Separatistični OFF

Ameriški obrambni minister James Mattis je odstopil s položaja dan po tem, ko je predsednik Donald Trump kljub nasvetu Mattisa, da naj tega ne stori, ukazal umik ameriških enot iz Sirije. Tem ukazom naj bi po poročanju medijev sledil še umik iz Afganistana, s čimer se Mattis prav tako ne strinja, saj je mnenja, da bi tovrsten umik ogrozil začetek mirovnih pogajanj pod vodstvom Združenih narodov med ZDA, talibani in afganistansko vlado. Mattis je še zapisal, da odstopa zato, da bi predsednik dobil ministra s stališči, ki bodo bližja njegovim. Trump je tako v dveh letih zamenjal večino pomembnejših članov vlade. Zamenjave so bile opravljene na vrhu zunanjega ministrstva, ministrstva za pravosodje in ministrstva za obrambo.

Katalonski protestniki so zasedli glavno avtocesto in številne druge ceste, ki vodijo do Barcelone. Protesti so izbruhnili zaradi odločitve španskega premierja Pedra Sancheza, da prestavi redni sestanek kabineta iz Madrida v Barcelono. Ta se je zaobljubil, da bo obiskal še ostala mesta v znak svoje naklonjenosti decentralizaciji. Številne katalonske separatistične stranke in gibanja pa dejanje dojemajo kot provokacijo. Seja v Kataloniji prihaja eno leto po predčasnih regionalnih volitvah v Kataloniji, ki so sledile referendumu in odvzemu avtonomije s strani madridske vlade, kar številni protestniki interpretirajo kot poskus destabiliziranja regije. Komentira novinar Toni Pique: 

Izjava

Zgornji dom francoskega parlamenta je potrdil vrsto ukrepov, ki jih je na začetku meseca v televizijskem nastopu napovedal francoski predsednik Emmanuel Macron v želji, da bi končal proteste tako imenovanih “rumenih jopičev”. Ukrepi predvidevajo številčne davčne olajšave za delavce z nizkim dohodkom, prav tako pa vključujejo ukinitev načrtovanega povečanja davka na pokojnine in neobdavčene nadure. Ocenjuje se, da bodo davčne olajšave stale Francijo vse do 15 milijard evrov. Te mora zdaj sprejeti še senat. Francoska vlada ocenjuje, da z olajšavami ne bodo presegli stopnje proračunskega primanjkljaja, ki jo določajo pravila Evropske unije.

Madžarski predsednik Janos Ader je podpisal novo delovno zakonodajo, ki zvišuje dovoljeno število nadur z 250 na 400 letno in podaljšuje obdobje izplačila z enega na tri leta. Zakon, ki so ga ob nasprotovanju opozicije v parlamentu sprejeli prejšnji teden, je po državi sprožil val protestov, kot razloge zanje pa protestniki navajajo tudi pomanjkanje neodvisnih medijev in korupcijo v državi. Več o spornem zakonu in protestih na Madžarskem v Kultivatorju ob 17. uri.

V Albaniji se je končal večmesečni bojkot sej parlamenta s strani opozicije, ki je namesto uradnih organizirala vzporedne seje. Te so potekale v mestih s povišano stopnjo kriminala, za kar opozicija krivi slabo delovanje vlade. Na prvi skupni seji od poletnega odmora je bil predsednik Edi Rama deležen napada z jajci. Poslanec, ki je napad z jajci izvedel, je dejal, da je želel s tem dejanjem izraziti solidarnost s študentskimi protesti, ki jih je sprožil napovedani dvig šolnin in ki potekajo že od 4. decembra. Predsednik se je na napad odzval prek Twitterja z izjavo, citiramo: “V mesecih bojkota so njihovi poslanci morali čas zapravljati v kurnikih s posiljevanjem kokoši in plenjenjem jajc.”

Vlada indonezijske province Papue je napovedala začasno zamrznitev pregona upornikov na skrajnem zahodu otoka. Spor med vlado in tamkajšnjim separatističnim gibanjem poteka že od leta 1969, ko je bil v provinci nekdanje nizozemske kolonije izveden kontroverzni referendum, s katerim je postala del Indonezije. Guverner Papue Lukas Enembe je dejal, da so indonezijske varnostne sile močno ogrožale lokalno skupnost, ki se je pred spopadi skrivala tudi v gozdovih. Kot razlog za premirje je vlada navedla željo po zagotavljanju mirnega praznovanja božiča za tamkajšnje prebivalstvo.

Sodišče v São Paulu je obsodilo bodočega brazilskega ministra za okolje Ricarda Sallesa, da je v času, ko je bil okoljski sekretar mesta São Paulo, spreminjal načrt okoljsko zaščitenega območja v prid rudarskim podjetjem. Kaznovan je bil s tremi leti prepovedi kandidiranja na volitvah, vendar ga to, po njegovem mnenju, ne bo oviralo pri prevzemu ministrskega mesta, saj ta funkcija ni izvoljiva. Novi predsednik Brazilije Jair Bolsonaro je v preteklosti večkrat izrazil namero, da bo ministrstvo za okolje ukinil oziroma združil z ministrstvom za kmetijstvo, vendar do tega za zdaj še ni prišlo. Namesto tega je na ministrsko mesto imenoval človeka, ki ni prepričan o človekovi odgovornosti za globalno segrevanje in je to zanj tema drugotnega pomena. Kot cilj svojega političnega delovanja navaja iskanje ravnovesja med zaščito okolja in ekonomskim napredkom, ki pa mu ga po preteklih obsodbah sodeč ni uspelo vzpostaviti v skladu z ustavo.

Državni zbor je na izredni seji v skladu z ustavno odločbo sprejel spremembe zakona o odškodninah za izbrisane. Spremembe ukinjajo omejitev odškodnin za izbrisane v sodnem procesu, prav tako pa omejujejo višino obresti le-teh. Višina odškodnine je bila do zdaj omejena na njeno trikratno vrednost. Ustavno sodišče je nato spomladi odločilo, da se razveljavi 12. člen zakona o omejevanju odškodnine v sodnem postopku. Omenjena sprememba zadeva 363 tožb, s katerimi zahtevajo v celoti 12,2 milijona evrov odškodnin, ta številka pa bi se naj z odpravo omejitve odškodnine podvojila. Notranje ministrstvo ocenjuje, da bodo vse odškodnine za izbrisane državni proračun obremenile s približno 52 milijoni evrov.

Poslanci Slovenske demokratske stranke in Slovenske nacionalne stranke so vložili predlog ustavne obtožbe zoper predsednika vlade Marjana Šarca zaradi nespoštovanja odločitve ustavnega sodišča o financiranju zasebnega šolstva, ki državi nalaga 100-odstotno financiranje javno veljavnega osnovnošolskega programa. Gre za četrto tovrstno obtožbo, pod vse pa se je podpisala SDS. Kakor vse predhodne bo bržkone tudi ta neuspešna, kar priznavajo tudi poslanci Nove Slovenije, ki navkljub napovedim niso prispevali svojih podpisov.

 

OFF sta pripravila vajenca Tim i Jan.