Sprejemno-registracijska država

Ob včerajšnjem mednarodnem dnevu beguncev, ki smo ga nekako le obeležili tudi v domovini, smo od direktorice Urada za oskrbo in integracijo migrantov Mojce Špec Potočar lahko izvedeli ne le to, da je bilo v letu 2018 najpogostejše vprašanje, ki so ga prejeli na Uradu, ali širom po Republiki Sloveniji res nastajajo sprejemno-registracijski centri za policijsko, administrativno in drugo obravnavo migrantov, pač pa tudi to, da je temu res tako. Res sicer je, da uradno ostaja v veljavi, da je odločitev o morebitni vzpostavi sprejemno-registracijskih centrov stvar varnostne ocene policije, sam Urad za oskrbo in – poudarjam - integracijo migrantov pa je po sklepu vlade tudi uradno pristojen za zagotovitev vsega potrebnega, da se bi v primeru ocene policije o potrebi po povečanju kapacitet na obmejnih območjih vzpostavili sami sprejemno-registracijski centri. Toda hkrati sta prav po zaslugi Urada odprti dve javni naročili, katerih vrednost je sicer res opredeljena glede na najdražji možen scenarij v primeru povečanega števila migrantov, toda vendarle gre za javno naročilo za dobavo in montažo panelne ograje ter vrat za sprejemne-registracijske centre in za javno naročilo za izvajanje oskrbe z ekološko prehrano prosilcev za mednarodno zaščito, nastanjenih v azilnem domu v Ljubljani ter na njegovi izpostavi na Kotnikovi ulici.

Medtem ko je drugo javno naročilo za izvajanje oskrbe z ekološko prehrano prosilcev za mednarodno zaščito že postala prvorazredna tema za domače politične nacional šoviniste, pa je o nastajanju sprejemno-registracijskih centrov, razen da mu praviloma brez izjeme nasprotujejo vse lokalne skupnosti na južni državni meji, znanega bore malo. Del zaslug za to skrivnostnost je sicer gotovo tudi v tem, da so že sami postopki za nabavo rezilne žice in panelnih ograj na južni meji, ki so nam še naprej lahko samo v sramoto, potekali netransparentno in v okviru zakulisnih navezav s stranko modernega centra kot največjo vladno stranko minulega mandata. Toda javno naročilo - za katerega sicer direktorica Urada za oskrbo in integracijo migrantov Mojca Špec Potočar poudarja, da gre za okviren sporazum, ki da bo aktiviran samo v primeru, da se bo pojavila potreba za sprejemno registracijskimi centri - za dobavo in montažo panelne ograje in vrat za sprejemne-registracijske centre je odprto. Razdeljeno je na tri sklope glede na potencialne lokacije centrov, ponudniki pa morajo ponudbe oddati do 10. ure 25. januarja prihodnje leto in še isti dan bo sledilo tudi samo odpiranje ponudb.

Kleč sprejemno registracijskih centrov, ki jih ta čas načrtujeta koalicija in Vlada Marjana Šarca pa je kakopak v tem, da pravzaprav sploh ne gre za nastanitvene kapacitete kot takšne, pač pa za mesta, kjer bo policija v primeru prihoda večjega števila migrantov lahko kar na samih obmejnih območjih opravila vse ustrezne postopke. Glede na samo trajanje policijskih postopkov pa je predvideno, da bi se tam migranti lahko pa čeprav proti svoji volji zadrževali oziroma bili pridržani največ 72 ur. In čeprav direktorica Urada za oskrbo in integracijo migrantov med ključne naloge urada v letu 2019 uvršča nadaljevanje dosedanjih projektov s poudarkom na pilotnem projektu oblikovanja rešitev za nastanitev mladoletnikov brez spremstva ter priprava strategije integracije v okviru strategije migracij, hkrati tudi povsem prostodušno priznava, da za migrante Slovenija še naprej ni ciljna država.

Samo letos je sicer vlogo za mednarodno zaščito oddalo 2803 tujcev, od leta 1991 naprej pa je sicer Slovenija status mednarodne zaščite dodelila zgolj 808 tujcem. Kljub temu pa ta čas v domovini trenutno prebiva le 255 prosilcev za mednarodno zaščito in 547 oseb, ki so ta status že pridobile. Število prosilcev za mednarodno zaščito, ki iz Slovenije odidejo, pa se je v primerjavi z lanskim letom povečalo kar za desetino. Iz Slovenije tako želi v čim krajšem času šila in kopita pobrati več kot 90 odstotkov migrantov in ker je to njihova prostovoljna odločitev, jim v temu celo v domačem Uradu za oskrbo in poudarjam in integracijo migrantov pač ne morejo nasprotovati. Toda tako to gre. Objavljeno javno naročilo za dobavo in montažo panelne ograje ter vrat za sprejemne-registracijske centre samo po sebi potrjuje, da sedanja vlada in koalicija nista prav nič manj militaristično nastrojeni od prejšnje Vlade in koalicije Mira Cerarja in da je glede na zgrešene integracijske politike celotna domača država videti kot en tak registracijsko-sprejemni center.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z državo Slovenijo kot enim velikim registracijsko-sprejemnim centrom za migrante na poti v bolje stoječo Evropo v zobeh poskrbel Tomaž Z.