Off evropskih opozoril

Off evropskih opozoril

Aktualno-politična novica
22. 11. 2018 - 15.00
 / OFF

Evropska komisija je po opozorilih tudi uradno še drugič zavrnila italijanski proračun. Po prvi zavrnitvi je italijanska vlada ponovno predlagala proračun za prihodnje leto v nespremenjeni obliki in s predvidenim proračunskim primanjkljajem 2,4 odstotka. Evropska komisija je tiho upala, da bosta burna reakcija finančnih trgov in močno povečanje cene italijanskega zadolževanja prisilila Rim v večjo poslušnost, kar pa se ni zgodilo. Evropski komisar za gospodarstvo in finance Pierre Moscovici je zato napovedal začetek postopka zaradi presežnega primanjkljaja, ki bi Italiji nakopal globo v višini do 0,7 odstotka bruto domačega proizvoda ali okoli 13,4 milijarde evrov. Podpredsednik vlade in vodja Lige Matteo Salvini je že napovedal, da italijanska vlada ne misli popuščati. Političnih razlogov za popuščanje v pogajanjih z Brusljem v Rimu ni. Odkar se je začel spor z Brusljem zaradi proračuna, je obema koalicijskima partnericama v italijanski vladi, Gibanju petih zvezd in Ligi, popularnost narasla.

Več sreče z bruseljskim nadzorom financ je imela Grčija, ki je prestala prvo odobritev proračuna po izteku programa trojke. Grčija se še naprej nahaja v programu podrobnega nadzora. Evropska komisija je med drugim zahtevala pospešitev reform na področju delovne zakonodaje, reforme bank in privatizacije. Zaradi prepočasne privatizacije Grčiji grozi tudi, da ji ne bodo izplačani dobički Evropske centralne banke. Grčiji namreč pripada okoli 5 milijard evrov, ki jih je banka zaslužila z grškimi obveznicami. 

Švedske stranke po skoraj dveh mesecih še vedno niso uspele sestaviti vladne koalicije. Annie Loof, voditeljica stranke Center, je namreč sporočila, da ji ni uspelo sestaviti koalicije s socialdemokrati. Loof je že tretja kandidatka, ki je morala vrniti mandat za sestavo vlade. Švedska ustava ne predvideva roka, v katerem mora biti sestavljena vlada, o prihodnjih korakih pa bo sedaj odločal predsednik parlamenta. Največ sedežev v parlamentu ima zavezništvo štirih liberalnih in konzervativnih strank, ki pa same ne morejo sestaviti vlade. Največja posamična stranka je še vedno trenutno vladajoča Socialdemokratska stranka. Glavna ovira za sestavo koalicije je dejstvo, da so več sedežev osvojili poslanci desnopopulistične stranke Švedski demokrati, z njimi pa so v koalicijo pripravljeni stopiti zgolj liberalci in stranka Center.

Evropska unija in Velika Britanija sta dosegli dogovor o sklenitvi prostotrgovinskega sporazuma po izstopu Velike Britanije iz Unije. Dogovor predvideva minimalne ovire pri medsebojnem trgovanju. Sklenitev prostotrgovinskega sporazuma je predvidena tudi v dogovoru o izstopu Velike Britanije iz EU, ki je bil sprejet prejšnji teden, o njem pa bodo to nedeljo glasovali voditelji Evropske unije na posebnem vrhu. Brez sklenitve tega sporazuma bo Velika Britanija do nadaljnjega ostala del skupnega trga Evropske unije.

V Tuniziji stavka več kot pol milijona zaposlenih v javnem sektorju. Jeza sindikatov ni usmerjena zgolj na vlado, temveč tudi na Mednarodni denarni sklad. Tunizija je namreč decembra 2016 vstopila v program Mednarodnega denarnega sklada, v katerem je prejela dve milijardi evrov in pol pomoči v zameno za reforme gospodarstva in javnih financ. Sklad pri tem izpostavlja stroške javne uprave kot glavni problem tunizijskega proračuna in grozi z umikom financ, če bi vlada ugodila sindikatom.

Selimo se v Indijo. V Mumbaju so potekali množični protesti kmetov, ki zahtevajo odložitev plačila dolgov in obljubljeno zemljiško reformo. Kmete v Indiji, še posebno v njenem osrednjem delu, je prizadela suša, zaradi česar težko odplačujejo dolgove. Zahtevajo tudi prepis zemljišč, ki so sicer v javni lasti, a na njih posamezne družine kmetujejo že več desetletij. Marca letos je 40 tisoč kmetov iz oddaljene regije Maharaštra protestno odkorakalo v Mumbaj, kjer so zahtevali izboljšanje delovnih razmer, protestnemu pohodu pa je sledilo še več večjih protestov indijskih kmetov. Kmetje so tvorili glavno bazo podpore indijskega premiera Narendre Modija, ko je ta prevzel položaj leta 2014, njihovo podporo pa bo potreboval tudi na volitvah prihodnjo pomlad, če želi ostati na oblasti.

Aretacija Carlosa Ghosna, ki je bil več kot petnajst let hkrati direktor avtomobilskih podjetij Renault in Nissan, dobiva tudi mednarodne razsežnosti. Ghosn, ki je obtožen prejemanja neprijavljenega dohodka v obliki uporabe službenega stanovanja in privatnega letala, se od torka nahaja v zaporu v Tokiu.  Sodišče je včeraj njegov pripor podaljšalo na deset dni, obtožnica pa ni bila vložena. Renaultov nadzorni svet, v katerem ima odločilni glas francoska država, ni hotel razrešiti Ghosna, hkrati pa je dokaze, ki so jih zbrali Nissan in japonski preiskovalci, označil za zgolj domnevne. Nadzorni svet Nissana je Ghosna danes odstavil, hkrati pa bodo predlagali spremembe v  odnosu med obema podjetjema. Čeprav je Nissan precej večje podjetje, zavezništvo obvladuje Renault, ki ima v Nissanu skoraj polovični lastniški delež, Nissan v Renaultu pa zgolj 15-odstotnega. V Tokiu so bili zaradi svojega podrejenega položaja že dlje časa nezadovoljni, nasprotovali pa so tudi združitvi podjetij, ki jo je želel Ghosn.

Kosovo je uvozne carine za blago iz Srbije in Bosne in Hercegovine zvišalo z 10 na 100 odstotkov. Kot so povedali na kosovskem ministrstvu za trgovino in industrijo, so se za to odločili, ker naj bi ti državi na mednarodnem prizorišču vodili kampanjo proti Kosovu. To se nanaša predvsem na nedavno ponovno zavrnitev članstva Kosova v mednarodni policijski organizaciji Interpol. Srbski premier Aleksandar  Vučić se je odzval razmeroma spravljivo in Prištino pozval, naj umakne ukrepe in sede za pogajalsko mizo. Poleg desetkratnega dviga carin je Kosovo že v torek prepovedalo uvoz blaga, ki je naslovljeno na “Kosovo in Metohijo” ali “Kosovo resolucija ZN 1244”.

Vlada je podprla predlog proračuna za prihodnje leto in ga poslala v državni zbor. Proračun je bil sprejet brez glasov ministrov Stranke Alenke Bratušek. SAB moti, da bo regres za upokojence, ki je predviden v proračunu za leto 2019, manjši od tistega, ki je bil usklajen v koalicijski pogodbi. V predlogu finančnega ministra Andreja Bertonclja je za izplačilo regresa namenjenih 140 milijonov evrov, za izpolnitev koalicijskega dogovora pa bi bilo potrebnih 178 milijonov evrov. Glasovanje SAB vzbuja precej nezadovoljstva med koalicijskimi partnericami, premier Marjan Šarec pa glasovanja še ni komentiral.  

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness