(Ne)berljivi znanstveni članki

V današnjem Znanstvenem britoffu bomo povzeli članek štirih znanstvenikov z Oddelka za klinično nevrologijo Karolinskega inštituta na Švedskem. Vendar članek ni nevrološki, temveč sodi izven osnovnega področja raziskovanja avtorjev. Znanstveniki v reviji e-Life namreč poročajo o berljivosti znanstvenih člankov in ugotavljajo, da se le-ta niža skozi čas.

Švedski znanstveniki so pregledali dobrih sedemsto tisoč povzetkov znanstvenih člankov iz sto triindvajset revij, ki objavljajo velikokrat citirane članke. Taki reviji sta na primer Nature in Science. Izbrane znanstvene revije se posvečajo biomedicini, vedam o življenju in znanosti na splošno. Pregledani članki so bili objavljeni v obdobju med letoma 1881 in 2015.

Berljivost povzetkov znanstvenih člankov so ocenili z uporabo dveh uveljavljenih metod. Metoda Flesch Reading Ease izračuna oceno berljivosti glede na število besed v povedih in število zlogov v besedah. Druga metoda, New Dale-Chall Readability Formula, izračuna delež težkih besed v vsaki povedi, pri čemer so težke besede tiste, ki jih ni na vnaprej določenem seznamu pogostih besed.

Kot že omenjeno, so ugotovili, da se berljivost znanstvenih člankov niža skozi čas, predvsem na račun vse pogostejše uporabe znanstvenega žargona. Avtorji sicer poudarjajo, da imajo uporabljeni testi svoje omejitve in da ni nujno, da ocena berljivosti odraža, koliko je besedilo razumljivo. Na razumevanje vplivajo namreč tudi nebesedilni elementi, denimo oblikovanje besedila in slike.

Zelo zaskrbljujoče pa je dejstvo, da je več kot petina povzetkov, izdanih leta 2015, prejela oceno testa Flesch Reading Ease pod ničlo. Taki oceni ustreza raven angleščine nad univerzitetno izobrazbo. Za znanstveni proces pa je ključnega pomena, da je poročanje o znanstvenih odkritjih jasno in natančno, saj sta le tako omogočeni dostopnost znanstvenih izsledkov in možnost ponovitve poskusov. Nizka berljivost znanstvenih člankov predstavlja tudi oviro pri posredovanju znanstvenih izsledkov laikom. Če so znanstvena besedila nerazumljiva, so namreč znanstveni izsledki praktično nedostopni za novinarje, politike in splošno javnost.

Ob prebiranju znanstvenih člankov se občasno muči tudi Angelika.