Filastine - Loot (Post World Industries/Muti Music 2012)

*V kratkem bo v Ljubljani ponovno nastopil Grey Filastine, aktivist, perkusionist, producent in avdio-vizualni nomad, ki je odraščal v Los Angelesu, danes pa je bolj ali manj nastanjen v Barceloni. Aprila letos je izšel njegov tretji album Loot za založbi Post World Industries in Muti Music, na njem pa se je znašel material zadnjih dveh let, ki je njegovo najboljše izdano delo do danes.* Hiphop in R&B ritmi se mešajo s sambo in bangro, indonezijski gamelan vibrira ob zvokih digitalnega nojza, javanski vokali se vijejo s terenskimi posnetki, čez vse to pa orjejo basi kot plugi čez mehko humusno črnico.

Filastine je v dveh prejšnjih albumih (Burn it 2006 in Dirty Bomb 2009) dodobra nakazal svojo zvočno sliko in ideološko usmeritev, ki je za marsikaterega povprečnega poslušalca mogoče preveč zahtevna, žanrsko nasičena in politično-didaktična. Vsekakor pa je nekoga, ki se je bolj poglobil v njegovo glasbo, nagradila originalnost in sporočilna vrednost nekaterih kompozicij, ki so med konfuznim in na trenutke nepreglednim materijalom močno izstopale. Nenazadnje je izstopal tudi, ko je sodeloval in koncertiral skupaj z glasbeniki, kot so DJ Rupture, Maga Bo in Bassnectar.

Preden se je Filastine osredotočil na samostojno delo, je ustanovil Infernal Noise Brigade, dvajsetglavo korakajočo zasedbo, ki je bila glavna glasbena spremljava antiglobalizacijskih protestov v Seattlu na zborovanju članic WTO leta 2000. Infernal Noise Brigade je bila namensko sestavljena zasedba, ki je svojo glasbo postavljala ob bok političnim gibanjem na ulicah. Filastine je projekt, ki hoče doseči nasprotje, in to tako, da neposrednost ulice prenese na zvočnike. Njegov pristop do produciranja vključuje veliko terenskih posnetkov, ki nastanejo na potepanjih po raznih koncih tega planeta. Album Loot je tako nastal med Barcelono, Tunizijo, Indonezijo in Novo Mehiko. Na njem se tokrat znajde trinajst komadov, žanrsko pa nihajo med vsem mogočim. Plenjenje, kot je dobeseden prevod naslova albuma, nam že samo po sebi nakazuje ideološko usmeritev. Kot v njegovih prejšnjih stvaritvah je tudi tukaj močno prisotna aktivistična drža z ulice, vendar je tokrat veliko bolj artistično urejena in tematsko razdelana.

Na albumu Loot se v dveh komadih pojavi indonezijska vokalistka Nova Ruth iz mesta Malang na vzhodu otoka Java, ki je bila v bližnji preteklosti eden bolj izstopajočih akterjev v indonezijski podtalni neodvisni glasbeni kulturi. Njen orientalski vokal se v komadu „Collony Collapse" vije okoli impresivne podlage, kjer se dubstep spaja z zvokom gamelana in terensko statiko ulice. Prav tako impresivna je interpretacija komada „Gendjer2", ki je priredba do danes „prepovedane" indonezijske pesmi, ki jo je napisala kasneje ubita Muhammed Ari v štiridesetih letih prejšnjega stoletja. Za oba komada sta Filastine in Nova v Indoneziji s pomočjo somišljenikov posnela dva izjemna videa, ki le še podkrepita sporočilnost kompozicij z vizualno podobo. Ta sporočilo je predvsem to, da je človeštvo na robu kolapsa in da se kopamo v strupeni blatni luži svojega lastnega materialnega in umskega pohlepa. Komad „Collony Collapse" je izšel tudi v single izdaji, na katero so svoje remikse prispevali Beats Antique, Squeaky Lobster, L'Ouef Raide in Fletcher in Dub. V ritmično razgibanem komadu „Lost records" na vokalu sodeluje japonski raper EDC, na albumu pa se kot gosta s čelom pojavita še Amélie Bouard in Brent Arnold.

Plošča celostno dobro deluje, večinoma kratki komadi so si med seboj precej različni. Nihajo med organskim in sintetičnim, med low-fi in high-fi prodikcijo. Uvod v Loot je mračen, v komadu „No Step" se počasna in frekvenčno ostra melodija konča in nadaljuje se pot v bolj žive ritmične strukture kot na primer v komadu „Shanti tones" ali „Skirmish". Izstopa še precej umirjen zaključek albuma s komadom „Sidi Bouzid", ki nedvomno konotira na začetek arabske pomladi. Podobno kot v prejšnjih delih se na albumu pojavi še obilna mera kratkih jinglov iz mainstreamovskega medijskega prostora, youtuba, piskanje sfukanih frekvenčnikov, hromenje motorjev sredi velemestnega prometnega kaosa ter prepevanje oddaljenih mošej.

Filastine z albumom Loot reflektira stanje duha v sedanji človeški družbi in napoveduje njeno prihodnost, ki žal ni preveč rožnata. Glasbeno gledano gre za presežek, album se vsekakor uvršča v sam vrh trenutne kreativne basovske underground produkcije, ki deluje po dobrem starem DIY principu. Kategorizacija bi bila na tem mestu odveč, saj bi s tem omejili bogato bero vplivov, ki nam jih album posreduje. Transnacionalni bas, ki ga širi Filastine, se bo v kratkem ustavil tudi pri nas na Metelkovi, pot pa nadaljeval med Berlinom in Tokijem, med Yogjakarto in Bangladeshom, zato bi bilo pametno, da se zadevo preveri še v živo.

Tolpo spisal Saša Serban