Znanost na socialnih omrežjih

RTVŠ prispevek

Koronavirusna kriza je na široko razgalila razsežnosti nezaupanja v vse strokovne in javne institucije. Mnogi se pred navalom negotovosti zaradi poplave parcialnih in necentraliziranih informacij zatekajo k individualni presoji ter odmikajo na splet in spletna družbena omrežja. A znanstvena dognanja so tam pogosto izvzeta iz konteksta ali predstavljena kot mnenja, ne kot preverjena in utemeljena dejstva. Bralec_ka oz. gledalec_ka je resnico primoran_a izluščiti iz sena potencialnih dezinformacij, kar zahteva dobršno mero aktivnega in kritičnega pogleda na kvaliteto predstavljenih informacij. Kako naj se znanost in družba odzoveta na to preselitev, kjer je Twitter nadomestil časopis, TikTok televizijski program, komentarji na Facebooku pa posvet z zdravnikom_co? Znanstvena komunikacija poteka na veliko nivojih – od šole do raznovrstnih medijev. Pogovarjali se bomo z znanstveniki in znanstvenimi komunikatorji, ki ustvarjajo in izbirajo vsebine, pomembne za razumevanje procesov, ki nas sicer zlahka potegnejo v skepso ali dvom. Katere vidike spletnih socialnih omrežij je treba nadgraditi ali spremeniti, ko govorimo o znanosti?

 

Dogodek bo potekal v angleščini. Prenašan bo v etru RŠ ter preko fb in yt.

 

Moderatorja: Bronja Vencelj Merc, Luka Stegne

Gosti: dr. Jure Japelj, dr. Matjaž Gregorič, dr. Bondy Kaye

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

Morda pa je nezaupanje v stroko in znanost posledica hermetike, domišljavosti in občutka večvrednosti, s katerim radiira današnja znanstvena skupnost, nekako nepripravljena na svoje zmote, na kritiko in na prevpraševanje. Morda je posledica ravno odklonilnega odnosa do "navadnega, celo nevednega človeka", ki ga je čutiti že v tem vašem kratkem zapisu. Morda je posledica odklonilnega odnosa do poljudno-znanstvenega, katerega znanost na poziciji odklanja na podoben način, kot odklanjate vi pogovor na socialnih omrežjih. Po mojem bi bila okrogla miza, kjer znanost sama sebi nastavlja ogledalo precej bolj smotrna od te, kjer se zopet postavljate nad splošno populacijo in jo gledate s svojega vsevednega viška. Ljudje niso neumni, čeprav so vas na faksu vse učili, da ste ultra pametni.

Spot the triggered filofaksovc.

Po mojem pa na filofaksu ni nic bolje, fakulteta pa univerza sama po sebi nimata avtonomije, ker sta podrejeni evalvacijam od zunaj pa dolocanju kakovosti preko bolonjskih dolocil. Zaposleni so preobremenjeni z birokracijo, poucevanje, sploh pa znanstveno delo pa upada v zadnjih letih na dejanski kakovosti, kljub dobrim nameram vkljucenih.

Digitalizacija poucevanja preko distanciranja je samo se bolj poglobila preobrazanje v stevilke. Vcasih sta bili univerza in znanost, ki se je tam odvijala, avantgardno mesto, delo je temeljilo na preizprasevanju postavk, na katerih sloni znanje. Lazje je formirati nekonformisticno idejo, ce se ti ne gleda pod prste.

Danes dobis s strani vkljucenih v delo v institucionalnih okvirjih po vecini primer, kako se izogniti debati, ko so predstavljeni razumni argumenti. Od navdusencev, propagatorjev in sledilcev dobis nasvete, kako se izogniti fake news, ceprav jih vecino sami bljuvajo ven po tekocem traku. Kar je zaskrbljujoce, da po vecini nevede, hkrati se pa ustvarja lazna napetost med ljudmi znanosti in neznanstveno sodrgo.

V resnici je hudo, ker je precej ljudi, ki dejansko berejo znanstveno literaturo in jo vrednotijo. Niso uslisani ali pa se ne upajo stopiti vn iz politicno korektnih okvirjev, ki so zastavljeni. Prva kritika Drostenovega porocila je prisla sele konec prejsnjega leta, je popolnoma spregledana, tudi ce je kje omenjena, bistvene tocke iz nje niso predstavljene. Zakaj recimo taksen pregled ni bil ustvarjen ze na zacetku leta in mogoce s strani revije, v kateri je bil ta clanek prvotno objavljen? Sele takorekoc civilna iniciativa znanstvenikov, ki so dejansko zaskrbljeni nad dogajanjem je stopila skupaj in to zunaj institucionalnih okvirjev.

Na sledilniku obstaja clanek, ki zatrjuje ucinkovitost testov PCR, ampak je popolna demagogija. Citira npr. omenjeno kritiko porocila, vendar brez ozira na vsebino te kritike. Bere se pa kot propaganden spis in hvalnica vsem znanstvenim delavcem.

Samo modeliranje je blazen poskus predikcije, lepo v skladu z digitalno manijo. Pozabljeno je, da se modele ustvarja na kvantificiranih podatkih, torej velja za omejen nabor podatkov, ki jih imamo. Ce so podatki slabi, toliko bolj nerealen je model. Tudi ce so podatki zanesljivi, je jasno da je napoved le prirezan in zamejen segment celega spektra moznosti, ki so izkljucene zaradi neupostevanja nekaterih drugih kljucnih pogojev. Ki pa so lahko izpusceni ker niso npr. politicno korektni ali ustrezni v nekem krogu.

Umetno ustvarjena paranoja zadnjega leta potrjuje krizo znanosti. Cenzura ni bila nikoli prej bolj enostavna. Najlazje je tudi ignorirati to kar rusi lep imidz. Samooklicati se za svobodno porocanje ali celo kriticno porocanje ni dovolj, ce na koncu prevajas povzetke in sam ne raziskujes konteksta, v katerem je dolocen tekst.

Najbolj kjucno ta trenutek je preizprasati, ali je to kar se odvija v javnih institucijah res znanost? Zaenkrat zgleda po vecini kot blazna vera v nevarnost virusa, ki do zdaj ni predstavljal vecjega problema kot gripa. Se bolj noro je prepricanje, da so cepiva resitev za to izmisljeno nevarnost.

Ne glede na to, ce gre za vero ali znanost, je nekaj narobe, ce se ne dopusca objektivne kritike. Narobe je tudi, ker obstajajo prizadevanja za vzpostavitev vladavine znanosti, vendar pod avtoritarnimi pogoji, kjer debata v znanosti ne obstaja.

Spot the triggered fdvjevc.

Imeti se za komunikatorja znanosti je podcenjevanje inteligence naslovnika ali pa degradacija sporocilnosti znanstvenega jezika in vsebine. Ce obstaja trzno mesto za PR-ovce je jasno, da nekaj ni v redu.

Predlagam, da se Radio Študent preimenuje v Radio Študent_ka

lol

Se strinjam. RŠ_ka. Mislim, da bi bilo popolnoma pošteno, in sprašujem, zakaj se to ni že zgodilo?

tale binarnost je skrb vzbujajoča. RŠ_ka_q!

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.