utrjujejo svoje pozicije, za katere se zdi, da so najmočnejše na tem področju in da jih avtonomija ne zavezuje k podrejanju nobenemu - niti zaposlenim na univerzi, niti študentom, sindikatom in konec koncev tudi pristojnemu ministrstvu ne.
Zato smo se za konec šolskega leta usedli za mizo z aktualno ministrico za izobraževanje, znanost in šport, dr. Majo Makovec Brenčič, in spregovorili tako o aktualnih problematikah kot o večnih težavah na tem področju.
Začeli smo kar z najbrž najbolj aktualno zadevo, ki pesti akademsko skupnost in zaradi katere je konec koncev tudi prišlo do vseh afer v preteklem letu - z avtonomijo univerz. Problem je predvsem pri interpretaciji te avtonomije, saj se zdi, da si jo vsak interpretira po svoje in tisti, ki imajo moč, jo tudi prakticirajo po svoje. Posledice so bile odmevne - afera Lorenčič na Univerzi v Mariboru, ki je res bizarna in, čeprav smo o njej sproti poročali, za osvežitev spomina na hitro obnovimo. Teodor Lorenčič, ki je na Univerzi v Mariboru zasedal eno izmed vodstvenih funkcij, je bil spoznan za krivega spolnega nadlegovanja na delovnem mestu in mobinga zoper dva zaposlena na univerzi. Rektor dotične univerze Igor Tičar je za svojega stanovskega kolega poskrbel in ga premaknil na neko drugo delovno mesto, žrtvi Lorenčiča pa degradiral na nižja delovna mesta. Visokošolski sindikat je seveda dejanje javno obsodil, kako ne bi. Rektor Tičar pa se je posledično s tožbo za blatenje dobrega imena Univerze spravil na predsednico mariborskega visokošolskega sindikata Marijo Javornik Krečič. Vsekakor bizarna situacija, ki pa je še bolj spodbudila vprašanje o avtonomiji po univerzah. Ministrico smo povprašali, kako si ona interpretira avtonomijo univerze:
A problem je ravno tu, v definiciji akademske skupnosti, ki naj bi obstajala kot neka koherentna entiteta, kjer vse poteka po pravilih. Težko je sploh začeti iskati neke optimalne rešitve, če vodstvo univerze dojema avtonomijo kot svojo lastno avtonomijo v smislu, da ima moč nad vsem. In če nadaljujemo na Univerzi v Mariboru. Sindikat je na sodiščih univerzi dokazal za kar 8 milijonov evrov nepravilnosti, ki so se nabrale v zadnjih letih.
Če za primer izpostavimo konkretne zadeve, da iz abstrakcije stopimo na trdna tla. 25. maja je Upravni odbor Univerze v Mariboru potrdil spremembo statuta, ki je bila po uradnem mnenju ministrstva za izobraževanje, znanost in šport “sporna in nesistemska”. Za neprimerno so jo označili tudi vsi trije reprezentativni sindikati. Na seji, na kateri so statut spreminjali, pa so bili tudi predstavniki ministrstva, ki so glasovali proti uradnemu mnenju ministrstva, torej proti stališču institucije, ki so jo predstavljali. A na vprašanje o spornosti glasovanja nismo dobili odgovora:
Predstavniki ministrstva tako glasujejo po svoji lastni vesti, ministrstvo pa se diferencira na diskurzivni in praktični ravni. Z drugimi besedami - govorijo nekaj, delajo nekaj drugega. Predstavniki ministrstva so se v Mariboru očitno uklonili želji oziroma zahtevi rektorja. In če zaključimo z Mariborom, za konec še vprašanje, ki nekako odraža “doseg” avtonomije univerze in na drugi strani moč ministrstva. Rektorju Tičarju se avgusta letos uradno izteče dogovor o podaljšanju delovnega razmerja, poleg tega pa je več kot očitno prav on velik problem za celotno mariborsko akademsko skupnost, če seveda odštejemo njegov kolegialni krog. Ga bo, če spet ne bo upošteval zakonodaje, v tem primeru, da se ne bo upokojil, ministrstvo pozvalo k odstopu?
Na te stvari se ne bi toliko obešali, če ne bi bilo v izhodiščih za novi Zakon o visokem šolstvu, v nadaljevanju ZVIS, omogočanega še več maneverskega prostora za rektorje in njihovo razumevanje ter posledično prakticiranje avtonomije. Avtonomija univerze tako očitno še bolj postaja in ostaja avtonomija rektorjev oziroma vodstva.
Glasbeni premor: John Coltraine: Equinox
Osredotočimo se na zakonsko ureditev oziroma neureditev področja visokega šolstva. V izhodiščih za novi ZVIS je bilo opaziti veliko tendenc uvajanja tržne logike na področje visokega šolstva. Nekateri so celo govorili, da se bo univerze od sedaj naprej upravljalo kot podjetja. Zato smo spregovorili o odnosu med izobraževanjem in trgom delovne sile oziroma kapitalom:
Pri toliko idejah o sodelovanju univerze z gospodarstvom smo opozorili na možnost opravljanja tržne dejavnosti na javnih fakultetah, kar spodbujajo tudi nova izhodišča za ZVIS:
Če ostanemo pri ZVIS in pri najbrž najbolj problematični točki - definiciji javne službe. Zanimalo nas je, kako se bodo spopadili s tem, v izhodiščih je namreč ta definicija zapisana zelo medlo:
Kot smo lahko izvedeli iz medijev, se epilog dogajanja na Univerzi na Primorskem zaključuje s pravnomočnima obsodbama dveh bivših zaposlenih, Širce in Žižmonda. Finančna uprava sedaj rubi fakulteto - in ne direktno pravnomočno obsojenih - za pol miljona nezakonito pridobljenih sredstev. Kakšno je vaše mnenje, boste kot Ministrstvo ukrepali?
Da, tako je, spomnimo se zgodbe na Primorskem, saj ravno o tem vas sprašujemo, ministrica. Upamo, da boste zaslišali notranji klic in poklicanost, da ste kot ustanovitelji vseh univerz vsekakor pristojni za vpletanje in predvsem odgovorni, ko se zgodijo kazniva dejanja s strani zaposlenih.
Navezava avtonomije univerze v odnosih z gospodarstvom se kaže tudi v novo sprejetem Zakonu o vajeništvu, ki naj bi začel veljati konec leta, poskusno pa se bo začel uvajati že v jeseni, ob začetku šolskega leta 2017/18. Z njim želi ministrstvo predvsem zmanjšati vrzel med izobrazbo in možnostmi na trgu dela. Vprašali smo, ali mislijo razširiti vajeništvo tudi na druge smeri poklicnih šol, saj so zaenkrat vključeni le štirje programi, ter kako, da se kljub tako dolgem dogovarjanju za sprejem zakona, tega šele sedaj pospešeno sprejema? Prisluhnimo.
Morda pa se ministrici bolj kot k poklicni socializaciji mudi k črpanju evropskih sredstev. No, štiri leta za uvajanje take sheme res ni veliko, posebej, če finančni plan, ki bo nadomestil evropska sredstva, še ne obstaja. Do postopanja ministrice smo skeptični, saj takšne spremembe pri nas še prehitro rezultirajo v izrabljanje le-teh za socialne korektive, v tem primeru poceni delovne sile, tj. vajencev. Tudi mi upamo, da bo ministrstvo sprejelo svojo dolgoročno odgovornost in nas ne bo čez štiri leta ponovno pustilo na cedilu.
“Število vseh študentov višješolskega in visokošolskega izobraževanja se znižuje: v študijskem letu 2016/17 se jih je vpisalo 79.547 ali približno 1.000 manj kot leto pred tem in 36.000 manj kot pred desetimi leti (v 2006/07). Manj kot 80.000 študentov se je na terciarni študij nazadnje vpisalo v študijskem letu 1998/99,” pravi slovenska statistična raziskava za preteklo leto. Poleg tega je iz grafa razvidno, da 57,7% vseh študentov prihaja iz Osrednje slovenske regije, kjer se nahaja tudi največ javnih fakultet. Po raziskavi OECD ima Slovenija daleč največji osip študentov na celotnem visokošolskem študiju, in sicer tako na dodiplomskih kot podiplomskih programih, po nekaterih podatkih pa celo največ med državami članicami. Kje MIZŠ vidi razloge za to in ali predvidevajo kakšne politike za spodbujanje študija?
Sledilo je vprašanje o Zakonu za urejanje področja študentov, ki je trenutno še v medresorski obravnavi. Ministrico smo pobarali, kako razume kompetence, ali študentje kompetence pridobivajo ob študiju ali ob delu in bi MIZŠ bolj spodbujalo? Sledila so vprašanja, vezana na študentsko delo in njegovo nižjo obdavčitev, kot jo ŠOS predlaga v zakonu. Prisluhnimo, kako nam je pojasnila svoje stališče:
Očitno o obdavčenju študentskega dela in njegovih posledicah še niso prav veliko razmišljali. Kot ste lahko slišali, je ministrico med podajanjem odgovora prekinil in popravil njen svetovalec, nam že znani Mitja Urbanc, nekdanji predsednik ŠOS. Nadalje smo jo vprašali, ali ministrstvo v sodelovanju z ostalimi pristojnimi resorji razmišlja o urejanju področja štipendiranja?
Če povzamemo bistvo, torej študentje le odgovorno in čim hitreje zaključimo študij, da bomo lahko čim hitreje in mnogotero povrnili družbi.
Veliko je govora tudi o konkurenčnosti, sploh iz strani ministrstva. Tako je to zacementirano v njihovem diskurzu kot tudi v izhodiščih za novi ZVIS:
Tako smo privijugali do doktorskega študija. 3 stopnja študija oziroma doktorski študij je pri nas milo rečeno v popolnem razsulu. Študij ob delu, malo mladih raziskovalcev, velike šolnine, nič štipendij, slaba kvaliteta itd. itd. Z ministrico smo spregovorili o možnih rešitvah oziroma nujnih spremembah na tem področju:
Za kar nekaj vprašanj nam je zmanjkalo časa, saj so nam na koncu namenili manj časa, kot je bilo domenjeno, zato smo jim poslali vprašanja, odgovorili so nam v roku. Vprašanje in odgovore objavljamo na koncu prispevka.
Če na kratko zaključimo: servirane smo bolj ali manj dobili floskule brez neke prave vsebine, ki že dlje časa krojijo pot visokega šolstva pri nas. Pomenljivo je, da je isti besednjak na svoji predstavitvi uporabljal pravkar novo izvoljeni rektor ljubljanske Univerze. Uporabljajo pa ga tudi vsi ostali, ki krojijo usodo visokega šolstva pri nas. Vsi poudarjajo predvsem odličnost, kakovost in odgovornost. Za temi, pravzaprav praznimi označevalci pa je zaznati stagnacijo, vse večjo komercializacijo in vse večjo nevarnost, da bo prišlo do privatizacije študija. Za primer, kako zelo abstraktno dojemajo stvari na ministrstvu, smo ministrico povprašali, kako se mislijo spopasti s trenutno največjimi problemi v visokem šolstvu v Sloveniji:
Za zaključno misel pa še odlomek iz pogovora, ki se je zgodil, ko smo se odpravljali iz pisarne. Govorili smo o humanistiki v sodobni družbi in ugotovili, da gre na konec koncev pri vse mu le za - ravnotežje!
Še pisna vprašanja in odgovori s strani MIZŠ:
1) ZSkuS - Ali MIZŠ meni, da je potrebno urediti področje študentskega organiziranja in kako se bodo tega lotili? Na kateri točki dogovarjanj z deležniki so zaenkrat? Pri tem se nanašam na določitev pravne subjektivitete in morda tudi načina financiranja (slednje je bilo omenjeno na redni seji ŠOS-a)? Kako je s tem?
Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport želimo, da se ustrezno uredi področje študentskega organiziranja. To smo jasno pokazali že oktobra 2016, ko smo ustanovili Delovno skupino za pripravo novele Zakona o skupnosti študentov. V delovni skupini so poleg predstavnikov MIZŠ sodelovali še predstavniki Študentske organizacije Slovenije (ŠOS), študentskega društva Iskra, študentskih svetov, samostojnih zavodov, predstavniki Ministrstva za finance in Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Rektorska konferenca RS.
Predlog novele ZSkuS je bil predstavljen na Svetu Vlade RS za študentska vprašanja decembra 2016. Člani sveta so soglašali s predlagano novelo, ki je predvidevala večjo transparentnost in večji nadzor nad porabo javnega denarja.
Novela ZSkuS je bila posredovana v medresorsko usklajevanje, kjer smo s strani Ministrstva za finance, Ministrstva za javno upravo, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Službe VRS za zakonodajo, Informacijskega pooblaščenca in Komisije za preprečevanje korupcije pridobili mnenje, da moramo napisati nov Zakon o skupnosti študentov in v njem opredeliti tudi pravno subjektiviteto Študentske organizacije Slovenije (ŠOS).
Mnenja iz medresorskega usklajevanja so bila februarja 2017 predstavljena na Svetu Vlade RS za študentska vprašanja, kjer so se člani Sveta Vlade RS za študentska vprašanja (razen predstavnikov ŠOS) strinjali, da se ponovno sestane delovna skupina za pripravo novega Zakona o skupnosti študentov, preuči pripombe medresorskega usklajevanja, k delu povabi Službo Vlade RS za zakonodajo in vse ostale deležnike ter nadaljuje z delom.
Delovna skupina za pripravo novega Zakona o skupnosti študentov se je v razširjeni postavi že sestala in aktivno pripravlja nov Zakon o skupnosti študentov, ki bo poleg pravne subjektivitete urejal tudi financiranje, notranjo organiziranost, nadzor idr.
2) ZOFVI - tukaj imam dva vprašanja iz različnih področij: 1) Pravilnik o financiranju učbeniškega gradiva v OŠ; ter 2) področje pripravništva (111. člen; Razpis pripravniških mest):
a) glede učbenikov - v preteklem mesecu ste sprejeli nov Pravilnik o financiranju, v katerega ste se odločili zapisati, da (so)financirate učbenike za 1. razred OŠ. Natančneje to znaša približno 30 evrov na učenca, kar predstavlja le del celotnega zneska, ki ga sicer postavijo založniki za komplet učbenikov za 1.r OŠ - tj, 45 evrov. Del stroškov torej ostaja "na plečih" staršev oziroma skrbnikov. In četudi si lahko nekateri starši to z lahkoto privoščijo, si tega ne morejo vsi. OŠ pa je obvezna za vse. Posledično lahko predvidevamo, da bodo preko Sveta staršev in ostalih odločevalskih skupin v OŠ, odločili, da se v naslednjih šolskih leti nabavi manj učbeniškega gradiva (toliko, kolikor jih bo pač lahko financiralo ministrstvo). Kako to, da ste se torej odločili pokriti le del stroškov? Predvidevate, da se lahko učenci kvalitetno učijo tudi brez kvalitetnega učbeniškega gradiva? Kako to, da se niste z založniki dogovorili, da bi oni prilagodili ceno, na zmožnosti, ki jih lahko vi financirate? Prosimo za pojasnilo in komentar.
Žal nimate pravih informacij. Ministrstvo je letos poskrbelo za dokončno obnovo učbeniških skladov, ki se je začela v letu 2015 z uvedenim triletnim obdobjem menjave učbenikov po triadah. Vzpostavili smo model, s katerim je zagotovljena dolgoročna stabilnost financiranja, na prvem mestu je kakovost. Model je celovit, vzdržen in trajnostno naravnan. Šolam bomo v ta namen vsako leto zagotovili 3 milijone evrov. Pomembna novost je, da bodo vsa učna gradiva za prvošolčke z novim šolskim letom brezplačna. Za učenke in učence ostalih razredov osnovne šole pa tako kot doslej brezplačni učbeniki iz šolskih učbeniških skladov.
Šole bodo avtonomno razpolagale s prejetimi sredstvi (preračunanimi glede na število učenk in učencev); šole so odgovorne za zagotavljanje veljavnosti učbenikov in načrtovanje dolgoročne učbeniške politike; razporejanje sredstev oz. nakup učbenikov je v avtonomiji šol, z zahtevo, da se za učence 1. razreda nakupi kakovostna učna gradiva (učbeniki, delovni učbeniki in delovni zvezki), ki bodo zadostila učnemu procesu in zagotavljanju učnih ciljev; staršem prvošolčkov ne bo treba doplačevati učnih gradiv (interpretacije založnikov o subvencijah s strani staršev so napačne); ni plačevanja izposojevalnin.
Več informacij o tem:
http://www.mizs.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/browse/3/article/62/1...
b) 111.člen pravi, da naj bi MIZŠ vsako leto objavilo Razpis za pripravniška mesta. Tega pa nismo zasledili že zadnji dve leti, vsaj ne skladno z opredelitvami, ki jih lahko najdemo na vaših spletnih straneh, in sicer - pripravništva so nekaj drugega kot prve zaposlitve (glede izbire mentorja, vključenosti v izobraževalni program, predvsem pa oblike pogodbe o zaposlitvi in posledičnega kritja socialnega varstva). Komentar, pojasnilo?
Opravljanje pripravništva na področju vzgoje in izobraževanja ni obvezno. Pripravništvo in volontersko pripravništvo sta bila le ena od poti za pridobitev delovnih izkušenj, ki so zahtevane za pristop k strokovnemu izpitu. V skladu z zavezami Vlade RS v slovenskih šolah in vrtcih, sprejet v letu 2015, usposabljanje za samostojno opravljanje dela na področju vzgoje in izobraževanja v obliki volonterskega pripravništva, ni bilo več možno. Zato smo na MIZŠ poiskali novo rešitev, ki bi mladim omogočila vstop v sistem vzgoje in izobraževanja, in v decembru 2015 s pomočjo sofinanciranja iz sredstev Evropskega socialnega sklada objavili razpis Prva zaposlitev na področju vzgoje in izobraževanja. Prva zaposlitev je na nek način nadomestek sistema pripravništva, ki učiteljem in vzgojiteljem začetnikom hkrati omogočil kasnejšo zaposlitev. Od leta 2015 pa do danes je bilo tako 238 mladim omogočena prva zaposlitev na področju vzgoje in izobraževanja. Razpis, tokrat že četrti, smo ponovno objavili v začetku junija. Z njim bomo omogočili zaposlitev 240 pomočnikov vzgojiteljev začetnikov.
Fotografija: Slovenska tiskovna agencija
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentarji
gnar naj vrne!
Komentiraj