Off Ozganizacije združene Evrope

Off Ozganizacije združene Evrope

Aktualno-politična novica
30. 11. 2018 - 10.00
 / BritOFF

Evropska Unija

Pozdravljeni v drugem petkovem Britoffu, namenjenem Evropski uniji. Potem ko je prejšnji vikend zaznamovala vročica evropskega vrha o brexitu, se je Bruselj ta teden ukvarjal z bolj daljno prihodnostjo.

V nedeljo so evropski voditelji z Veliko Britanijo podpisali sporazum o brexitu. Kljub leto in pol dolgim pogajanjem je bila enotna podpora sporazumu pod vprašajem še en dan prej. Španija je namreč zahtevala zagotovila glede Gibraltarja, ki jih je dobila šele v soboto. Velika Britanija je pristala na interpretacijo sporazuma o izstopu, ki zagotavlja, da prostotrgovinski sporazum, ki je predviden po brexitu, ne bo nujno vključeval Gibraltarja. Španija se bo morala strinjati z vključitvijo Gibraltarja v kakršen koli sporazum  med Evropsko unijo in Veliko Britanijo. Španski premier Pedro Sánchez je bil rezultatu primerno zadovoljen in je povedal, da bodo po brexitu odnosi med Unijo in Gibraltarjem potekali prek Madrida. Dogovor je za Sáncheza še toliko pomembnejši, ker njegova socialdemokratska stranka ta vikend na regionalnih volitvah v Andaluziji brani vodilno mesto v tej španski provinci, ki meji na Gibraltar.

Z nekoliko manj optimizma svoje naslednje volitve pričakujejo politične skupine v Evropskem parlamentu, ki se umeščajo na levi politični pol. Ker je v slogi moč, so skupno konferenco organizirali evropski Socialni demokrati, Zeleni in navezava Združene evropske levice z Nordijsko zeleno levico. Gonilna sila za to je grška stranka Siriza, natančneje Dimitris Papadimoulis, Sirizin poslanec v Evropskem parlamentu in tesen sodelavec grškega premiera Alexisa Ciprasa. Glede na to, da so Zeleni in socialdemokrati že izbrali svoje vodilne kandidate, je skupni nastop na evropskih volitvah najverjetneje izključen, več možnosti pa je za skupno nastopanje v naslednjem parlamentu.

Nič pa ne bo z evropskim povezovanjem v varnostnem svetu Organizacije združenih narodov. Francija je namreč zavrnila nemški predlog, da bi po izstopu Velike Britanije iz Evropske unije preoblikovali stalni sedež Francije v varnostnem svetu v skupni evropski sedež, ki bi si ga delili v prvi vrsti Francija in Nemčija. Francija je odgovorila, da pri svojih odločitvah upošteva vse evropske države in da podpira idejo o širjenju varnostnega sveta z novimi stalnimi članicami, poleg Nemčije še z Japonsko, Brazilijo, Indijo in dvema afriškima državama. Te ideje sicer niso nove, pri čemer je pomembno, da nove stalne članice za razliko od zdajšnjih ne bi imele pravice veta. Francoski “ne, hvala” ni nobeno presenečenje. Že Charles de Gaulle je namreč ugotovil, da je stalni varnostni svet daleč najpomembnejši organ OZN-a, francoski sedež v tej elitni druščini pa steber samostojnosti francoske zunanje politike.

Če svetovna šahovnica ostaja v rokah nacionalnih držav, pa je okoljska politika bolj primerna za udejanjenje vseevropske velikopoteznosti. Evropska komisija je v sredo predstavila ne ene, temveč kar osem možnih poti za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v evropskih državah. Med možnostmi je tudi  načrt, po katerem bi države dosegle “klimatsko nevtralnost”. To je tudi pot, ki jo najbolj podpira komisija. Ker ne bo mogoče doseči izničenja izpustov toplogrednih plinov, bodo morali biti ti izpusti uravnoteženi z ekvivalentnim odvzemom ogljikovega dioksida iz ozračja. Po pariškem okoljskem sporazumu so vse države zavezane do leta 2020 pripraviti dolgoročne načrte, s katerimi bodo dosegle znižanje izpustov, ki izhaja iz sporazuma.

Končujemo kot ponavadi pri ribištvu in vprašanjih, kdo sme loviti v čigavih vodah. Lov je odprt v Maroku, s katerim je Evropska unija dosegla dogovor, ki evropskim ribičem omogoča lovljenje v maroških vodah. Število ladij, ki bodo smele loviti, se bo s 120 povečalo na 128, zvišali pa se bodo tudi finančni transferji, ki jih v zameno Unija pošilja Maroku, in sicer s 40 na 52 milijonov evrov na leto. Sporazum ponovno vključuje tudi morje Zahodne Sahare, ki si prizadeva za neodvisnost od Maroka. Sodišče Evropske unije je sicer že trikrat razsodilo, da ima Maroko pravico sklepati tovrstne dogovore, ki vključujejo tudi morje Zahodne Sahare.

Novice

Nemški parlament je potrdil dogovor Združenih narodov o migracijah, ki bo podpisan na konferenci v Maroku čez deset dni. Tako imenovano Marakeško deklaracijo pa je zavrnil slovaški parlament. Zaradi tega je že odstopil slovaški zunanji minister Miroslav Lajčak, ki je bil v času usklajevanja dogovora o migracijah predsednik generalne skupščine Organizacije združenih narodov.

V Buenos Airesu so začenja srečanje skupine držav G20. Organizacija, ki jo je v preteklosti vedno združevala vera v svetlo prostotrgovinsko neoliberalno prihodnost, se začenja z netipičnim pesimizmom. Največ pozornosti bo deležno srečanje ameriškega predsednika Donalda Trumpa in kitajskega predsednika Ši Džinpinga, ki bosta poskušala umiriti medsebojno trgovinsko vojno. Od konca septembra Združene države Amerike na približno tri četrtine kitajskega blaga, ki prihaja v državo, odmerijo desetodstotno carino. Če ne bo sprejet drugačen dogovor, se bodo carine z novim letom povečale na 25 odstotkov. Trump je že med potjo v Argentino povedal, da bo odpovedal srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Uradni razlog je nedavna eskalacija incidentov med ruskimi in ukrajinskimi ladjami v Azovskem morju.  

Srečanje s Putinom pa bi bilo za Trumpa problematično tudi zaradi notranje politične situacije. Njegov bivši odvetnik Michael Cohen je namreč včeraj stopil v postopek izvensodne poravnave s preiskovalno skupino, ki preiskuje vmešavanje v ameriške volitve leta 2016. Cohen je tožilcem priznal, da je lagal senatnemu preiskovalnemu odboru in da je v času kampanje poskušal v imenu Trumpovega podjetja doseči dogovor z ruskimi oblastmi o gradnji Trumpovega hotela v Moskvi. Trump je obtožbe zanikal, Cohena pa označil za “šibko osebo”.

 

Jutranji pregled novic zaključujemo doma. Državni zbor je s 50 glasovi za in nobenim proti potrdil, da je predlog novele zakona o minimalni plači primeren za nadaljnjo obravnavo. Predlog zakona so pripravili v Levici in predvideva zvišanje minimalne plače s 638 na 667 evrov, v letu 2020 pa na 700 evrov neto. Leto kasneje se bo višina minimalne plače začela izračunavati tako, da bo 20 odstotkov višja od minimalnih življenjskih stroškov, pri čemer se ne bo upoštevalo nobenih dodatkov.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness