Zajeban je ne bit desničar dans

Zajeban je ne bit desničar dans

Mnenje, kolumna ali komentar
28. 5. 2020 - 13.30

Prav ste slišali, ampak bom povedal še enkrat in tokrat si zapomnite: zajeban je ne bit desničar dans. “Zajeban”, ja, težka situacija v kriznem stanju, človek se mora opredeliti, ne da se biti nevtralen, tudi če hočeš, boš padel na neko stran; sredinci dobijo v krizi sredinca, izkažejo se za neodločne in brezidejne. “Zajeban ne bit desničar”, ja, to ne pomeni, da je levica tako slaba in da je nekaj ful dobrega tam nekje na desni, desničarji so pač desničarji in precej veseli v tem, zato tudi nimamo kaj dosti spodobnih desničarjev, ampak same spake. “Ne bit desničnar dans”, to pomeni, da je aktualna situacija nekoliko posebna in to ne v tem, da levica in desnica nista več legitimni politični oznaki, seveda da nista, to je že dolgo vsem jasno. Danes je posebno to, da desničarji recimo da še ne bomo, sredinci ne moremo več biti, levičarji pa nočemo biti. Da levičarji nočemo biti? Na levici je skoraj več kritike levice kot pa same levice.

Že zadnjih kakšnih 15 let, morda še več, ne vem in vseeno je, se je v levici naredil nek razmik med levico in tistimi, ki kritizirajo levico in niso desnica. To ni stara zgodba radikalnih levičarjev ali revolucionarjev nasproti revizionistom in reformatorjem. Prvič zato, ker očitno radikalna levica v zadnjih letih ni več tako radikalna; danes se kot radikalnega označuje Bernieja Sandersa, ki nima zares kaj dosti opraviti s socializmom (da o komunizmu niti ne govorimo); diskurz radikalnega se je na levici prestavil k temu, kar je bila prej tam sredina: socialna država ali ekonomski in politični posegi države za zagotavljanje javnega in minimalnega skupnega dobrega in tako naprej. In drugič to ni stara zgodba zato, ker tisti, ki kritizirajo levico, tega ne počnejo iz afirmiranja radikalne pozicije, da je levica preveč reformistična, da si ne upa zadosti daleč in se zadovoljuje z nekimi vmesnimi politikami, nekje v širokem križišču trga in države.

Kakšna je kritika levice levičarjev? Osebna anekdota, ki dvomim, da je tako osebna in zamejena samo name: s karantenskim veseljem pogledam Netflix dokumentarec o Michaelu Jordanu, no, o košarkarskem klubu Chicago Bulls v obdobju, ko je blestel gospod Zrak, ampak seveda je tu on centralna zvezda. Netflix produkcija in najboljši košarkar vseh časov, verjetno ni dosti ljudi na tem svetu, ki bi pričakovalo kakšen eksperimentalen dokumentarec, neposredno kritičen pristop, šokantna novinarska razkritja, raziskovanje globlje resnice in potapljanje v vso to sumljivo slavo in bogastvo velikega zvezdnika. Jordan je res letal visoko … 

A pazite to. Še pred zadnjim delom dokumentarne serije se pojavi kritika na levičarskem, v socializem ozaveščenem mediju Jacobin, ki ji očita točno to: nekritičnost do Jordanove mitomanskosti, bogatunskega zvezdništva, tlačenja ostalih in ne vem kaj še vse. Pa od kod ta ideja, da bi tak dokumentarec moral biti kaj več, kot je? Kdo, vsaj izmed tistih, ki berejo Jacobin, se pa ne zaveda vsega tega? Od kritike ostane le moralizem, da smo naivni in da nas je kapitalizem ujel v neumnem uživanju v nebazičnih dejavnostih človeške družbe. Kar pomeni samo to, da levičarji kislijo. Kislijo uživanje v za svojo namero povsem spodobnem prikazu izjemne veščine nekoga, ki se je do konca ujel, popolnoma skladal s svojo aktivnostjo - Jordan je res letel. Seveda je bil onkraj njih kreten, ampak ta onkraj je tu napačen kriterij, je povsem druga zgodba. Da je bil tako tekmovalen, brez tega ne bi bil številka ena košarke, in da je ta tekmovalnost pomenila njegovo hazardiranje - briga me, gledam košarkarja na delu. Ampak levičarji samo moralistično kislijo užitek.

Kako potem ne bi prišlo do kritik levice? Vsake toliko zna kdo uživati, razen levičar, vase zaljubljeni mučenik kapitalizma. Zajeban je ne bit desničar dans. Ampak zajebanost je še hujša. Zakaj? Ker tudi levičarski kritiki levice postajajo dosadni, kislijo z moralo. Kritika nikoli ni tako daleč od morale.

Še ena osebna anekdota, zakaj pa ne, saj ni tako osebna: absurdno se mi zdi, da se je treba danes braniti pred levičarji, če greš na protest. Ni več te situacije, da se tisti, ki ne grejo, izgovarjajo, da ni časa, da to itak ničesar ne spremeni, da obstajajo drugi načini. Obrnjena je: če greš na protest, se moraš zagovarjati, da si mimogrede glih imel zadosti časa za to, da nisi naiven in da ne misliš, da bo kar iz nule tam na trgu počila revolucija, da je tudi protest nek način spreminjanja državnih politik. Od kdaj grejo protesti levičarjem na živce?

No, pojdite dejansko na proteste, boste videli, na koga lajate. Nekaj jih je tam, ki se z malo ali malo več anksioznosti sprašujejo, če je pametno po umiritvi - oziroma karkoli že je to … - epidemije z neko množico kolesarit naokoli, če so tu meterinpol razdalje zadosti ali povsem nesmiselne, ali bi bili paranoične reve, če bi ostali doma in se skrili v Facebook objave, in zato raje grejo. Odločitev je pač odločitev, morda slaba, morda dobra, situacija pa nemogoča in očitki moralistični. Dalje, nekaj jih je tam, ki se jim zdi glupo kolesarit in to v nekaj desetmetrskem krogu, ampak jebat ga, ni treba tega vzeti tako resno. Dalje, nekaj jih je tam, ki ne marajo peti “mi se mamo radi” in ne čutijo neke afinitete z vsemi naokoli, nobene celovite in neposredne identifikacije ni. Dalje, nekaj jih je tam, ki vejo, da gre za kvazi-levičarsko socializacijo, za “henganje”, in ki dvomijo, da bo vlada padla, da bo Janša šel, da je to sploh glavni problem. Tako da če se imam za enega izmed teh in grem na proteste, vam, kritikom, rečem: Šta.

Ampak razumem anti-protestnike, nočejo, da jim levičarji kislijo z moralo. Ja, nekaj je tudi teh, ki imajo proteste za samoizpolnitev, in saj veste, kako je z njimi: navdušeni nad sabo, kako so dobri, in očitajoči drugim, kako so slabi. Levičarji lajajo na kritike levice, oni pa nazaj. Zajeban je ne bit desničar dans. Ne spraševat, kaj zdej. Jaz grem na proteste, oboji mi pa dajte lepo prosim mir.

Spisal je tekst. AMen.

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

Torej je danes edina avtentična levičarska gesta kritika levice? Torej je levičarsko, če kritiziraš levico? Če kritiziraš levico, si torej levičar? Torej danes ne velja, da nihče noče veljati za desničarja, tudi desničar, ki zato laže, da ni, ampak prej, da si levičar lahko samo tako, da nočeš biti levičar in je nekdo, če trdi, da je levičar, ravno zaradi tega že takoj sumljiv? Ker se ziher sam pretvarja? Samprašam.

pa ta Botz nvm a je že enkrat prebral tri stavke brez nepotrebnega zategovanja, zmedenega premolka ali čisto enostavnega ee, jecljanja (in s popolnoma zgrešeno intonacijo). Aja, saj ima samo 20+ let kilometrine.

Najhujše je po moje se zmer poza kvazikul levičarja, tole je takšen tekst, predvidevam nekoga k izven knjig in očetovega vrt ni kaj veliko pogledal. Nekdo jezen predvsem na lastno patetičnost.

Fajn besedilo.

Forma v skladu z vsebino - zaebana, ampak v izi.

Kar se tega Netflixa in Jacobina tiče (ne bom ti več z Lebronom :) še tole: hecno je to, da je Jacobin infote, na katerih je naredil sodbo o Jordanu, pobral iz dokumentarca. Jaz ne vem, kako je potem dokumentarec, ki vključuje vse potrebne podatke, da si o liku narediš moralistično sodbo, reakcionaren? Halo! Levica - ta in ona - je ratala samonanašalna. Ne da se več pogovarjat. Tko kot recimo inceli, alt righterji. Po mojem je to pvoezano z internetom, internet je pa zadnji stadij samonanašalnosti večstoletnega humanističnega projekta. Glede tega zanimiv tekst v spremni knjižici od razstave Črni trg Andreja Škufce avtorice Bogne Konior.

Kar se tiče Jordana in Jacobina, ok, še ena stvar, sem se spomnil. Meni je ta serija še bolj poglobila skepso do mita, ampak ne na način, da bi zdaj Jordana obsojal. Bolj mi daje vtis, da je žrtev lastnega mita, da ima v sebi nek konflikt, odličen za karakterno študijo v fikciji, recimo. Mogoče današnji levici manjka tudi to, da bi znala malo poslušat, kot naj bi znali pravi verniki. Prisluhnit človeku kot človeku.

ok, moram še LeBrona omenit. a ni LeBronova simpatičnost ful easy way out. lik kot pravi kapitalist investira 1,5 milijona dolarjev v svoje telo (kapitalisti pač v stroje) in iz tega profitira. ampak ok, zravne zgradi šolo pa kritizira Trumpa. idealen kapitalist. Jordan se je zastrupil s poceni pico in vseeno zgledno oddelal svoj šiht. idealen delavec, hehe.

Mene tolaži vsaj to, da se Kurt Cobain vsemu temu zdej na polno hahlja. O tem, no, biti žrtev lastnega mita, ko postaneš sestavni del konflikta, ki mu iskreno nasprotuješ, verjetno ve več kot kdorkoli. Sicer pa o: "Od kritike ostane le moralizem, da smo naivni in da nas je kapitalizem ujel v neumnem uživanju v nebazičnih dejavnostih človeške družbe," pove čisto vse že Mark Fisher vsaj že leta 2009. Fak, keri cajti, ko se Fisher zdi bejsik.

ha ha ha očitanje moralizma je samo moralizem

Joj, tole pe ja pa špiker tako slabo prebral, da je žalost:-(

Joj, tole pe ja pa špiker tako slabo prebral, da je žalost:-(

Nič nisem rekel o avtentičnosti, niti o tem, da je kritika levice izključno levičarska stvar. Tudi nisem posploševal pozicij ali ufuraval neka samodejna razvrščanja. Samo predstavit neko aktualno dilemo. Ampak to je itak jasno...

Očitek moraliziranja valda ni nič novega lol. A bi moral vsak stavek bit neka ultra novost? Predvsem pa to res ni poanta teksta... Btw rekel sem, da je kritika sama nek moralizem, to nima nobene zveze s Fisherjem, če mi kej očitaš, mi dej ničejanstvo lepo prosim.

Mujke, nimam nič za dodat, se čist strinjam, tudi in še posebej s poanto o samoizoliranih kritikih, razen s "človekom kot človekom" - če to naredimo, se do konca zjebemo haha. Btw konec dokuja o MJu je nekaj najslabšega oz dobrega, odvisno kako gledaš, MJ izpade precej žalostno, k da bi otroku vzel žogo iz rok...

Botz je kr odpel, ja, ampak žmohtn je pa bil :)

kaj je že tista heglova iz uvoda v fenomenologijo duha? nekaj o tem, da se po tem, kaj je duhu dovolj, meri stopnja njegove izgube....kako primerna teza za tovrstne antipolitične pisarije

Jebeš levico. Jebeš levičarje. Sami klošarji.

Se opravičujem, tisto je bil itak komentar na napovednik in naslov, besede pa neizbrane in sploh brez navezave na to kaj ti misliš - ker takrat članka sploh še bilo ni.

NEOBREMENJEN POGLED IZ ULICE

Spet petek, spet revolucija, a ne.

Kraj dogajanja: Trg republike

Osebe-
Protestnik1
Protestnik2
Aleš Mendiževec
Vid Bešter
Nakjučna romantična revolucionarka
Nekdo
Maks Valenčič
Nekdo tretji
Protestnik3

Prvo dejanje/ actus prima

Nekdo: A ste slišali, da obstajajo akceleracionisti, fantje?

Aleš Mendiževec: Ma, dej no! Spet uni, ki težijo s tehnologijo. Stavim, da si ne znajo niti naložit ličenčnih windowsov 10 na računalnik. In potem oni meni z "majnanjem" in vezanjem grafičnih kartic.

Vid Bešter: Ja, ampak glej. Lahko smo kritični do njih, toda pomembna komponenta kritičnosti mora biti tudi kritičnost do samega sebe.

Maks Valensis: Kolikor vem, so zdaj algoritmi postali že tako komplicirani, da se ne da več rudarit z grafičnimi karticami. Je treba uporabit hude procesorje.

Aleš Mendiževec : Ne vem, zakaj venomer ti očitki, da se teoretiki izogibamo tehnologiji. Mi smo taki, kot rimski vidci. Počakamo, da nevihta prinese razmesarjena drevesna debla, na katerih je eksplodirala strela, potem prerokujemo iz njih. Enostavno. Zakaj bi komplicirali?

Prostestnik1: Meni se pa zdi vseeno. Pospeševalci ali Zaviralci. Saj gre v resnici samo za stil, ne za ideje. Ker, - dajmo si priznat- filozofija je danes zgolj stil. Heidegerjanci imajo svoj stil, marksisti, lakanovci, deleuzovci....Preberite si Daniela Hartleya.

Nekdo: Ampak meni je pa všeč pri njih, da nasprotujejo resistencializmu.

Protestnik3: Kaj pa je to?

Nekdo: A veš, to je uno, ko folk protestira, ampak na ful miren način, ko veš , da niti slučajo ne bo prišlo do sprememb...

Protestnik2: Kaj pa če Pospeševalci želijo sprožiti tok, ki bo tako inovativen, da bo premogel k novi politični liniji. Ali ni to konec koncev naš cilj? Narediti moramo politično gibanje ali pa mu vsaj pomagati pri izgradnji. To bi nazadnje pomagalo , da ne bomo več tako cinični. Da bomo afirmativni. Sicer pa res rabimo neko osebo ali vsaj institucijo, ki bi bila politično neprebojna.

Protestnik1: Ja, rabimo politično nezrušljivo osebo, ki se ne bo pustila podkupiti!

Aleš Mendiževec: Ne, oni želijo ustvariti tok, ki bo še bolj nor, hitrejši in še bolj poguben. Ime tega toka je neoliberalizem. Ne pozabite: ta se je pomembno oplajal pri fašizmu ter antisemitizmu in tako dobival bitko s komunizmom. Berite Tomaža Mastnaka.

Maks Valenčič: A ni komunizem zgubil bitko zato, ker so podatke obdelovali centralno?

Protestnik1: Dej malo to razloži, prosim.

Maks Valenčič: Kapitalizem in komunizem sta bila dva rivalska mehanizma, vendar sta se razlikovala v obdelavi podatkov. Prenos podatkov je bil v komunizmu skrajno omejen. V demokraciji pa so bili podatki svobodni. Na delu je bila razpršena obdelava podatkov.

Protestnik2: Sliši se zanimivo.

Maks Valenčič: Od tu lahko nadaljujemo na demokracijo objektov . Na ooo. Objekti so do zdaj živeli v diktaturi. Z vidika antropologije govorimo o antropocentrizmu, z vidika ravnanja pa o instrumentalizmu. Seveda sedaj lahko rečemo, da so objekti od Kanta naprej živeli v ujetništvu. Lahko bi govorili celo o nepravični diktaturi ali tiraniji nad objekti.

Protestnik1: Wtf?

Naključni protestnik: Fantje, jaz sem za Assanga, ampak sem hkrati za proti izpustitev Assanga. A sem bil dovolj jasen?

Protestnik1: Zakaj pa to?

Naključni protestnik: Ker je fant prekršil zakone.

Protestniki ob ograji začnejo delati kraval. Policisti se borijo z njim. Množica začne vpiti proti vladi.

Nekdo tretji: Ti bom povedal mojo izkušnjo z akceleracionisti. Bilo je v Kaliforniji lansko poletje, ko sem bil na eni od njihovih privatnih zabav. Sem kadilec. Ampak oni mi niso pustili kaditi v njihovi hiši. Rekel sem: pa grem ven na vrt. Oni: Ja, ampak vrt je del hiše in v hiši se ne kadi. Rekel sem si, ti tipi so res konzervativni in težki. Potem sem jih vprašal, če grem lahko pokadit ven na ulico. Oni: Ja, ampak od tam te lahko vidijo sosedje in bo nastalo sranje. Okej. Rekel sem si: Dobro, bom požrl to sranje. In veš kaj se je zgodilo po večerji. Začeli so deliti trde droge. Vse je bilo na izbiro- VSE!!!

Maks Valensis: Meni pa je všeč, kar govorijo akceleracionisti. Definitivno je res, da je kibernetska hitrost tisočkrat močnejša od administrativne. Administrativna hitrost se ne more primerjati s kibernetsko. Svet je prešaltal na neverjetne obrate. Če si to hočeš priznati ali ne.

Protestnik2: Kaj? Se pravi, da je Jaša Jenull akceleracionist?

Maks Valensis: Ja. Ampak on ni samo sovražnik desničarjev. Sedaj se je zasral tudi levičarjem, ker se ni obnašal tako, kot oni zahtevajo. Tega se on zaveda. Levičarji ga bodo izločili, oziroma so ga že. Težka usoda ga čaka.

Protestnik1: se pravi… - levičarji so ga izkoristili in nato zavrgli?

Maks Valensis : No, ne čisto tako. Preveč je ravnal po svoje. Pospeševal je, razumete? In to je velik greh.

Prostestnik1, Protestnik 2: Zdaj pa dovolj!
Temu se je zmešalo! Primite ga, tehnofila!

Romantična levičarka (zasanjano): Vedno, ko mi kdo omeni Nicka Landa ali njegovo knjigo Fanged Numena, bi ga najraje pograbila za roko in se šla z njim poljubljat na požarne stopnice.

Protestniki pograbijo Maksa in začnejo vlačiti.

Maks Valensis: ....Neeeee, pustite me!

Eden od protestnikov: Le trdno ga primite! Mu že pokažemo!

( s e n a d a l j u j e )

... kdorkoli že si, nosi moje potomstvo. V trenutku, ko ga boš povrgel, jih preštevilne povaljaj v Močvari tisočerih resnic in nikoli, ampak res nikoli, ne odloži peresa.

ahahahha 4. sezona, tokrat Nerojalne afere

... stopi iz Centralne tehnične knjižnice. Previdno opazuje občinstvo, ki se vrti v krogu: kot derviš ali kot čajna žlička.

Pristopim. Kdaj bo že izšla ta nova zbirka kratke proze? Saj so zelo dobri šitposti in hvala, ker avtentično pripisuješ moje besede drugim ljudem ... Ampak a nisva o knjigi govorila že takrat na vlaku iz Maribora?

Zapoje zbor celjskih huliganov.

ALO
NE MI
TUKI
FUKE ŠPILAT
ALO ALOOOOOOO

Zvok pritegne Andreja Lokarja. Začne deliti letake in dobim enega. Gre za propagandni material proti Vrabcu Anarhistu kot glavnemu subverzivnemu elementu znotraj slovenstva.

"Pazite! Elementi Vrabca Anarhista med vami širijo virus. Pripravljeni so vas žrtvovati tako kot ljudi v Kočevskem Rogu."

Med množico se zasliši šušljanje, medtem, ko je v daljavi videti Krašovca s sončnimi očali in črno kapo na šilt z rumenim emblemom Wu Tang Clana, ki na tilniku nosi dele Ikeinega pohištva.

"Kdo?"
"Kaj?"

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.