SupernadzorOFF

SupernadzorOFF

Aktualno-politična novica
19. 12. 2018 - 15.00
 / OFF

Zaradi nezadostne podpore manjšinski vladi je odstopil belgijski premier Charles Michel. Odstop je posledica stopnjujočih se nasprotij med koalicijskimi partnerji. Prejšnji teden je zaradi podpore Michelove liberalno-konservativne stranke Reformistično gibanje Globalnemu dogovoru Združenih narodov o migracijah iz koalicije izstopila največja parlamentarna stranka, to je nacionalistično Novo flamsko zavezništvo. V koaliciji sicer ostajata še dve konservativni flamski stranki, zato je bil premier tudi prisiljen iskati podporo pri opozicijskih strankah, a mu to ni uspelo. Kljub odstopu bo najverjetneje opravljal  funkcijo do aprilskih parlamentarnih volitev. Zaradi zapletenega političnega sistema so Belgijci vajeni tovrstnih zapletov. Država je bila v letih 2010 in 2011 tako kar 589 dni brez vlade.

Združene države Amerike so v diplomatski noti Rusiji potrdile, da se umikajo iz sporazuma o jedrskih raketah srednjega dosega. Sporazum, ki je predvideval postopno uničenje jedrskih raket srednjega dosega, sta leta 1987 podpisala Ronald Reagan in Mihail Gorbačov. Na potrditev o umiku so se v Kremlju odzvali z izjavo namestnika ruskega zunanjega ministra Sergeja Riabkova, ki je dejal, da Rusija ne predstavlja nikakršne grožnje, ima pa zmožnosti, da se odzove na morebitno agresijo. Po mnenju Riabkova razlog za umik tako niso odnosi z Rusijo, temveč težnja Združenih držav, da se osvobodi zavez iz dogovora. Posledično bi imele ZDA večjo svobodo pri krepitvi svojih jedrskih zmogljivosti v primerjavi z Iranom, Kitajsko in Severno Korejo. Rusija in ZDA so se v zadnjih letih sicer večkrat obtoževale enostranskih kršitev sporazuma.

Kerški preliv in Azovsko morje kot prizorišče zadnjega incidenta med Rusijo in Ukrajino
 / 30. 11. 2018
Mednarodni denarni sklad je Ukrajini odobril 3,4 milijarde evrov vredno posojilo za obdobje 14 mesecev. Prvo tretjino posojila, to je 1,1 milijarde evrov, naj bi Ukrajina prejela do 25. decembra. Odločitev o nakazilih preostale vsote posojila bo sprejeta maja in novembra naslednje leto, in sicer glede na uspešnost ukrajinskih reform. Med prioritetami programa financiranja so vedno iste zahteve po zmanjšanju ukrajinskega dolga, znižanju inflacije, reforme v finančnem in energetskem sektorju ter boj proti korupciji. Gre za prvo posojilo po uvedbi izrednega stanja v desetih ukrajinskih regijah, ko so ukrajinske vojaške ladje v Kerškem prelivu zajele ruske oblasti. Predsednik Petro Porošenko se je pred tem dolgo izogibal razglasitvi izrednega stanja ravno zaradi bojazni, da do odobritve financiranja ne bi prišlo.

Italija v sporu z EU o svojem proračunu in o tem ali je 10 odstotna brezposelnost nova italijanska normalnost
 / 10. 12. 2018
Italijanska vlada je z Evropsko komisijo dosegla dogovor glede državnega proračuna. Jedro spora, ki se je vlekel več mesecev, je bilo predvideno zvišanje primanjkljaja na 2,4 odstotka bruto domačega proizvoda za prihodnje leto. Italijanska vlada, ki jo sestavljata desničarska Liga in Gibanje petih zvezd, je trdila, da želi s tem spodbuditi gospodarsko rast in izboljšati socialne razmere. Po dolgotrajnem nasprotovanju pritiskom iz Bruslja, ki je pripomogel k rekordni javni podpori vladi, je  sedaj vendarle prišlo do vsaj delne uklonitve. Proračunski primanjkljaj bi naj tako znašal 2,04 odstotka BDP-ja.

Državna volilna komisija Bosne in Hercegovine je sprejela odločitev, da bodo v Dom narodov iz vsakega izmed desetih kantonov Federacije Bosne in Hercegovine delegirali vsaj po enega izvoljenega predstavnika izmed vseh treh konstitutivnih narodov. Kot podlago za delegiranje je komisija določila popis prebivalstva iz leta 2013, in ne tistega iz leta 1991, ki je bil v veljavi do sedaj. Tej spremembi deklarativno nasprotujejo vse večje stranke, nekatere so celo napovedale pritožbo na ustavno sodišče. Dom narodov Federacije je zgornji dom tamkajšnjega parlamenta, ki potrjuje vlado in zakonske predloge spodnjega doma parlamenta oziroma Predstavniškega doma. Podrobneje v OFFsajdu ob 17-ih. Poleg odločitve volilne komisije je pozornost medijev včeraj vzbudila tudi odločitev tričlanskega predsedstva Bosne in Hercegovine, da odpokliče 21 srbskih veleposlanikov, med drugim tudi veleposlanika v Sloveniji, ter nekatere diplomatske predstavnike v mednarodnih organizacijah. Po besedah srbskega člana predsedstva Milorada Dodika se odpoklicani srbski diplomati v svojem delovanju niso posvetovali s političnimi predstavniki Republike srbske. Poleg njega je oceno dela diplomatov iz hrvaških vrst napovedal tudi hrvaški član predsedstva Željko Komšić.

Referendum o preimenovanju Makedonije
 / 1. 10. 2018
Makedonski parlament je sprejel zakon o amnestiji za del udeležencev v nasilnem vdoru v parlament lanskega aprila, s čimer bo tožilstvo odstopilo od pregona obtoženih. Amnestija ne bo veljala za organizatorje vdora in tiste, ki so bili pred sodiščem že spoznani za krive. Poslanci so o zakonu glasovali na predlog opozicijske VMRO-DPMNE, katere podporniki so 27. aprila z vdorom želeli preprečiti imenovanje zdajšnje vlade pod vodstvom Zorana Zaeva. Sprejetje zakona je bržkone povezano s predlogom ustavnih sprememb, ki jih mora makedonska vlada potrditi za uveljavitev sporazuma z Grčijo o preimenovanju v Republiko Severno Makedonijo. Za spremembo ustave je potrebna dvotretjinska podpora poslancev v 120-članskem sobranju, te pa vlada ne more doseči brez VMRO-DPMNE.

Jadranki Sovdat je z včerajšnjim dnem potekel mandat ustavne sodnice. Nadomestila jo bo Katja Šugman Stubbs, do nedavnega redna profesorica in predstojnica katedre za kazensko pravo na ljubljanski Pravni fakulteti. Poslanci so jo na predlog predsednika republike Boruta Pahorja na tajnem glasovanju v državnem zboru s 50 glasovi za in 31 proti potrdili 27. novembra. Spomnimo, da sta bila med možnimi kandidati tudi Andraž Teršek in Verica Trstenjak, vendar na posvetih, ki jih je s poslanskimi skupinami opravil Borut Pahor, nista dobila zadostne podpore. Sovdat je bila od oktobra 2016 tudi predsednica ustavnega sodišča, na položaju pa jo bo zamenjal Rajko Knez, ki je bil izvoljen soglasno.

Nadzornik obnove ptujske tržnice Drago Štrafela je bil zaradi goljufije pri energetski obnovi murskosoboške bolnišnice obsojen na pogojno kazen štirih mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. Turbine za kogeneracijo, ki so jih vgradili v kotlovnico tamkajšnje bolnišnice, so bile namreč cenejše, kot je bilo izkazano v zahtevku za poplačilo, ki ga je prejelo Ministrstvo za zdravje. Štrafela je tako skupaj še z enim nadzornikom in direktorjem bolnišnice povzročil za 14 tisoč evrov škode. Ptujska županja Nuška Gajšek naj bi sedaj razmišljala o uvedbi ‘supernadzora’, ki bi pokazal, ali je do nepravilnosti prišlo tudi pri projektu obnove tržnice. Županja Ptuja Nuška Gajšek razloži, kakšne ukrepe bo ptujska občina uporabila zaradi omenjenega nadzornika.

Izjava

OFF so pripravili vajenci Rok, Tilen in Žiga.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.