Zajeban je ne bit desničar dans

Mnenje, kolumna ali komentar
28. 5. 2020 - 13.30

Prav ste slišali, ampak bom povedal še enkrat in tokrat si zapomnite: zajeban je ne bit desničar dans. “Zajeban”, ja, težka situacija v kriznem stanju, človek se mora opredeliti, ne da se biti nevtralen, tudi če hočeš, boš padel na neko stran; sredinci dobijo v krizi sredinca, izkažejo se za neodločne in brezidejne. “Zajeban ne bit desničar”, ja, to ne pomeni, da je levica tako slaba in da je nekaj ful dobrega tam nekje na desni, desničarji so pač desničarji in precej veseli v tem, zato tudi nimamo kaj dosti spodobnih desničarjev, ampak same spake. “Ne bit desničnar dans”, to pomeni, da je aktualna situacija nekoliko posebna in to ne v tem, da levica in desnica nista več legitimni politični oznaki, seveda da nista, to je že dolgo vsem jasno. Danes je posebno to, da desničarji recimo da še ne bomo, sredinci ne moremo več biti, levičarji pa nočemo biti. Da levičarji nočemo biti? Na levici je skoraj več kritike levice kot pa same levice.

Že zadnjih kakšnih 15 let, morda še več, ne vem in vseeno je, se je v levici naredil nek razmik med levico in tistimi, ki kritizirajo levico in niso desnica. To ni stara zgodba radikalnih levičarjev ali revolucionarjev nasproti revizionistom in reformatorjem. Prvič zato, ker očitno radikalna levica v zadnjih letih ni več tako radikalna; danes se kot radikalnega označuje Bernieja Sandersa, ki nima zares kaj dosti opraviti s socializmom (da o komunizmu niti ne govorimo); diskurz radikalnega se je na levici prestavil k temu, kar je bila prej tam sredina: socialna država ali ekonomski in politični posegi države za zagotavljanje javnega in minimalnega skupnega dobrega in tako naprej. In drugič to ni stara zgodba zato, ker tisti, ki kritizirajo levico, tega ne počnejo iz afirmiranja radikalne pozicije, da je levica preveč reformistična, da si ne upa zadosti daleč in se zadovoljuje z nekimi vmesnimi politikami, nekje v širokem križišču trga in države.

Kakšna je kritika levice levičarjev? Osebna anekdota, ki dvomim, da je tako osebna in zamejena samo name: s karantenskim veseljem pogledam Netflix dokumentarec o Michaelu Jordanu, no, o košarkarskem klubu Chicago Bulls v obdobju, ko je blestel gospod Zrak, ampak seveda je tu on centralna zvezda. Netflix produkcija in najboljši košarkar vseh časov, verjetno ni dosti ljudi na tem svetu, ki bi pričakovalo kakšen eksperimentalen dokumentarec, neposredno kritičen pristop, šokantna novinarska razkritja, raziskovanje globlje resnice in potapljanje v vso to sumljivo slavo in bogastvo velikega zvezdnika. Jordan je res letal visoko … 

A pazite to. Še pred zadnjim delom dokumentarne serije se pojavi kritika na levičarskem, v socializem ozaveščenem mediju Jacobin, ki ji očita točno to: nekritičnost do Jordanove mitomanskosti, bogatunskega zvezdništva, tlačenja ostalih in ne vem kaj še vse. Pa od kod ta ideja, da bi tak dokumentarec moral biti kaj več, kot je? Kdo, vsaj izmed tistih, ki berejo Jacobin, se pa ne zaveda vsega tega? Od kritike ostane le moralizem, da smo naivni in da nas je kapitalizem ujel v neumnem uživanju v nebazičnih dejavnostih človeške družbe. Kar pomeni samo to, da levičarji kislijo. Kislijo uživanje v za svojo namero povsem spodobnem prikazu izjemne veščine nekoga, ki se je do konca ujel, popolnoma skladal s svojo aktivnostjo - Jordan je res letel. Seveda je bil onkraj njih kreten, ampak ta onkraj je tu napačen kriterij, je povsem druga zgodba. Da je bil tako tekmovalen, brez tega ne bi bil številka ena košarke, in da je ta tekmovalnost pomenila njegovo hazardiranje - briga me, gledam košarkarja na delu. Ampak levičarji samo moralistično kislijo užitek.

Kako potem ne bi prišlo do kritik levice? Vsake toliko zna kdo uživati, razen levičar, vase zaljubljeni mučenik kapitalizma. Zajeban je ne bit desničar dans. Ampak zajebanost je še hujša. Zakaj? Ker tudi levičarski kritiki levice postajajo dosadni, kislijo z moralo. Kritika nikoli ni tako daleč od morale.

Še ena osebna anekdota, zakaj pa ne, saj ni tako osebna: absurdno se mi zdi, da se je treba danes braniti pred levičarji, če greš na protest. Ni več te situacije, da se tisti, ki ne grejo, izgovarjajo, da ni časa, da to itak ničesar ne spremeni, da obstajajo drugi načini. Obrnjena je: če greš na protest, se moraš zagovarjati, da si mimogrede glih imel zadosti časa za to, da nisi naiven in da ne misliš, da bo kar iz nule tam na trgu počila revolucija, da je tudi protest nek način spreminjanja državnih politik. Od kdaj grejo protesti levičarjem na živce?

No, pojdite dejansko na proteste, boste videli, na koga lajate. Nekaj jih je tam, ki se z malo ali malo več anksioznosti sprašujejo, če je pametno po umiritvi - oziroma karkoli že je to … - epidemije z neko množico kolesarit naokoli, če so tu meterinpol razdalje zadosti ali povsem nesmiselne, ali bi bili paranoične reve, če bi ostali doma in se skrili v Facebook objave, in zato raje grejo. Odločitev je pač odločitev, morda slaba, morda dobra, situacija pa nemogoča in očitki moralistični. Dalje, nekaj jih je tam, ki se jim zdi glupo kolesarit in to v nekaj desetmetrskem krogu, ampak jebat ga, ni treba tega vzeti tako resno. Dalje, nekaj jih je tam, ki ne marajo peti “mi se mamo radi” in ne čutijo neke afinitete z vsemi naokoli, nobene celovite in neposredne identifikacije ni. Dalje, nekaj jih je tam, ki vejo, da gre za kvazi-levičarsko socializacijo, za “henganje”, in ki dvomijo, da bo vlada padla, da bo Janša šel, da je to sploh glavni problem. Tako da če se imam za enega izmed teh in grem na proteste, vam, kritikom, rečem: Šta.

Ampak razumem anti-protestnike, nočejo, da jim levičarji kislijo z moralo. Ja, nekaj je tudi teh, ki imajo proteste za samoizpolnitev, in saj veste, kako je z njimi: navdušeni nad sabo, kako so dobri, in očitajoči drugim, kako so slabi. Levičarji lajajo na kritike levice, oni pa nazaj. Zajeban je ne bit desničar dans. Ne spraševat, kaj zdej. Jaz grem na proteste, oboji mi pa dajte lepo prosim mir.

Spisal je tekst. AMen.

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

Torej je danes edina avtentična levičarska gesta kritika levice? Torej je levičarsko, če kritiziraš levico? Če kritiziraš levico, si torej levičar? Torej danes ne velja, da nihče noče veljati za desničarja, tudi desničar, ki zato laže, da ni, ampak prej, da si levičar lahko samo tako, da nočeš biti levičar in je nekdo, če trdi, da je levičar, ravno zaradi tega že takoj sumljiv? Ker se ziher sam pretvarja? Samprašam.

pa ta Botz nvm a je že enkrat prebral tri stavke brez nepotrebnega zategovanja, zmedenega premolka ali čisto enostavnega ee, jecljanja (in s popolnoma zgrešeno intonacijo). Aja, saj ima samo 20+ let kilometrine.

Najhujše je po moje se zmer poza kvazikul levičarja, tole je takšen tekst, predvidevam nekoga k izven knjig in očetovega vrt ni kaj veliko pogledal. Nekdo jezen predvsem na lastno patetičnost.

Fajn besedilo.

Forma v skladu z vsebino - zaebana, ampak v izi.

Kar se tega Netflixa in Jacobina tiče (ne bom ti več z Lebronom :) še tole: hecno je to, da je Jacobin infote, na katerih je naredil sodbo o Jordanu, pobral iz dokumentarca. Jaz ne vem, kako je potem dokumentarec, ki vključuje vse potrebne podatke, da si o liku narediš moralistično sodbo, reakcionaren? Halo! Levica - ta in ona - je ratala samonanašalna. Ne da se več pogovarjat. Tko kot recimo inceli, alt righterji. Po mojem je to pvoezano z internetom, internet je pa zadnji stadij samonanašalnosti večstoletnega humanističnega projekta. Glede tega zanimiv tekst v spremni knjižici od razstave Črni trg Andreja Škufce avtorice Bogne Konior.

Kar se tiče Jordana in Jacobina, ok, še ena stvar, sem se spomnil. Meni je ta serija še bolj poglobila skepso do mita, ampak ne na način, da bi zdaj Jordana obsojal. Bolj mi daje vtis, da je žrtev lastnega mita, da ima v sebi nek konflikt, odličen za karakterno študijo v fikciji, recimo. Mogoče današnji levici manjka tudi to, da bi znala malo poslušat, kot naj bi znali pravi verniki. Prisluhnit človeku kot človeku.

ok, moram še LeBrona omenit. a ni LeBronova simpatičnost ful easy way out. lik kot pravi kapitalist investira 1,5 milijona dolarjev v svoje telo (kapitalisti pač v stroje) in iz tega profitira. ampak ok, zravne zgradi šolo pa kritizira Trumpa. idealen kapitalist. Jordan se je zastrupil s poceni pico in vseeno zgledno oddelal svoj šiht. idealen delavec, hehe.

Mene tolaži vsaj to, da se Kurt Cobain vsemu temu zdej na polno hahlja. O tem, no, biti žrtev lastnega mita, ko postaneš sestavni del konflikta, ki mu iskreno nasprotuješ, verjetno ve več kot kdorkoli. Sicer pa o: "Od kritike ostane le moralizem, da smo naivni in da nas je kapitalizem ujel v neumnem uživanju v nebazičnih dejavnostih človeške družbe," pove čisto vse že Mark Fisher vsaj že leta 2009. Fak, keri cajti, ko se Fisher zdi bejsik.

ha ha ha očitanje moralizma je samo moralizem

Joj, tole pe ja pa špiker tako slabo prebral, da je žalost:-(

Joj, tole pe ja pa špiker tako slabo prebral, da je žalost:-(

Nič nisem rekel o avtentičnosti, niti o tem, da je kritika levice izključno levičarska stvar. Tudi nisem posploševal pozicij ali ufuraval neka samodejna razvrščanja. Samo predstavit neko aktualno dilemo. Ampak to je itak jasno...

Očitek moraliziranja valda ni nič novega lol. A bi moral vsak stavek bit neka ultra novost? Predvsem pa to res ni poanta teksta... Btw rekel sem, da je kritika sama nek moralizem, to nima nobene zveze s Fisherjem, če mi kej očitaš, mi dej ničejanstvo lepo prosim.

Mujke, nimam nič za dodat, se čist strinjam, tudi in še posebej s poanto o samoizoliranih kritikih, razen s "človekom kot človekom" - če to naredimo, se do konca zjebemo haha. Btw konec dokuja o MJu je nekaj najslabšega oz dobrega, odvisno kako gledaš, MJ izpade precej žalostno, k da bi otroku vzel žogo iz rok...

Botz je kr odpel, ja, ampak žmohtn je pa bil :)

kaj je že tista heglova iz uvoda v fenomenologijo duha? nekaj o tem, da se po tem, kaj je duhu dovolj, meri stopnja njegove izgube....kako primerna teza za tovrstne antipolitične pisarije

Jebeš levico. Jebeš levičarje. Sami klošarji.

Se opravičujem, tisto je bil itak komentar na napovednik in naslov, besede pa neizbrane in sploh brez navezave na to kaj ti misliš - ker takrat članka sploh še bilo ni.

NEOBREMENJEN POGLED IZ ULICE

Spet petek, spet revolucija, a ne.

Kraj dogajanja: Trg republike

Osebe-
Protestnik1
Protestnik2
Aleš Mendiževec
Vid Bešter
Nakjučna romantična revolucionarka
Nekdo
Maks Valenčič
Nekdo tretji
Protestnik3

Prvo dejanje/ actus prima

Nekdo: A ste slišali, da obstajajo akceleracionisti, fantje?

Aleš Mendiževec: Ma, dej no! Spet uni, ki težijo s tehnologijo. Stavim, da si ne znajo niti naložit ličenčnih windowsov 10 na računalnik. In potem oni meni z "majnanjem" in vezanjem grafičnih kartic.

Vid Bešter: Ja, ampak glej. Lahko smo kritični do njih, toda pomembna komponenta kritičnosti mora biti tudi kritičnost do samega sebe.

Maks Valensis: Kolikor vem, so zdaj algoritmi postali že tako komplicirani, da se ne da več rudarit z grafičnimi karticami. Je treba uporabit hude procesorje.

Aleš Mendiževec : Ne vem, zakaj venomer ti očitki, da se teoretiki izogibamo tehnologiji. Mi smo taki, kot rimski vidci. Počakamo, da nevihta prinese razmesarjena drevesna debla, na katerih je eksplodirala strela, potem prerokujemo iz njih. Enostavno. Zakaj bi komplicirali?

Prostestnik1: Meni se pa zdi vseeno. Pospeševalci ali Zaviralci. Saj gre v resnici samo za stil, ne za ideje. Ker, - dajmo si priznat- filozofija je danes zgolj stil. Heidegerjanci imajo svoj stil, marksisti, lakanovci, deleuzovci....Preberite si Daniela Hartleya.

Nekdo: Ampak meni je pa všeč pri njih, da nasprotujejo resistencializmu.

Protestnik3: Kaj pa je to?

Nekdo: A veš, to je uno, ko folk protestira, ampak na ful miren način, ko veš , da niti slučajo ne bo prišlo do sprememb...

Protestnik2: Kaj pa če Pospeševalci želijo sprožiti tok, ki bo tako inovativen, da bo premogel k novi politični liniji. Ali ni to konec koncev naš cilj? Narediti moramo politično gibanje ali pa mu vsaj pomagati pri izgradnji. To bi nazadnje pomagalo , da ne bomo več tako cinični. Da bomo afirmativni. Sicer pa res rabimo neko osebo ali vsaj institucijo, ki bi bila politično neprebojna.

Protestnik1: Ja, rabimo politično nezrušljivo osebo, ki se ne bo pustila podkupiti!

Aleš Mendiževec: Ne, oni želijo ustvariti tok, ki bo še bolj nor, hitrejši in še bolj poguben. Ime tega toka je neoliberalizem. Ne pozabite: ta se je pomembno oplajal pri fašizmu ter antisemitizmu in tako dobival bitko s komunizmom. Berite Tomaža Mastnaka.

Maks Valenčič: A ni komunizem zgubil bitko zato, ker so podatke obdelovali centralno?

Protestnik1: Dej malo to razloži, prosim.

Maks Valenčič: Kapitalizem in komunizem sta bila dva rivalska mehanizma, vendar sta se razlikovala v obdelavi podatkov. Prenos podatkov je bil v komunizmu skrajno omejen. V demokraciji pa so bili podatki svobodni. Na delu je bila razpršena obdelava podatkov.

Protestnik2: Sliši se zanimivo.

Maks Valenčič: Od tu lahko nadaljujemo na demokracijo objektov . Na ooo. Objekti so do zdaj živeli v diktaturi. Z vidika antropologije govorimo o antropocentrizmu, z vidika ravnanja pa o instrumentalizmu. Seveda sedaj lahko rečemo, da so objekti od Kanta naprej živeli v ujetništvu. Lahko bi govorili celo o nepravični diktaturi ali tiraniji nad objekti.

Protestnik1: Wtf?

Naključni protestnik: Fantje, jaz sem za Assanga, ampak sem hkrati za proti izpustitev Assanga. A sem bil dovolj jasen?

Protestnik1: Zakaj pa to?

Naključni protestnik: Ker je fant prekršil zakone.

Protestniki ob ograji začnejo delati kraval. Policisti se borijo z njim. Množica začne vpiti proti vladi.

Nekdo tretji: Ti bom povedal mojo izkušnjo z akceleracionisti. Bilo je v Kaliforniji lansko poletje, ko sem bil na eni od njihovih privatnih zabav. Sem kadilec. Ampak oni mi niso pustili kaditi v njihovi hiši. Rekel sem: pa grem ven na vrt. Oni: Ja, ampak vrt je del hiše in v hiši se ne kadi. Rekel sem si, ti tipi so res konzervativni in težki. Potem sem jih vprašal, če grem lahko pokadit ven na ulico. Oni: Ja, ampak od tam te lahko vidijo sosedje in bo nastalo sranje. Okej. Rekel sem si: Dobro, bom požrl to sranje. In veš kaj se je zgodilo po večerji. Začeli so deliti trde droge. Vse je bilo na izbiro- VSE!!!

Maks Valensis: Meni pa je všeč, kar govorijo akceleracionisti. Definitivno je res, da je kibernetska hitrost tisočkrat močnejša od administrativne. Administrativna hitrost se ne more primerjati s kibernetsko. Svet je prešaltal na neverjetne obrate. Če si to hočeš priznati ali ne.

Protestnik2: Kaj? Se pravi, da je Jaša Jenull akceleracionist?

Maks Valensis: Ja. Ampak on ni samo sovražnik desničarjev. Sedaj se je zasral tudi levičarjem, ker se ni obnašal tako, kot oni zahtevajo. Tega se on zaveda. Levičarji ga bodo izločili, oziroma so ga že. Težka usoda ga čaka.

Protestnik1: se pravi… - levičarji so ga izkoristili in nato zavrgli?

Maks Valensis : No, ne čisto tako. Preveč je ravnal po svoje. Pospeševal je, razumete? In to je velik greh.

Prostestnik1, Protestnik 2: Zdaj pa dovolj!
Temu se je zmešalo! Primite ga, tehnofila!

Romantična levičarka (zasanjano): Vedno, ko mi kdo omeni Nicka Landa ali njegovo knjigo Fanged Numena, bi ga najraje pograbila za roko in se šla z njim poljubljat na požarne stopnice.

Protestniki pograbijo Maksa in začnejo vlačiti.

Maks Valensis: ....Neeeee, pustite me!

Eden od protestnikov: Le trdno ga primite! Mu že pokažemo!

( s e n a d a l j u j e )

... kdorkoli že si, nosi moje potomstvo. V trenutku, ko ga boš povrgel, jih preštevilne povaljaj v Močvari tisočerih resnic in nikoli, ampak res nikoli, ne odloži peresa.

ahahahha 4. sezona, tokrat Nerojalne afere

... stopi iz Centralne tehnične knjižnice. Previdno opazuje občinstvo, ki se vrti v krogu: kot derviš ali kot čajna žlička.

Pristopim. Kdaj bo že izšla ta nova zbirka kratke proze? Saj so zelo dobri šitposti in hvala, ker avtentično pripisuješ moje besede drugim ljudem ... Ampak a nisva o knjigi govorila že takrat na vlaku iz Maribora?

Zapoje zbor celjskih huliganov.

ALO
NE MI
TUKI
FUKE ŠPILAT
ALO ALOOOOOOO

Zvok pritegne Andreja Lokarja. Začne deliti letake in dobim enega. Gre za propagandni material proti Vrabcu Anarhistu kot glavnemu subverzivnemu elementu znotraj slovenstva.

"Pazite! Elementi Vrabca Anarhista med vami širijo virus. Pripravljeni so vas žrtvovati tako kot ljudi v Kočevskem Rogu."

Med množico se zasliši šušljanje, medtem, ko je v daljavi videti Krašovca s sončnimi očali in črno kapo na šilt z rumenim emblemom Wu Tang Clana, ki na tilniku nosi dele Ikeinega pohištva.

"Kdo?"
"Kaj?"

Second part/ Drugi del

Kraj dogajanja: Trg republike.
Čas: petek, itak.

Osebe: -
Izpraševalec 1
Izpraševalec 2
Maks Valenčič
Enea kavčič
Matjaž Zorec
Badiou
Martin Hergouth
Edit Paf
Simon Smole
Hipster 1
Hipster 2
Joker
Sergej Harlamov
Neki zagrenjenec
Aleš Mendiževec
Muanis Sinanović
Vid Bešter
Anja Zidar
Mencius Moldbug
Jan Kostanjevec
akceleracionist
kriptojunky
Anže Okorn
Aljaž Božičko
Svetlana Slapšak
Primož Krašovec
N Toko
OOO fan
Marko Bauer
Aljoša BAgola
Boštjan Videmšek
Tonja Jerele
Zbor celjskih Huliganov

Maks Valenčič, zvezan na grmadi. Izpraševanje.

Izpraševalec 1: Zdaj pa dosti zajebancije, Maks. Je res, da si zagovarjal stvar na sebi ? Se zavedaš, kako sramotno je tvoje dejanje?

Maks Valenčič: Trak evolucije lahko ustavite na kateremkoli mestu, pa vedar evolucije ne boste videli! Če Guccijev plašč za 650 evrov razrežete na trakove, ne boste našli kapitala. Zdaj pa poskusite pokazati na nezavedno! Ste ga našli? Zaradi Nove ontologije moramo razmišljati drugače! Ne gre za to, da bi nas k temu mišljenju napeljal kakšen asbtrakten pojem, prav narobe, zaradi globalnega segrevanja, onesnaževanja, teraformiranja, kriptovalut, tehnokapitala, anonimnih materialov, radiacije, klimatskih beguncev, AI-ja , temnega marksizma in geotravm moramo ponovno zavzeti ontološko mišljenje!

Martin Hergouth: Kakšen empirični svet? To ne obstaja. Obstajajo samo pogledi na empirični svet... Kdor povezuje Hegla z ontologjo, nima pojma o filozofiji.
Maks Valenčič: Se pravi, da Sončeva radiacija ne obstaja, ker Sonce ne zna govoriti? To lahko reče samo heglovec.

Martin Hergouth: Svet je zgolj Um/logika , ujet(a) v dvojno gibanje.

Izpraševalec2 : Je res, da si govoril, kako so protesti vprašljivi?

Maks Valenčič : Ne! Samo nakazal sem to, da je to zgolj eden od možnih načinov upora.

Enea Kavčič: Dejte, spustite, Maksa! Saj veste: v principu je hitra desnica še zmeraj levičarska zadeva. Vsaj kolikor gre za osvoboditev.

Maks Valenčič: Moja filozofija je filozofija po koncu sveta! Verjamem v obstoj stvari na sebi in njeno pojavnost. Intelektualci se bolj ukvarjajo z epistemološko paniko, kot pa epistemološkim breznom. Toda korelacionizem je mrtev; izčrpal se je. Problemi nastajajo na osnovni ravni. Razlitje naftev Mehiškem zalivu, kot ga je posnel Nasin satelit Terra 24.maja 2010, se zdi kot čudovit živosrebrov fluid, a vseeno kriči kot Sofoklejeva Antigona v četrtem dejanju - ni ga mogoče ignorirati! Prepričan sem, da v tem polju ni mogoče ontološko goljufati. Ali pa denimo močvirje Everglades na Floridi, ki ga nekateri hipsterji imenujejo Narava, saj se že 5000 let ni spremenil. To so ontološke entitete. Poglejte si npr. plutonijev izotop 239 z razpolovno dobo 24.200 let. Približno toliko so stare jamske poslikave v Chauvetu. Kaj je to v primerjavi z našim gobcanjem oziroma našimi stavki? Nova ontologija pomeni konec transcendentalnih skokov "iz" fizičnega realnosti. Nove entitete so kot sramežljive, zadržane hobotnice, ki se skrijejo v oblak črnila, nato pa se potuhnejo v ontološke sence. Zato je treba ponovno zagnati vero v obstoj objekta in njegove pojavnosti, to pa je točno tisto, kar je Kant s svojim projektom uničil. Ampak (hiper)objekti se nam že itak maščujejo v obliki ekoloških katastrof.

Izpraševalec 2 : Ampak to, kar razlagaš, je - kot si sam povedal - katastrofizem.

Maks Valenčič: Ne, to je realizem.

Hipster 1: Ja! Maks ima prav. Nujno potrebujemo nov stil pisanja, pri katerem se običajne ideje obrnejo na glavo ali celo izginejo. Ko gledam fotografijo jedrskega testa Trinity v 0,0126 sekundi, ki se je zgodil 16. julija 1945 v državi New Mexico, lahko pomislim na konec sveta ali pa mislim, da imam pred seboj miniaturni oblak gobaste oblike. Ja, res je! Novi prihajajoči svet hiperobjektov, kot je denimo globalno segrevanje, ukinja dvesto let pazljivega korelacijskega kalibriranja. Novi svet močno ogroža individualizem, nacionalizem, antiintelektutalizem, rasizem, specizem, antropocentrizem in še kaj. Morda celo sam kapitalizem. Preprečuje nam privatiziranje problemov. Ja, strinjam se, da je največji škandal novega realizma, kot ga promovira npr. Timothy Norton s svojimi hiperobjekti, škandal brez primere, saj predpostavlja, da je ekologija postala nova ontologija.

Hipster 2 : Dej, no! Ampak do tega smo prišli s pomočjo tehnologije in merskih instrumentov, ne pa s pomočjo ponošenih kmečkih čevljev, kot bi rad Heidegger.

Enea Kavčič: Ja, tako. Do tega nismo prišli s pomočjo festivalov " Nazaj k naravi".
Protestnik: Toda... - v spregi z nihilističnimi princi teme?
Joker: Seveda! Jaz in samo jaz! Jaz sem najbolj zvesti pripadnik fiziološke gverile! Jaz sem v svoji molekularni konfiguraciji najbolj smrtonosni endokrini motilec , kakršen je npr. Roundup, sorodnik herbicida agent Orange! Zjebal bom vaše hormonske zanke! Ha, ha, ha. Vsi boste umrli!

Hipster 2 : Meni pa je to, kar Maks govori, všeč. Vedno me je zanimalo , kaj se nahaja pod Planckovo dolžino (deset na minus 33 cm). Menda ne boste rekli, da tam spodaj ni ničesar. Morda pa je kaj. Ne verjamem, da so tam spodaj zgolj razmerja.

Matjaž zorec: Ja, ja, ja... Mislim, da smo sedaj že močno zapluli v področje theory - dreaminga. Jebenti, saj to bi lahko postal že nek prozni žanr.

Miha Maurič, pesnik: Morda pa je tam spodaj čisti raznos gravitacije.

Simon Smole: Stavek "zid je bel" ni enak dejstvu, da je zid bel. Prav tako stavek "Vsak ima svoje dvome" ni enak stavku " Vsak ima dvome".

Badiou: Ampak, fantje, tu smo se zbrali, da koga skurimo, ne da debatiramo. Sovražim debate, raje vidim, da se kaj naredi.

Protestnik. Ja, dejmo skurit Valenčiča!! Jebiga, žtrtve morajo biti.

Enea kavčič: Sram te bodi, ti stari maoistični prdo! Ti sploh nisi levičar, saj se navdušuješ nad rešitvami najbolj radikalnih slojev francoske revolucije.

Badiou (razočarano): Zajeban je danes ne biti desničar.

Aljaž Zupančič: Mah, dajte spustit Valenčiča. Saj ni on edini, ki v svojem zagovoru OOO-ja zagovarja obstoj stvari na sebi. Le- to zagovarja tudi akceleracionizem, ki na njeno strukturno mesto postavi umetno inteligenco ....prihodnost ne bo potrebovala človeka, žal je tako.

Mencius Moldbug: Tako je! Zakaj levica v akceleracionizmu vidi politični projekt? Na to vprašanje lahko odgovorimo zgolj tavtološko - ker ne more drugače. Zato levico označujem kot neko obliko religije. Sam jo imenujem Katedrala.

N'Toko: Slovenska levica potrebuje neko zunanje internacionalno gibanje, sicer je mrtva. Leta 2011 je bil to Occupy. Zato je zdaj z nastopom desnih političnih klovnov povsem anemična. In zato se sedaj poskuša napajati pri BLM. Tja hodi kot žejna žival k studencu.

Neki zagrenjenec: Meni ja pa super, da skurimo tega milenijca... gledam namreč današnjo mladino, kako z žafransko dragimi telefonskimi onegaji hodi po gozdu in z gps-om išče najbližjo gorsko kočo, kjer jim bodo servirali polnoalpske štruklje z babičinim certifikatom in medvedjo pleskavico v brusnični omaki. No, saj njihove starše še čaka "porcija" - mislijo, da jim delajo dobro, ko jim vsako leto pod smrekco pustijo razne digitalne jabolčnije v vrednosti dveh delavskih plač. Vzgoja pa takšna! Najlažje je mlade ljudi natrpati v kinodvorano in jim pustiti, da se bašejo z razstreljeno koruzo in nalivajo s kokakolo!!! Dosti težje pa jih je naučiti, da je Vaderjev obraz sestavljen iz nemške čelade in plinske maske - to se zdi precej težja naloga!

Zbor celjskih huliganov: THIIIIIIS IIIIS
NEEEEEEW
NOOOOORMAAAAALLLLL !!!!!!!

Protestnik 2: Zakaj imam občutek, da levica na eni strani ne zna shendlat tehnologije, (razen tako, da jo demonizira), po drugi strani pa tišči glavo v pesek, ko je na tapeti okoljsko vprašanje, ki čedalje bolj prerašča v katastrofo? Čakanje na revolucijo/ sprememebo duha v družbi namreč ne pomeni nič drugega kot sprejemanje apokalipse.

Hipster: Kmetijska revolucija je naravo spremenila v agrikulturo; elektrifikacija je v vetrnih sunkih videla nadaljevanje vetrnih elektrarn. Če posadiš gozd, to ni več gozd, temveč instrumentalno razumevanje. Gozd je postal orodje.

Svet je tok podatkov, a tudi sistem plinovodov, naftovodov in grafenskih stolpnic. Nova Zelandija je z 200 milijoni ovc hiperbolična anticipacija angleškega Lake Districta.

Aleš Mendiževec: Ampak kmetijstvo veliko prispeva h globalnemu segrevanju, ne zgolj zaradi krav, ki jih napenja, temveč zaardi velikanske tehnične mašinerije, ki je ključna za ustvarjanje agrikulturne kulise. Pot k naravi je torej pot proti naravi, right?

Akceleracionist: Pornografska industrija je pospešila razvoj interneta. Mamilarska industrija je pospešila razvoj infrastrukture na severu Mehike (Nogales, Cuidad Juarez, Santa Tereza, Chihuahua, Hermosillo, Nuevo Laredo). Če boš živel v severnem delu Mehike, kjer potekajo meje med narkokarteli, boš vsako noč zaslišal pokanje brzostrelk.

Zbor celjskih huliganov: THIS
IS
NEEEW NORMAAAAL!!!

Vid Bešter: Moja Izkušnja je drugačna! Prva leta mojega bivanja v ruskih stepah sem živel zgolj od skuhane trave. Iz hrastovine sem si izdelal ponev. Vodo v njej sem moral zavreti počasi, da se les ne bi vžgal. Takrat je moje pisanje postalo pisanje ostankov in usedlin. Vsaka zmaga je relativna, občudovanje pa lokalnega značaja. Spoznal sem tudi, da sem naravo poznal zgolj preko metafor danega časa. Čutil sem, kako je zemlja neprivlačna, ljudje pa mlahavi in inertni. Takrat mi je tovariš Pašincev dejal: "Žalost ni nič hudega....to se pravi, da naš razred občuti ves svet." Ne bi se mogel bolj strinjati z njim.

Naučil sem se voditi iz situacije, ne proti horizontu.

Skupaj z nekim inženirjem (ime mu je bilo Anatolij Lunačarski) sva prišla v revno vas. Oba naju je mučila naloga boja z razpadanjem, zato sva skovala načrt za izgraditev infrastrukture.

Virov je bilo zelo malo. Našla sva nekaj Picassovih slik (kopije, seveda), vendar nobene črpalke. V vasi so obstajali namakalni jarki, a ni bilo načina, da bi vodo spravila v gibanje. Potem sva prepričala strega kmeta, da se je odpovedal alkoholu, ki ga je varil v obrabljenem kotlu. Našla sva mehanika, ki je iz odpadne kovine izdelal lopatno kolo in nanj namontiral motor edinega motocikla v vasi. Ta improvizirana naprava je začela porivati vodo po kanalih. Po treh dneh je predelani kotel razneslo in ubil je starega kmeta. Infrastruktura ni izpolnila pričakovanj revolucionarne nadzidave.

Sergej Harlamov : Na stara leta se bom preselil v Village Homes, ki leži na severozahodnem delu Davisa v Kaliforniji. Tam so vse ulice poimenovane po krajih in likih iz Gospodarja prstanov. Evenstar Lane, Bombadil Lane. Tam so vinogradi in granatna jabolka. Otroški vrtec, imenovan Rivendell.

Anja Zidar: Treba je kopati rove na margini. Tako margina preživi. Kar je logično, margina se ne more definirati glede na mainstream, ampak kot samostojna tvorba. Šele naknadno jo je mogoče vzporejati s centrom. Margina mora misliti samo sebe, sicer ni margina.

Sergej Harlamov: Pravega proletarca definira lakota in boj za vzpostavitev infrastrukture.

Edit Paf: To ni nič. Povedala vam bom zgodbo, ki se mi je zgodila pred šestimi leti. Zgodbo, kako sem zaklala svojega prvega moškega.

Po službi sem se vedno zapeljala dva kroga po mestu. Včasih sem se ustavila na starem gradu in si ob vodnjaku prižgala cigareto. Iskala sem. Kaj pa naj bi počela drugega ? To po svoje počnem še danes. Iščem.

Zagledala sem ga, ko je izstopal iz kavarne. Vzravnal se je in zazibal prsni koš - na znački je bilo napisano njegovo ime: SEBASTJAN. Sebastijan, ti boš moj prvi. Tako sem pomislila. Z vsemi se je spogledoval. Vsi so isti, ti mladi fantje. Počakala sem na konec izmene.Opazovala sem ga v kafiču čez cesto. Vmes jih je odšlo kar nekaj. Vendar me niso zanimali. Čakala sem na Sebastjana.

Odprla so se črna vrata. Ven je prišel brez uniforme. Takoj sem prepoznala njegovo pojavo.

Vozila sva se. On je govoril, jaz molčala. Prepričan je bil, da sem ga poslušala. Rekla sem: zanimivo, s kakšnimi bedarijami se ljudje ukvarjajo. Kmalu zatem je bil spet nasmejan, kot da se nič ni zgodilo.

Bil je precej kvadratast, Sebstjan. In kot preostali precej puhloglav in lahkomiselen. V prtljažniku sem že imela pripravljeno sekiro. In nekaj nožev. Znala sem delati z noži. Ko sem mu prvič ponudila prevoz je odklonil. V drugo se je uklonil. Zlagala sem se mu, da delam v bližnji trgovini z oblačili. Razkril mi je, da ima punco in se usedel v avto. "Tudi za glasbo imaš okus" je rekel in si dovolil pojačati glasnost. Na predvajalniku so igrali Floydi. Vse si dovolijo, fantički. Zapeljala sem ga domov in izstopil je.

Naslednji dan sem mu naložila, da končam eno uro prej in da grem na kavo. Lahko ga počakam. Rekel mi je, da je naveličan vožnje z vlakom, pa še konec tedna je. Namignila sem mu, da greva lahko k meni nekaj spit. In sva se odpeljala.

Pol ure kasneje sva že sedela pri meni doma in kadila na roke zvit tobak. Stopil je na moj balkon in si ogledoval naravni ambient. "Vau, vrhunsko." je bil navdušen. Pravi romantik.
Ko sem v roke vzela vrv, je oljašano izpuhoval cigaretni dim visoko v zrak, ves navdušen.

Davila sem ga kakšno minuto, toliko, da je postal omotičen. V usta sem mu vtaknila brisačo in preko nje navezala ruto. Nato sem ga privezala na posteljo. Zajahala sem ga in presenetljivo dobro mu je stal. Ko mu je prišlo, sem ga z nožem porezala po vratu in trebuhu. Spet sem se začela samozadovoljevati, dokler mi ni prišlo in sem padla na okrvavljeno truplo. Nato sem se spomnila, da sem pozabila na sekiro.

Zdaj sem poročena. Nikoli me niso dobili. Imam normalnega moža in tri normalne otroke. Smo povsem normalna družina. Kljub skrbi za družino sem ohranila nekaj svojih hobijev. Prejšnji teden sem si nabavila dragocen kuhinjski nož iz japonske. Specifikacija noža omenja kovanje po bushido metodi (večlistnost rezila) in čudovito mineralno prevleko H6-76, kar pomeni, da je nož oster kot britev.

V samotnih večerih v svojo torbo zložim svoje najljubše nože in jih peljem na sprehod. Ustavim se ob kakšnem parku, najraje takrat, ko so večerne sence najdaljše in opazujem igro otrok. Otroke s sladkarijami zvabim k ograji. Seveda se nikoli nič ne zgodi. Moja preteklost je za mano.

Ana Reberc: Ti nisi normalen, Joker, veš to?

Joker: A?

Ana Reberc: Vprašalnik samozavedanja SCS (the Self -Consciusness Scale), ki si ga rešil, kaže na to, da si socialno anksiozen. Nobene sledi o dispozicijski anksioznosti torej.

Joker: Kaj? Nobene sledi?

Ana Reberc: Nope.

Joker : I love you-i love you- i love you.

Kriptojunky: S kakšnimi problemi se ukvarjate, žabarji! A se spomnite tiste filmske scene, ko Renton in Spud tečeta pred policaji, Iggy Pop pa zadaj nabija tisti komad, da ti grejo kocine pokonci in misliš, da ti bo raztrgalo pičko? No, tak filing imam jaz, ko mi ob štirih zjutraj e-Toro nabije bitcoin za 12 odstotkov, prej pa me je prasec cel dan drkal v glavo in mi nižal vrednosti, da sem skoraj znorel! Preklet pes smrdljivi! In potem mi folk govori: »Ti si preveč živčen, ti se preveč čudno obnašaš!«

Mene jebe vse. Tudi internetna povezava v lokalu. Najbolj me pa razpizdi, ko se stran noče osvežit in moram teči domov v peto nadstropje, da vklopim računalnik in da tista predpotopna škatla potegne informacije iz strežnika in sem spet na tekočem! Pa vi niste normalni! A vi slučajno veste, kje je Pop bar in kje so Čečovje? To sem enkrat tudi povedal kelnarci Tjaši in rekla mi je, da bo povedala šefu, da zrihta malo boljši net, ampak jaz mislim, da iz vsega skupaj ne bo nič. Bo ona kurac povedala šefu! Internet bo ostal na najnižji hitrosti, -itak! - ker je najcenejši, čeprav sem se večkrat ponudil, da zrihtam boljši router iz Avstrije in da to naredim zastonj, samo če nabavijo računalniške komponente. A mislite, da so jih nabavili? Sanjajte! Potem sem poskušal vsaj očistiti računalnik, ampak je bilo brez veze. Ni fore, da čistiš programsko opremo na starih Intelovih jajcih, ki imajo 2 giga rama delovnega spomina in procesor iz dinozavrovih časov! Da popizdiš! Ampak tako je to, če živiš na Ravnah na Koroškem!

Ampak jebiga, treba se je truditi. Treba je spajati nove tehnologije, treba je razvijati blockchaine! Okej, to je kar komplicirana zadeva, tudi sam sem še nov na tem področju, ampak ne bom odnehal, tudi če crknem! Zaenkrat si delam osnovo. Imam precej knjig o programu C ++ in o Amirju Taakiju, ki je s svojimi hekerji med sirsko vojno razvijal lastno kriptovaluto. Pa redno spremljam, kaj delajo modeli na platformi Altcoin in na Quori, tako da sem zelo nakonektan, to mi lahko verjamete!

Zato bo tudi meni nekega dne uspelo. Uspelo mi bo vzpostaviti infrastrukturo, da bom sam začel rudariti z informacijami. Potem bom lansiral svoje kripto kovance in se znašel na e-Toru! Takrat bom pa jaz car in bom vsem drugim jebal mater!

Še najbolj pa bom jebal mater tisti zoprni Štamulički iz Zavoda za zaposlovanje, ki me pošilja na neka bolana izobraževanja o zaposlitvi. Kot da sem bebo! In ki mi stalno grozi, da mi bo ukinila socialno! Ta ženska je res hudobna. Spomnim se, kako je zavila z očmi, ko sem ji povedal, da se ukvarjam s kriptovalutami. Stari, to bi res enkrat rad videl, da naraste BTC na 60 000 dolarjev in se na mojem računu prikažejo milijoni. Potem bi ona videla božiča!

Marko Bauer: Pri MacKenzie Warku se lahko naučimo, da so bitja z največjim potencialom zgodovinski proletarci (kot je lepo prikazano v romanih A. P. Platonova) in hekerji.

Maks Valenčič: Potrebujemo alternativni realizem (Wark), OOO (Harman) in akceleracionizem (plurimi).

Simon Brežan: Ne, ne! Ne potrebujemo fikcije. Potrebujemo revolucijo.

Muanis Sinanović: Ne, potrebujemo religiozno-mistično perspektivo.

Andrej Tomažin: Ne, potrebujemo prevod Negarestanijeve Cyclonopedie, v kateri narativ čedalje bolj narekujejo Nezemljani.

Tonja Jerele: Ne, potrebujemo marksistično romantiko, kjer se vsi vozimo s kolesi iz bambusa in protestiramo proti enoodstotkarjem.

Aljoša Bagola: A boste dali Maksu, preden ga skurite, na hitro prebrat mojo knjigo KAKO IZGORETI?

Boštjan Videmšek: Kaj pa plan B, fantje? Načelno se strinjam z Maksom. Politika je postala nerelevantna, saj se pod krinko konferenc o podnebju (Svetovni vrh v Riu 1992, Kobenhavenski dogovor 2009, Kjotski protokol 1997, ....) izpusti toplogrednih plinov niso zmanjšali. Segrevanje ozračja lahko preprečimo le tako, da ustavimo gospodarsko rast, tega pa noče storiti nobena vlada.

Tehnologija sama po sebi ni problem, s tehnologijo si lahko ogromno pomagamo. Problem je v tem, da imajo tehnologijo v svojih vajetih norci tipa Trump, Bolsonaro, Putin, ki jim glave perejo korporacije.

Stvar bodo morale prevzeti nove generacije (milenijskih) ljudi. Za zgled jim lahko ponudimo:
- samosokrbni grški otok Tilos,
- Orkneyske otoke na Škotskem, kjer razvijajo morsko energijo na podlagi izkoriščanja valovanja in plime.
- avstrijsko mestece Guessing, ki je samoskrbno s pomočjo biomase ...

Maks Valensis: Ne potrebujemo apokalipse. Potrebujemo zgolj trivialno matematizirano dejstvo dolgoživosti hiperobjektov (kot je denimo globalno segrevanje). Le privaditi se moramo na to matematično dejstvo - privaditi se je tudi korekten prevod grške besede mathesis.

OOO fan : Nova ontologija naredi svet zanimiv, saj se otrese abstraktnosti podatkov. Sheme in grafi postanejo intimne zadeve, občutek imamo, da smo vstopili v stik s stvarmi v svetu, četudi so le-ti zgolj prekrižali našo pot. Enkratnost sveta nam omogoči dostop do odgovornosti. Odgovorni smo za svet, saj svet ni zgolj naš konstrukt. Ta filozofija je kot nalašč za milenijce (,ki jih definirata sočutje in skrb za okolje). Just saying.

Primož Krašovec: V času superzmogljivih procesorjev in in umetne inteligence "dominantni diskurz" ni več nacionalna književnost ali politična publicistika, temveč sta to software in koda, ki nista ločena od svoje tehnične aplikacije. In ko ni ločitve od prakse in tehnike, tudi ni več obsojanja, ocenjevanja, ogorčenosti in kritike. Na ta način odpadejo vse tradicionalne ideologije (konzervativno krščanstvo, napredna humanistična teorija). Nihče ne ve, kaj početi s humanistično teorijo. Opotekavo živi naprej, na podlagi prozaične institucionalne inercije ter vzpostavljenih kanalov, po katerih pritekajo sredstva.

Postmeščanstvo se sicer oklepa teorije, a je samo irelevantno, medtem ko novi kapitalistični razred teorije ne potrebuje (raje oblikuje nove oblike vednosti, kot je denimo finančna matematika, novi poslovni diskurzi, predvidevanje psihologije trga, logistično računanje itd.)

Hipster 1: Ta razred sicer ima obljubo kapitala, a ne zna sanjati.

Krašovec: wtf? ...misliš- ne zna protestirati?
Današnji kapitalistični razred ne potrebuje nobenega diskurza, s pomočjo katerega bi uročeval vladane. Kapital sam je prevzel to funkcijo.

Hipster 2: To si dobro povedal. I-phoni sami uročujejo delavske mase. Zato delavci in snažilke na jutranji troli naenkrat ne berejo več Althusserjevih tekstov. Prav tako opažam, da taksisti in ostali nočni delavci ne berejo več Heglove Fenomenologije duha. Jeba.

Marko Bauer: Hm. Nekateri intelektualci Deleuze&Gauatarrijevo misel, da je kapitalizem nepismen, še vedno berejo in razumejo kot kritiko. Ampak , če te nekaj zanima, potem mora to vključevati neki naboj fascinacije! Marx je kljub eruditski kritiki kapitalizma bil prevzet nad njegovo blagovno produktivnostjo, kot je nekje zapisal Jan Kostanjevec. Eksperimentiranje je izgubljena modrost levice.

Mask Valenčič: Pravijo, da je Stendhal nekje izjavil, kako v Firencah lahko zboliš od (arhitekturne) lepote. Jaz pa pravim, da je mogoče umreti tudi od poezije, ki se napaja iz finančnih trgov prihodnosti. Tudi lepota korporacijske poezije je lahko sublimna. Vprašajte Amy Ireland in njene 3-D pesmi. Zahtevam osvoboditev podatkov. Prav tako naj mediji začnejo odgovarjati komentariatu. To bi se pričakovalo tudi od RTV-ja.

Svetlana Slapšak: Ne, ne, ne! Oprostite, toda to je dataizem! Tako kot kapitalizem se je tudi dataizem začel kot nevtralna znanstvena teorija, vendar je zdaj mutiral v religijo. Najvišja vrednota te religije je "tok podatkov". Če je življenje gibanje podatkov in če vi mislite, da je takšno življenje dobro, potem bi morali v stvarstvu tok podatkov poglobiti.

Ljudje so zgolj orodje za oblikovanje interneta , ki se bo iz Zemlje razširil na vso galaksijo. Ljudem je usojeno, da se zlijejo z internetom. Zato preroki dataizma v Silicijevi dolini zavestno uporabljajo tradicionalni mesijanski jezik. Ray Kurzweil je svojo knjigo prerokb poimenoval The Singularity is Near, kar je odmev vzklika Janeza krstnika: "Približalo se je božje kraljestvo! "(Mt 3:2). Ne bom omenjala Jeffa Bezosa in njegovih idej o tem, kako bo njegovo podjetje zavzelo vesolje. Ali pa npr. Elona Muska. Vse to je praktični nasledek zgoraj opisane religije.

Akceleracionizem pa je nekakšen odvod dataizma. Osnovan je na estetiziranju kapitala (=interneta). Glitchi, arheologija tehnosfere, poveličevanje tehnologije, alt-ekonomija, kriptobančništvo, virtualne valute, avtorski ghosting, zavzemanje čudnih političnih prepričanj, simpatiziranje z alternativno desnico, z Nrx, ustvarjanje komunikacijskega kaosa, okoljski fatalizem/pesimizem ....

Anže Okorn : Ampak shitposting je imanenten akceleracionizmu. Pri tem gre za premeščanje, ki nenehno vceplja odraslemu nekaj otroškega in resničnemu otroku nekaj domnevno odraslega. To ni izumetničenost tistih, ki »se grejo otroka«, tako da ga posnemajo ali ga predstavljajo. Ne gre za izdelavo memov iz golega dolgčasa, ampak zaradi ujetosti odraslega v otroštvo, pri čemer ta ne neha biti odrasel in obratno. To ni umetna zamenjava vlog, ampak dosledna stičnost dveh oddaljenih segmentov: pootročenje odraslega, ujeto v odraslem, in poodrastenje otroka, ujeto v otroku.

Aljaž Božičko: Razvoj postmoderne nam je omogočil nastanek sveta, v katerem se “resnice” spremenijo v prodajne zgodbe, mnenja v "art" in dogodek v spektakel. Ideja je enako vredna mnenju. Izgovor je enako cenjen kot dejanje. Tako novinarstvo mutira iz sitwatch v sitcom. Politika iz powerfight v likefight. Vojna iz conquest v permabattle. Obvladovati bojišče je pomembneje od zmagati. Obvladovati poglede je pomembneje od biti pravilen.

Nezadržno vstopamo v obdobje metamodernizma, ki želi preseči postmodernizem.

Muanis sinanović: Treba se je zoperstaviti kulturi. V kulturi se ne zgodi nič novega - stvari so stare, še preden postanejo nove.

Že Adorno/ Cvetka nas je naučil(a), da je kultura zrastla iz pasjega dreka. V umetnosti, nasprotno, gre za tveganje, za skok v eksistencialno brezno, zato tu nastane vedno nekaj novega. Žrtvovanje je nekaj enkratnega. Za umetnost je treba žrtvovati svojo življenjsko obliko: umetniki se zbujajo s podplutimi očmi, s prestreljenimi možgani in izgubljenim kompasom.

( s e n a d a l j u j e )

Odgovarjam osebi kriptojunky, ki je dne 16.8.2020 komentirala dogajanje v POP BARU glede hitrosti interneta v lokalu.

Internet je tak kot je. Vsak ga lahko uporablja, če je računalnik seveda prost in če vpraša natakarico za šankom. Glede tega so pravila jasna.

Če pa komu ni všeč, gre lahko domov in je tam na svojem internetu.

Naj tu izkoristim priložnost za nekaj navodil mojim zaposlenim.
(Ponavadi te stvari urejamo na skupnih sestankih, ki se jih žal slabo udeležujejo, zato bo mogoče tole na internetu zaleglo.)

ČISTOČA

O tem smo se pogovarjali že večkrat. Po zaprtju mora natakarica počistiti predprostor in tla na vrtu. Pobrati mora tudi smeti, ki se naberejo ob meji, kjer raste trava. Počistiti in pobrati mora tudi pepelnike.

Zadnjič sem prišel ponoči in sem na verandi videl nekaj pepelnikov, ki so ležali tam, kot da bi jih kdo razmetal. Mogoče da je bila mularija iz blokov, ne vem. Niti ne vem, katera od vas je bila, ampak to se je zgodilo iz četrtka na petek. Same se zmenite, katera je bila, jaz ne mislim stokrat ponavljat stvari, katere smo že dorekli.

Prav tako mora natakarica pred zaprtjem izprazniti zunanje koše za smeti. To ne velja za notranje koše na notranjem dvorišču, ker morajo tam čistiti najemniki. V primeru, da je dež in so tla mokra, se čisti tudi predprostor na vhodu, ker se tam ponavadi nabere dosti vlage in je potem zjutraj kaos, ker natakarica stopi v lužo ali pa sploh ne more odpreti vrat. To se je že dogajalo, zato vas prosim, da poskrbite za to.

DOSTAVA SENDVIČEV

Dostavljalcu sendvičev ob vstopu dajte kartico » obsiskovalec« ali » pošta«. Če se slučajno zmotite in mu date katero drugo kartico, se lahko zgodi, da bo obtičal v dvigalu. Nazadnje se je zgodilo, da je dvigalo zablokiralo in je dostavljalec ostal ujet v dvigalu, ker ga senzor ni prepoznal, on pa se je nahajal v napačnem nadstropju in se vrata niso hotela odpreti. Med tem ko se je to dogajalo, je dobil zelo hud napad erekcije in poklicati smo morali reševalce, da so ga rešili.

KAMEN NA TOČILNEM PULTU IN V KORITU

Uporabljajte STELEX, kot smo se že zmenili. Ne drgnite z ARFOM, ker boste zadevo samo še poslabšale. Ali pa prej kamen namočite z limonovim sokom, pustite, da se zasuši in spet namočite ter drgnite. To sta dve varianti. Korito je novo in ga ne bomo menjali, čeprav nekatere pravite, da je potreben servisa. Prav tako kamen nima nobene zveze z odtoki. Sifon je bil menjan in prav tako filter, tako da mora vse delovati brezhibno. Naj vam pokaže Irena ali pa Tatjana. Tudi sam sem na začetku imel nekaj problemov z odtokom, ampak odkar smo menjali cevi, ni nobenega problema.

TEŽAVE Z GRELCEM

Če imate vklopljen bojler in kavomat, se zna zgoditi, da mašina vode ne bo mogla potegniti in kave ne bo mogoče zavreti. V tem primeru izklopite vodo in pritisnite gumb »Počasna priprava« na kavomatu, kar bo olajšalo dotok vode v kavno mašino. Druga možnost je, da je predal s kavo prazen in morate samo počakati, da se servirni plato segreje. To traja eno minuto in zadeva funkcionira. Če kavna mašina ne doda mleka, je problem v filtrirani vodi, ker je premehka. Zato vedno, predenj vklopite, preverite nivo mlečnega mešička, da se prepričate, ča ga bo posrkalo in da se ne bo preveč pogrelo.

GAJBE NA ZUNANJEM DVORIŠČU

Opazil sem, da se gajbe velikokrat puščajo na zunanjem dvorišču in da se jih ne pospravlja v notranje skladišče. Če je kateri izpod časti, da to dela, ali pa ji je pretežko, naj pokliče Francija in bo on to naredil ali pa naj pokliče mene. Meni to ni težko, ne bi pa rad videl, da nas dobi inšpekcija ali da bi kdo pokradel steklenice. Razbito steklo je lahko hud problem zaradi bližine pločnika, sploh če je poletni čas, in se kdo lahko poreže.

TRADICIJA

POP BAR ima že skoraj 20 letno tradicijo. Ko smo ga leta 92 odprli, so mnogi drugi pajzli na Ravnah propadli. Nekateri pa so ostali, ampak to nas ne sme motiti. Smo eden prvorazrednih barov na Ravnah in na to smo ponosni. Imamo veliko starih uporabnikov, veliko pa je tudi mlajših, ki se redno in z zadovoljstvom vračajo v naš bar.

HAVANA

Naj povem še nekaj o Havani. Ponavadi se konkurence ne šinfa. Tudi sam ne smislim šinfati. V Havano grem večkrat na kavo, čeprav sem na pijačo že večkrat čakal kot budala. Študentom se jebe, zato v POPU ne mislim zaposlovati študentov, ker verjamem, da mora biti v dobrem baru postrežba hitra in prijazna. Večkrat sem slišal pohvale na naš račun in sem vedno znova in znova počaščen, da nam gre tako dobro in da stranke ne upadajo. Tudi sedaj ko je Korona na vrhuncu.

Vendar sem dostikrat slišal, da je Havana boljši bar od POPA, ker imajo tam hitro pripravljeno hrano. V mislih imam na žaru spečene svinjske zarebrnice z BBQ omako in še nekaj drugih jedi. Sam sem probal te zarebrnice, vendar sem že marsikje jedel boljše. Prav tako hvalijo njihov hamburger , ki ni slab, vendar daleč slabši od tistega na Pošti v Kotljah. Predvsem zaradi cene. Raje dam še dva evra in dobim res dobro spečen in pripravljen hamburger, če smo že pri tem.

Naj moj komentar ne izpade kot reklama za POP BAR. Želel sem samo odgovoriti osebi z imenom kriptojunky, hkrati pa sem še izkorstil priložnost za obveščanje mojih kadrov.

Za to se iskreno zahvaljujem celotni ekipi Radia Študent, ki mi je to omogočila.

B.R. Šef in lastnik POP BARA

Kdaj bo predvajana radijska igra po zgornji predlogi? Izvrstna dramaturgija, niti najbolj obskurni liki scene ne uidejo bodici, hkrati pa v primerjavi s kako RŠ-ovo satiro (npr. tista z mr. Povžem) dokončno razgalja to absurdnost, v kateri se je znašla "leva" "intelektualna" sfera

In da o POP Baru ne govorim, res briljanten preblisk resničnega življenja, ki preseka brezsramno modrovanje

Tretji del

Kraj dogajanja: Trg republike

Nastopajoče osebe: -

Nekdo 1
Nekdo 2
Nekdo 3
Podnebni pravičnik
Marko Bauer
Benjamin Bratton
Jan Kostanjevec
Hispter 1
hipster 2
Zoran Janković
Blaž Božič
Ajda Bračič
Michael Jumich
Miha Šalehar
Enis Maci
Norma Korošec
Triggered feministka
Faruk Šehić
Angelca Vodlan/ Angie (upokojenka)
Rš hejter
Matjaž Zorec (glavni urednik Rš-a)
Silvija Žnidar
Aleš Mendiževec
Vid Bešter
Simon Smole
....
....
Na grmado privlečejo in privežejo drugo žrtev, Marka Bauerja.
Ta se upira in nekaj kriči. Dajmo prit bližje, da slišimo.

Marko Bauer: Kar dajte me skurit, ničvredneži! Boste že videli, kaj vas čaka. PRASCI!!!!!

Nekdo1 : Kaj pa je naredil ta lik, da ga hočejo skurit?

Nekdo 2: Uf, ful enih reči. Sral je čez leve in desne. Pa nekaj je govoril, da ima levica danes prepičeno gumo in da se s takim kolesom on že ne bo vozil. Evo, zdaj pa ima.

Nekdo 3: A, to je un model, ja! Uf , fak, zajeban je pri nas nebit levičar in ja, zajeban je nebit desničar. Takoj te skurijo. Tu so politiki zelo enotni.

Marko Bauer (kriči): Povedal vam bom, kar sem vam že stokrat povedal!

1.) Vsak projekt reševanja planetarnosti, ki je tehnofobičen, je obsojen na propad. 2.) Bolje se splača nadzorovati tokove ogljika, kot tokove ljudi. 3). Kultura je dražja od tehnologije 4.) Smer rešitve je infrastruktura globokega časa je 6. Iskreno, s Heideggerjem smo izgubili stoletje.... ....

Stražnik ob grmadi mu primaže udarec : Boš tiho, žleba pijana!

Benjamin Bratton: Pa dobro, dajte ga spustit. Saj tega se ni on spomnil. On je to samo prevajal...

Podnebni pravičnik: Hm, mene pa res zanima, zakaj nekdo kritizira podnebne pravičnike, saj vse delamo prav.

Hipster1 : Mogoče mislite, da delate prav, ampak v resnici ne.

Podnebni pravičnik: Zakaj? Saj protestiramo.

Hipster: Premalo realistični ste. To je to.

Jan Kostanjevec : Bratton, ti si predlagal smer, da je treba ves atmosferski ogljik preselit nazaj na tla. Se pravi narediti obraten proces, kot je sedaj počel Shell?

Benjamin Bratton: Ja.

Jan kostanjevec : Se pravi razogljičenje ali kaj?

Benjamin Bratton :Glejte. Sklad je dobesedno izumil podnebne sprememebe. Seveda to ni nič novega. Narediš nek problem in ga potem "rešuješ." Ampak izraz "podnebne spremembe" je preveč čitljiv in sumljiv izraz. Predvsem pa premalo realističen, ker ne ustreza resničnosti. Želim povedati, da se ne moremo več vrniti nazaj v jame. Ampak hkrati to tudi pomeni, da moramo izumiti avtomatizacijo, razviti tehnologijo, če ne bo po nas. Clock is ticking.
Podnebni pravičnik : Do kdaj?

Benjamin Bratton: Meja je leto 2030.

Jan Kostanjevec : Okej, se pravi, še en realist, torej.

Zoran Janković pride na ploščad: Tudi jaz skrbim za okolje in podnebno pravičnost!

Začne plesati in se zvirati.

Ja, ja, ja, was ist loss , was isst das.....Jaz sem izumil "slabo "naravo Roga in ga dal porušiti, jaz sem izumil "dobro" naravo trgovskih centrov in dal zgraditi nekaj megatrgovin! Počutim se kot bog, de!

Blaž Božič: Poslušaj me, klovn! Mene je težko ganiti, kot je težko ganiti Grka v Ajshilovem času, ampak , ko vidim tebe, se mi začne kar mračiti!

Ajda Bračič: Kako uničiti mesto v nekaj korakih. 1.) iz mesta naredite brand ( city branding). 2.) Oblikujte prostor za Instagram. 3.) Stanovanja oglašujete samo za izbrance. 4.) Fotomaterial servirajte internetnim algoritmom. 5.) Mesto ni več kraj in čas, pač pa zgolj izvršljiva datoteka. Vala!

Nekdo 1: Ampak mene moti, da nekdo piše po nekih platformah in se na kocu ne podpiše.

Nekdo 2: Zakaj?

Nekdo 1: Ker me moti.

Nekdo 2 : Ja, ampak zakaj te to tako moti?

Nekdo 1: Ker sem že povedal.

Nekdo 2 : Ampak rekel si, da te moti, da se nekdo ne podpiše. Pač, ne podpiše se in je to to. Kaj je tu problem? Res ne razumemem. A je žaljiv do koga?

Nekdo 1: Glej, ne vem, saj ne moti samo mene, ampak tudi druge.

Nekdo 2: Zakaj? A zato, ker to moti spet neke druge in to moti njih in na koncu tudi tebe?

Nekdo 1: Ja, tako nekako. Gre za to, da ne moreš neupoštevati drugih. Če nekaj moti drugega, tudi mene zmoti. Ljudje smo čustvena bitja. Ne gre samo za ideje. Čustva pa imaajo itak zrcalno strukturo. Če sem vesel, tudi od drugih pričakujem, da bojo veseli.

Nekdo 2 : Hm. Dobro. Kaj pa če če si ti žalosten, pa so drugi veseli, te to moti?

Nekdo 1: Ne, to pa ne.

Nekdo 2: Zdaj pa čisto ničesar več ne razumem....

Nekdo 1: Ah, ja zdaj sem se s pomnil, zakaj me moti, da se nekdo ne podpiše.

Nekdo 2: No?

Nekdo 1: Imam občutek, da ne gre za človeka na splošno, ampak za neko posebno vrsto človeka.

Nekdo 2: Aha. Se pravi slabega človeka ?

Nekdo 1: Ja, tak filing imam. No, lahko se motim.

Nekdo 2: Ja, lahko se motiš. Ampak ne veva, tega. Lahko , da je na oni strani res slab človek...Imaš prav. To, da nekdo po nepotrebnem izziva nevarnost, ni nujno znak višjega človeka. Lahko je znak generične duše.....Poleg tega se bo morda avtor podpisal na koncu. Kolikor vem, je to »dramsko-shitpost« delo še v procesu nastajanja, oziroma še ni dokončano....

Miklavž Komelj: Dejta nehat. Tudi jaz sem pisal škofu Stanislavu, pa se nisem podpisal. Včasih je treba ostati anonimen. A sem zato generičen?

Hipster 2: A veš kaj , Komelj, ti pa samo bodi tiho. Nazadnje si nekaj blebetal o tem, da so Italijani leta 1941 prišli v Ljubljano z dobrimi nameni.

Miklavž Komelj: Saj so. V Narodno galerijo so prinesli Morandijevo sliko. Torej so naredili nekaj dobrega.

HIpster2: Meni se zdi to malo fašistično. Čisto iskreno.

Miklavž Komelj: Saj mogoče je. Priznam, da sem glede tega pogosto v dvomih. Ni se enostavno izrekati okrog politike.... Kaj jaz vem… Ampak še zmeraj se mi zdi, da imamo kot družba do religije poniževalen odnos. Je pa res, da sem svoje otroštvo preživel v bližini Stolnice, kamor sem že kot otrok rad zahajal.

Vedno ko sem stopil v Stolnico, so bili tam ljudje v črnih talarjih, ki so nenehno hodili okrog hiše, v kateri sva z mamo stanovala,... ki sem jih gledal kot premikajoče fosile neke bizarne preteklosti, ki sami niso vedeli, da so že zdavnaj umrli, in so se samo zato lahko premikali naprej,...In ti ljudje so takrat so dobili nadih skrite vrednosti!

Religija mi ni ponudila zaščite pred kaosom, ki se je odprl, ampak ga je kot sveto bojišče naslikala na strop, ki ga je s tem odprla.

Hipster 2 : Odprla?

Miklavž Komelj: Ja. Baročni kronist, ki je v začetku osemnajstega stoletja popisoval gradnjo katedrale, je v svojih analih ohranil poročilo, kaj se je zgodilo, ko je slavni italijanski slikar naslikal poslikavo. V odprto cerkev je zasšla ptica in skušala pobegniti. Takrat je nad sabo zagledala nebo in hotela prebiti poslikani strop. In kronist je zapisal: to je znamenje, kako sijajen mojster je bila ta slikar.

Ampak kaj je to pomenilo za ptico? Če je nad sabo zagledala odprto nebo in se pognala vanj, si je razbila kljun in padla na tla. Iz kljuna je pricurljala kri. In v tistem trenutku je vsa katedrala postala velikanska grobnica te ptice.
A v šoli mi ni bilo lahko. Sošolci so me neprenehoma dražili: "Bog je peder! Bog je peder!"

Hipster 2 : In zakaj to?

Miklavž Komelj: To je bilo v 80-ih letih. Takrat sta bili dve kritiki krščanstva: vulgarna in latentna. Prva se je glasila: "Bog ne obstaja." Druga je bila povezana s kritiko tedanjega zahodnega popa, namreč, številni zahodni pop zvezdniki in igralci so živeli prešuštniško. Npr. za Michaela Jacksona se je govorilo, da je gej,za številne druge pa, da živijo razuzdano življenje. Ta kritika je v naš prosotor pljusknila iz Mladine, ugibam. In potem so to vsebino prenesli na duhovnike, češ, da so pedri. Prejšnje generacije so duhovnikom očitale skrite otroke, to pa je bilo nekaj novega.

Nekdo2: Se pravi, oni so argument usmerili na duhovnike, vsebino pa so vzeli iz nekega drugega konteksta?

Miklavž komelj: Ja,tako nekako.

(Nek stranski pomenek, na robu ploščadi.)

Hipster 1: Exit se je prijel kot ogenj v suhi travi.

Hipster 2: Hm. Zanimivo. A je Kukla Kesherović eksitala?

Hipster 1: Verjetno je. Ona dela samo še svoj brand.

Hipster 2: A je Jasmina Arnež eksitala?

Hipster 1: Mogoče je, ker nosi kapico MAKE AMERICA HUNGRY AGAIN.

Hipster 2: A je PK eksital?

Hipster 1: Bomo videli.

Hipster 2 : A je AT eksital?

Hipster 1: Ne vemo.

Hipster 2: A je AZ eksital?

AZ: Ja, jaz sem eksital in postal budist.

Hipster 1: In zakaj to?

AZ: Pogledal sem si spopad Tine Košir z Modrom na YTB-u in tam je bilo zelo očitno, kdo je zmagal. Tako sem iz heglovstva prešaltal na budizem.

Hipster 2: A je Mark Fisher eksital?

Hipster 1: Na nek način je.

Hipster 2: A ja JK eksital?

Hipster 1: Je. V neoracionalizem.

Nekdo 3: No, ja, dejte ga nehat lomit s tem exitom.Tudi pilot Germanwingsa iz leta 2015 je npr. eksital. Pa Kurt Cobain je eksital. Tako da tole eksitanje ni ravno pametno.

Hipster 2: A je Roberto Bolaño tudi eksital?

Hipster 1: Ne, on se je samo klatil po Mehiki.

Hipster 2: Ampak, ali ni on osnoval visceralnega realizma?

Hipster 1: Kje?

Hipster 2: V puščavi Sonore na severu Mehike, sem slišal.

Hipster 1: Ja, ampak to ni pomemebno. Bolj je pomembno, da je med študentskimi upori zakuhal mistično revolucijo.
.........
............
............
Michael Jumic ( po telefonski zvezi) nagovarja množico na Trgu republike:

Otroci, ki se napajate iz glitch estetike, vaporwavea, trapa,
otroci purpledranka, acid communisma in after kulture!
Otroci Johna Mausa in Drone emoji-ja!...
Otroci haunted music iz 90-ih!

Lep pozdrav iz Pittsburgha!...

( telefonska zveza se prekine).....

Miha Šalehar: No, vidite. Trg republike je neprijeten, disfunkcionalen kraj, v katerem taborijo bizarni egoisti. Tudi shodi so predstavljeni kot stvaritve, namenjene izboljševanju sveta.

Hipster2: Ne! Tu imamo iskrena nestrinjanja! Spori so vedno dobri!

Mha Šalehar: To so zame lebdeča nasprotja.

Rš supporter: Zakaj si tako hudoben, Miha? Ni čudno, da so te na Rš-u klicali Janša. A si kdaj bral Gramscija?

MŠ: Ne. Jaz berem samo svoje knjige.

Enis Maci : Fantje, preden me začnete pecati, nekaj relevantnih aksiomov, da bomo vedeli, kje stojimo:

1) Osvoboditev ženske se odvija ob orožju.
2) Orožje je zavrnitev.
3) Virginity means refusing to be fucked.
4) Orožje je par hlač, ni prijeten obraz, je: AK 47
5) Orožje je tvoja volja: trdna kot Kruppovo jeklo, mehka kot tvoja pička.
6) Orožje je fanfara, zatrobi k spopadu, in spopad je posledica zavrnitve, nezavrnljiva.

Moja mama zna v 60 sekundah razstaviti, naoljiti in znova sestaviti puškomitraljez. Moj oče seveda tudi.

Ko sem bila mlajša, smo poleti čas zabijali z listanjem po albumih s fotografijami.V ušesu stavek: Dedek ni bil morilec. In jaz dopolnim: Bil je fotogeničen vojak Wehrmachta.

Pravim: Besnenje je vednost, da je mirovanje smrt in da je rešitev v pustošenju.

Mama pravi: v Albaniji si dobil kondome le, če si bil poročen in imel neozdravljivo dedno bolezen, na recept, albansko prebivalstvo pa kljub temu ni eksplodiralo.

jaz pravim: Internet je neverjetno cenzuriran, je vse kaj drugega kot tok kapitala.Vanj so jasno vrezane ideološke linije.

Mama otožno pravi: Če bojo vnuki bom blagoslovljena kot mitološka Nioba.

Jaz pravim: Od Albanke, rojene v Nemčiji, se pričakuje, da sprejema smer, ne da si jo določa.Tako iz tebe naredijo slonokoščeni stolp, ob katerga pljuska morje literarnega dreka.

Mama pravi: Preden se tujka dogovori z državo, se dogovori še sama s sabo - to je, z lastno družino.

Jaz pravim: z Wayback Machine odkrivaš starejše plasti interneta, kot policijski potapljač, ki išče ilegalno puščajoče mesto....

Norma Korošec ( v pozi Britney Spears ter z malčkom v kenguruju) : My baby is my religion! MY BABY IS MY RELIGION!

Angelca Vodlan (upokojenka, 98 let): Dejte se nehat prepirat, dekleta! Tudi nam ni bilo lahko. Spomnim se leta 1947, na Bovškem je bilo. Veliko punc iz moje vasi je šlo z Američani in tudi všeč jim je bilo, če so jim moški po seksu spustili semensko tekočino v usta.

Veste, hudi časi so bili. Ni bilo mleka, ni bilo mesa, ni bilo krompirja. Najprej se mi je to zdelo ogabno, potem pa sem tudi jaz začela hoditi k ameriškim vojakom.

Enis Maci (razočarano) : Si torej tudi ti vlekla ameriškemu vojaku, ker si mislila, da te bo semenska tekočina nasitila?

Angelca Vodlan: Samo, če je bil čeden!
In če se mi je zdel zdrav in ni dajal vtisa, kot da ga razžira sifilis ali rak.

Triggered feministka: Kakšna zgodovinska krivica!

Angleca Vodlan: Ampak ni bilo samo to, dekleta. Povedala vam bom, kako se je pravzaprav začelo. Rekla sem že, da so bili časi težki. Tisto jesen je na bovškem razsajala huda gripa, za katero je mnogo ljudi umrlo. Komaj smo pokopavali ljudi. Pokopališče je bilo treba razširiti, tako da smo posekali gozd in uredili vse potrebno.Tudi bolnica je imela strašne težave, primanjkovalo je bolniških sester, materiala, usposobljenega osebja.

In takrat se spomnim, da je v našo vas začel hoditi nek ameriški vojaški zdravnik, ki je trdil, da je moška sperma vitaminski koktajl, oziroma najboljša metoda, da ne zboliš za smrtonosno gripo. Morada se je šalil ali pa ga nismo prav razumele, mogoče, da tudi ni mislil resno, čeprav je vse skupaj bila domneva. In to je tudi sam priznal: možno je. Pa v resnici nihče ni znal govoriti angleško, saj ga ne branim, lahko, da je med prevajanjem prišlo do dvoumnosti.

In smo nasedle! Kasneje se je razvedelo, da so si ameriški vojaki to teorijo preprosto izmislili. In da oni vojak sploh ni bil zdravnik....

Pa je bilo vseeno lepo, ha!

Triggered femninistka: Za to bojo moški plačali. Čeprav je bilo vojno stanje, se to ne bi smelo zgoditi.

Faruk Šehić: V vojni smo prišli v vas in streljali v vse, kar se je prikazalo: krave, konje, prašiče, kobilice v travi, travne bilke, stene. Vse. Takrat sem se tudi podrobno seznanil s človeško anatomijo.

Kasneja sem bil ranjen v levo stopalo. Šrapnel velik kot otroška frnikula, mi je zdrobil prvo metatarzalno kost, ki se nadaljuje v kost nožnega palca, in se ustavil nekje v mesu stopala.

Naslednjih nekaj dni sem mislil, da bom znorel. Tolkel sem s pestjo po steni, prišla je sestra in mi usekala injekcijo Fortrala proti bolečinam. Mesec pozneje so mi rano zalivali s hidrogenom, ki se je penil kot šveps. Odtlej šrapnel v moji levi nogi napoveduje vremenske sprememebe natančno kot Esad Kirilić.

Prijatelju sem rekel : če se bo vojna v Bosni nadaljevala, se bo zemlja umaknila kovini. Ampak po vojni, bo težko orati. Plugi se bodo lomili.

Potem me je dohtar na nevropsihiatriji spraševal različne stvari. Če se mi sanja o črvih. Rekel sem mu, da ne. (Rabil sem injekcijo z opioidi). Je pa res, da se mi včasih sanja, kako koljem debeluha v beli srajci, sem mu natvezil. Ampak ne preveč pogosto. Potem je dal mir in mi je predpisal tablete.

Vse to se je dogajalo pol leta kasneje, ko so Srbski migi nad železarno metali kasetne bombe, mi pa smo v baru Alfi ob flaši šnopsa in MTV-ju preklinjali politike in jim jebali ribjo mater.

Z nekim prijateljem iz Cazina sva si naredila skrivališče v jami, kjer sva hranila gramofon,
kotel, stojalo za napoje, in ogromno knjižno polico, na kateri so bile locirane knjige
svetovne književnosti in Milana Jesiha, meni najljubšega slovenskega pesnika.

Dan kasneje so po hišah v Cazinu Avtonomaši Fikreta Abdića streljali s protiletalskim mitraljezom. Tromblon je razneslo na višini moje glave. Kakšen zvok, kakšen zvok.

Sredi blatnega močvirja sem našel jogi, okrog katerega so bili razmetani oksidirani tulci topovskih granat. Ulegel sem se in zaspal,
medtem pa so vrabci v fosiliziranih vejah
ščebetali aleluja, aleluja.

Ines Midžan: Predlagam, da si poslušamo, - da bo v kontekstu- komad: Mujo kuje konja po mjesecu ...

Rš hejter (znori): Rš ni izgubil samo težišča, ampak tudi težo. Bodite previdni , fantje. En, dva , tri pa bo radio prešel v druge roke....

Matjaž Zorec: No, no, ....gospod hejter...prosim, da se.. ahah....malo umirite! Mi, na Ršu nismo veliki odločevalci.,.... edino, kar mi delamo, je to, da tresemo posodico s kockami. Samo to in popolnoma nič drugega! Popolnoma nič drugega! Tako da, .ahah...prosim, gospod hejter!

Druga stvar. Mi nočemo nekega tihega maščevanja ...-do nikogar!

Če hočemo nekomu narediti škodo, se samo umaknemo v gozdove, dokler naši sestradani sovražniki sami ne pridejo k nam, pa mahajo z repi in ponižno bevskajo: dajte nam malo drobtinic. Nam ni treba nikogar prosit za nič. Nasprotnikom pa pustimo, da pridejo k nam, vednar ne v zameno za prošnjo ali pogodbo... Toliko dostojanstva še imamo.

V primeru ŠOUa, govorim naslednje, da si ne boste mislili, da nekaj nakladam.

Ne nakladam. Dejstvo je, da je najlažje na neko stvar obesit nalepko " laž" ali pa nalepko " resnično". Mislim,... to je najlažje. Dosti težje pa se je spoprijeti s konkretno resničnostjo.

Glede politikov, tole. Oni ne vladajo, da bi si pridobivali koristi ali da bi se izmikali dolžnostim.To je zmotno misliti. Njih veseli samo to, da so dolgočasni in da jim ploskamo ob njihovem dolgčasu.To oni rabijo. Oni niso materialisti. Prav tako niso senzualisti, ker jih telo ne zanima. Njihova shirana telesa se v bistvu sramujejo intelekta in volje. Zato tudi ne rabijo hrane. Oni rabijo samo hranjenje po infuziji in odvajanje po katetru. To so revčki in ne spodobi se, da do revčkov čutimo sovraštvo. Prezir do invalidov je na Rš-u prepovedana zanka in prosim, dajmo se temu izogibati.

Glede nekaterih profesorjev iz ff-ja. Včasih vidim enega, ki gre po ploščadi na trgu republike, ( v bistvu je tako debel, da se njegova okrogla masa kotali); kaj naj rečem, narava je kruta do vsakega izmed nas. Celo življenje hoditi s Pavlihovo pratiko pod pazduho - to je hud fiziološki preskus, ki te sili, da lastno mnenje doživljaš kot razodetje.

Glede ŠOU-a. Mi z njimi ne moremo sedeti za isto mizo, tudi pogovarjati se ne moremo z njimi niti z njimi sestankovati, ampak ne zato, ker se ne bi marali. Problem je v tem, da se naše napake ne marajo med sabo. Od tod dozdevna nenaklonjenost do ŠOU-a. O tem se je veliko govorilo, vendar povsem mimo konteksta. Oni (ŠOU) se stalno hočejo zabavati, nam ni do tega. Ko pa mi naredimo žur, oni ne dvignejo telefona, tako, da jih sploh ne moremo povabiti. Od tod neosnovane zamere.

Naša hitrost, (hitrost Rš-a) ni v tem, da smo hitri, ampak da se ne obotavljamo. Ko nas je Violeta Tomič poklicala, da nam donira denar, smo jo spravili v zadrego, ker je mislila, da se ne bomo znali organizirati in da ne znamo nekoga s kolesom poslati po denar v parlament ali pa je mislila, da bomo tako dolgo iskali naslov, da bo že vse passe. To se ni zgodilo in potem je nekaj mencala gor pa dol. In zdaj Levica z Lukcem na čelu z nami želi priti v nekakšno sanjsko strast, v smislu: mi smo notranje zvezani, čeprav nimamo poravnanih računov.

Naj me Lukec pokliče, pa se zmeniva in pride k meni na sestanek in zjutraj zabetonirava en albanski konjak skupaj s pivom, kot bi rekel zgornji govorec, kaj je že bil, Šehić.

Glede protestov.

Ob vsakih protestih želijo, da se navdušeno žrtvujemo, kot da smo hlevske živali, ki grejo prostovoljno k mesarju. Na shodih smo morali gledati utrujena dejanja tistega Štruklja. Banner od Rš, je bil čisto moker, tako sem ga stiskal v pesti.

Prosim vas, ne tega delat v prihodnje. Vse bomo zajebali. Že veliko je šlo v kurac, pa še bo šlo, če bomo to delali. Pokliče nas nek lik, pizda ne vem, kar en od nekje, in se zmeni, da bomo šli na proteste. Kdo je to rekel, da bomo šli na proteste.? Pizda, vsi z nami delajo ko z enimi cucki.

Moje naslednike in vse Rš-ovce pozivam: ne nasedajte tem lažnivim starčkom!

Glede »enci benci« pesnika. Ga spoštujem in prav je, da je ponosen. Tudi Rš je ponosna inštitucija in jih zaradi tega dostikrat dobimo po nosu in nadrajsamo kot žuti. Ampak prosim... kot sem že dostikrat poudaril, ne zamerim, če ima kdo ponos nad samim sabo, ampak ne prosim s tistim škripajočim megafonom trobit naokrog. Prav živčen postanem. So boljši pesniki v tej državi in so bili omenjeni. Ampak ne bi zdaj o tem. Prav tako glede Jenulla. Nisem rekel, da ga ne maram, bi bil pa vesel, če bi se mu kdaj pokvarile kotalke in mi ga ne bi bilo treba gledati vsak petek tam na protestih.

Jizah ne hodi na proteste. Dobro, pa naj ne hodi, to je njegova njegova stvar. Rš je preveč nadarjen, da bi napredoval tako počasi, kot mu narekujejo SDS in ostali high rolling persons. ( in morda tudi Jizah, kot je rekla Pia).

Moja naloga je, da občasno znorim in vse pošljem vkurac, ampak potem, ko se pomirim, pa dam mir in se zaprem v svojo pisarno in: dajte mi mir. Samo ne medtem delat neumnosti.To vas prosim.

Pridemo na revolucijo, tam pa nas pričakajo starčki z ozvočenjem in koncertom. Ha,ha, ha. Res smešno. Fino nas imajo za norca.

Vid bešter :Ampak, a ni to malo preveč trdo?

Matjaž Zorec : Kaj je trdo? Glejte. Oligarhi razumejo samo jezik oligarhov. Zato naše metode v trenutni situaciji ne delujejo in zato Rš tone.

Ne strinjam pa se z novinarko Reporterja, ki je napisala, da predstavljamo vase zaprt sistem in da se obnašamo kot embriji. Vzgoja poteka od spočetja naprej, kolikor vem, in zgoraj omenjena gospa zamenjuje krotenje z vzgojo. Kdor misli, da je to isto, se hudičevo moti.

Ljudje na ministrstvu za kulturo so se streznili in ugotovili, da na Rš-u ni nič dobrega, nič lepega, nič vzvišenega, zgolj duševna stanja. Torej nas imajo za navaden zrak. Zakaj folk ne gre na ulice in to pove?

Dobre oddaje odhajajo. Pisalni stroji so šli, zdaj bo še Smole nehal snemat, pa smo tam. Potem se bo ena muzika rolala, ampak dobro. Glasba je, kot je že rekel Terry Pratchett, edini dokaz , da bog obstaja. Hvala kurcu da bog obstaja in da Rš obstaja, ker če Rš-a ne bi bilo, tudi nas ne bi bilo.

(Zdaj že malo bluzim.)

Glede Klasinca. On nima instinkta lovca, on ima zgolj instinkt za spravljanje ljudi ob živce. Tega je sposobna zelo majhna skupina ljudi in njega bi bilo treba zaščititi. ( mu odvzeti dnk in spermo ter vse skupaj shraniti. Ne vem.).

Glede pokvarjencev in zgornjega lika. Nekdo na Rš-u ( a je bil Zaniuk?) je nekoč izjavil, da so vsi monstrumi narejeni iz moralne snovi. To drži stoprocentno.

Vsak človek ima v sebi vgrajene določene moralne bremze, tako da ne mi govorit, da se ljudje rodijo pokvarjeni. To, da nekdo postane gnoj, je posameznikova odločitev. In takšni so najhujši. Ne bom govoril o raznih šerifih iz slovenske aktualnosti – vemo, kam pes taco moli. Takšni so najhujši, ker so najvišje pozicionirani in ker se jih v javnosti predstavlja kot tvorce velike sreče, naša naloga pa je, da se z njimi spopadamo in pri tem ostanemo dostojanstveni in človeški.

Glede ministra.Čez njega težko kaj rečem, ker ga že skoraj občudujem. Zakaj? Ker je pogumno nase vzel misel o popolni neodgovornosti. Vsi drugi bi se od sramu vdrli v zemljo ali pa bi jih našli v kleti obešene, njemu pa je samo občasno malo nerodno.

Glede Marcel Štefančiča. Večaraj smo gledali Studio city in so rš vajenci od mene zahtevali komentar. Težko komentiram vse skupaj, ker sem dosti znerviran zaradi naše situacije in se mi ne da ukvarjat še s trapasto slovensko politiko in komentiranjem. Zato govorim na splošno. Rekel bi samo tole: Če želi nekdo besedno zmagati, zna biti nerodno, če si je sam sebi v napoto. Sploh če sedi tako, kot bi sedel na kahli naslonjen na eno roko, medtem ko ga napenja po črevesju. Takšno je moje mnenje. Razen, če je to mišljeno kot ustrahovalna tehnika, kot je že ugibal Maco, in voditelj oddaje to počne zavestno.Pojma nimam.

Glede slovenske MAGE. Stalno mi težijo, naj se opredelim do njih. V mislih imam shod antivaxxerjev in antimaskerjev sredi zime. Natančnega datuma se ne spomnim, bilo je sredi najhujših ukrepov. Njihov glavni akter je bil major Troha, ki je nekaj blebetal o čipih v vakcinah in tako dalje, da ne naštevam. Udleženci shoda so peli neke domoljubne pesmi, pa Dan ljubezni in podobna jajca. Vendar to v bistvu ni pomembno,bolj pomembno je to, da so vsi bili brez mask. Nam, na rš-u gre na živce, da se nekdo, ki je v osnovi brezobziren, dela ogorčenega. Tega ne moremo sprejeti.

Glede Bitcoina. Nisem strokovnjak. Eni pravijo, dajmo ga prodat, drugi počakajmo, da še bolj pade iin ga potem prodamo, - iz inata! Ne pa mi, prosim, vdirat v mojo pisarno: ali lahko vidim bitkojn, ali pa jaz bi ga samo malo pogledal, da drugim povem, kaj je to, ker se mi ne da vedno odpirat sefa in potem iskat fajla s koddo. Bitcoin je ogromna digitalna koda, nima fizične oblike, zato se ga ne da otipati in ni nič takega. Toliko za v bodoče.

Sestanki. Kdor bo na skupne sestanke hodil pijan, bo letel iz bajte. To vam povem že kar zdaj. Dobil pa bo tudi prepoved vstopa v hišo, za dva dni. Seveda, če se kaj spije ni problem, ne moremo pa razgrajat sredi radia. Že tako govorijo, da smo dekadentni.

Od APR (Aktualno-Politične Redakcije) pričakujem, da vsi njegovi člani postanejo veliki na škodo zgoodovine. KAj to poemni? To, da se naučijo spoštovati svoje pomankljivosti, da se bahajo naokrog s svojo duhovno pripadnostjo Rš-u in da se ne sramujejo, če jih zaradi tega v javnosti napadajo. Zasmehovanje še ni nikomur prineslo zmage. Takšna taktika se nam bo v bodoče obrestovala.

Špikereji bodo odslej preverjani glede tega, kakšno preteklost imajo. Vedno nas je zanimala usoda Rš-ovca, preden je postal pripadnik naše ustanove, ampak tega se doslej v praksi ni preverjalo. Več na skupnem sestanku.

NAprej.S terena dobivamo informacije in tudi predloge glede ustanovitve vojaškega krila Rš-a. Vem, mogoče si zdaj mislite, Zorcu se meša, ampak posluašjte, da povem do konca. Se pravi. V torek sva bila s Slavcem (hišnikom) v kleti in med staro kramo se je našlo nekaj zračnih pušk. Zdaj, če boste seveda za, in se bo to izglasovalo, lahko Slavc, ki je drugače tudi jager, razstavi te puške , jih malo porihta in ponovno usposobi za uporabo. Metke bo zrihtal on, prav tako tarče.

Tarče bi lahko postavili na vikendu od Polone in se tam naučimo za silo streljati. Kasneje bi lahko tarče namontirali poleg fuzbal placa in bi se tam streljalo, ko bi bil kakšen študentski piknik. Mogoče se to komu zdi smešno, ampak Janša bo bolje razumel naša čustva, če bomo znali rokovati z orožjem in če bomo vsako jutro pred Rš-om s puškami na ramah dvigovali našo zastavo po drogu.

To so seveda samo drafti za sestanek, kjer se bo glasovalo.

Rš zagovornik: Mah, dej, no, zakaj moramo skos bit tolk zategnjeni. Kar je bilo, je bilo. Saj je čisto enostavno, samo prepričaš se, pa gre. Ni težko zamenjati občutka poraza z občutkom zmage. Samo potruditi se je treba.

Matjaž Zorec: Ne, vsega imam dovolj! Z nami delajo kot z norčki. Še krave se nam smejijo. Ne morem pozabiti prejšnjega petka, ne morem pozabiti..... Na jok mi gre.….Jadranka Juras. JADRANKA JURAS, FANTJE!!! Ne morem verjeti, da je Rš prišel na nivo X-factorja!

Silvija Žnidar: Hm. Po moje sta civilizacija in barbarstvo zgolj dva vidika enega in istega. Čeprav nekateri strogo ločujejo dokumente barbarstva od dokumentov civilizacije. Berite Walterja Benjamina.

Aleš Mendiževec: Že pred leti sem pisal, da mora proletariat začeti pisati. To se ni zgodilo, ampak so prišli neki trapperji, ki ne znajo niti pisat niti glasbe delat, in potem sem videl, kako neznosno je to. Želja se mi je izpolnila, ampak na drugem koncu. Bi bilo bolje, če bi proletariat pisal zgodbice o svojih socialnih stiskah....

Kukla Kesherović: ko omejiš zavest, ponavadi ( ne vedno) nastane nekaj novega. Se pravi ne gre izhajati iz splošne, povprečne zavesti.

Nekdo 3 ( zaspano kimajoč): true, true.

Simon Smole: Ampak mene pa to moti: treba se je specializirati za določeno snov.

Ni point umetne inteligence samov tem, da je pametnejša od nas, ampak je problem v nas samih - preveč ozka znanja imamo. Zato obstaja nevarnost , da nas zamenjajo algoritmi. In smo spet pri ključnem problemu - problemu avtomatizacije. Kakšna brezposelnost bo to, stari moj, zaradi avtomatizacije. To živa kamela ne ve!

s e n a d a l j u j e

.

.

4. DEL.

Kraj in čas dogajanja : Trg republike, petek

Nastopajoče osebe:

- -- ---- ------ --- --- - -
--- - - - -- -- -------

Major T (slovenska MAGA leader) ------- (: » Vsi dol , v s i na kolena !!! «)

Antiteoretik

Izidor Barši

Nejc Slukan

Matija Jan

Jernej Kaluža

Andrej Tomažin

Ramona Xavier

Ana Lorger

Simon Smole

Marko Bauer

Primož Krašovec

Ajvar socialist

Snowdenbot

Kaja Blazinšek

Manca G Renko

Neoracionalist

Gregor Moder

Matija Pušnik

Aleš Mendiževec ( also. known. as. Mendi)

Xenofem

Rš supporter

Diego MEnendes

Ela Praznik

duh Marka Fisherja

Tisa Troha

Paul B Preciado

Živa Božičnik Rebec

Enea Kavčič

Anže Kožuh

Tadej Pavković

Levičar

Rumeni jopič

Michael Jumich

Orto Levičar

Boštjan Videmšek

Robert Kuret

Dvomljivec

Zahtevnež

Urša Zabukovec

Glasbena skupina B_NOiZ
slovenska MAGA fan
Xenogothic/ Matt Colquhoun
Acc odpadnik
>h i T R A >>desnica >>fan
Neorat fan
L/ acc fan
Nrx fan
MAO
OOO fan
AOO fan

Robert Bobnič

Muanis SInanović

Minister Vasko pa nič

Major T:

____________________________________________________________
ODPRTO PISMO RTV-JU IN GLAVNI UREDNICI MANICI JANEŽIČ AMBROŽIČ
____________________________________________________________

Gospa Manica!

Dan po usodnem petku so me klicali mnogi znanci in mi čestitali, da smo javno povedali, kaj se dogaja. Klical me je K.R., ki je bil dolga leta zaposlen na Policiji (zdaj je v penziji), in mi dal pogum za nadaljnje delovanje. Klicala me je bivša podsekretarka naše stranke V.O. in mi izrazila podporo ter mi zagotovila, da bo resnica nekoč prišla na dan, pa naj jo vaša inštitucija še tako prekriva. Klical me je moj tast in se mi opravičil, ker ljudje ne razumejo in so zmedeni glede cepiv. Povedal sem mu, da določenih stvari tudi jaz ne razumem, a imam vseeno potrpljenje. Natančno sem mu razložil, kako grdo so nas odslovili. Samo povedali smo, kaj si mislimo o virusu. Ostal je brez besed in se dolgo opravičeval, tako kot še mnogi drugi.

Prav tako so me tistega petka na dvorišču pričakali sosedje in mi čestitali. Nihče ni veliko govoril. Samo čestitali so mi in potem smo razvili državno zastavo in peli do jutra. Lepo je gledati Slovenijo, ki se osvobaja. Lažje dihamo, četudi o nas govorijo grde reči!

Zmerjajo nas s »Slovenci«, vendar vemo, da so imena ljudstev po navadi zmerljivke. Tatari so na primer po imenu »psi«: takšo ime so jim dali Kitajci. Deutscher« je prvotno pomenil » pogana«.

RTV-ju sporočam:

Ne vem, zakaj toliko besed o napadu na RTV?

Vaši ljudje so nas sami poklicali in povabili v notranjost javne stavbe, tako da ne, prosim, igrat neke drame, češ da smo vas presenetili.

V bistvu bi morali biti presenečeni MI, ker ste to prikazovali kot napad na inštitucijo. Res ste pokvarjeni! Najprej nas obravnavate enakovredno, pri Odmevih pa prikažete, da smo bili nasilni.

Začelo se je povsem mirno. Nismo imeli orožja niti nismo zganjali nobenega hrupa. So pa bili hrupni ljudje v vaši hiši. Ker so zraven njih stali oboroženi specialci. Vi ste torej bili zaščiteni z organi pregona in vi ste se počutili ogrožene. To veliko pove o vaših muhah.

Kaj naj si mislim o vašem poročanju? Ne vem, če znate opazovati okrog sebe. Ne vem niti, ali znate opazovati sami sebe. Težko rečem. Pa ste novinarji in še dobro plačani.

Ljudi informirate vsak dan drugače - se pravi tako kot vam naročijo.

Jaz vem , kaj sem zagovarjal pred enim letom, vem, kaj zagovarjam zdaj in vem, kaj bom zagovarjal jutri.
Pred vsako vašo medijsko uprizoritvijo se na pamet naučite besedilo, - ali ni čudno ,da se ne slišite, ko pa ste popolnoma pogreznjeni v vašo slepo, mehansko naučenost?

Mi , nasprotno, slišimo.

Vprašanje za vas:

Ali se ne znate vprašati o izvoru stavka »Vse je dokazano«? Kaj, če je ta stavek enostavni nasledek igrice Telefon?

Platon je rekel, da ljubimcem ne moremo zaupati, ker so zmedeni. Vam pa ne moremo zaupati, ker ste zaljubljeni v stavke, ki se (slučajno) pojavijo v vašem okolju.

Prav tako vam sporočam: vaš največji napredek domišljije je zaničevanje državljanov. Toda ker ta pojem obravnavate zelo spoštljivo, se nimate časa ukvarjati s tem, kakšne realne posledice povzroča v naši državi. Do tega, žal, še niste prišli.

Namesto, da bi rekli: »Sprejeli bomo nekaj nevljudnosti in jih povedali vljudno«, raje pokličete policiste (plačance) in jim naročite naj svobodne ljudi vržejo iz javne ustanove. Takšno je stanje v naši državi in takšna je naša demokracija.

Ljudem ste vzeli pravico do prihodnosti, samo zato, da ste zadostili svojemu kratkočasju. Kako sebično je to, ne morem povedati!

Vaš problem je v tem, da so se vse vaše potrebe vedno prevedle v zahteve. Navadili ste se na to in sedaj ste postali visoki.

MI smo zrasli v ulici. Nas niso oblikovala naključja, ampak železna nujnost.

Zato smo morali prenesti veliko vaj v milosrčnosti, da smo se navadili vaše nenavadnosti, gospa Manica!
In vi nam takole vračate!

Če ste se naučili , kako je treba ljudi spoštovati, se dajte naučit še, kako jih je treba olikano odsloviti. Ker tole zadnjič, je bilo povsem neokusno. Ne morete se tako grdo obnašati do slovenskih državljanov, ki so še domoljubni povrhu.

Upam, da se streznete, do prihodnjič pa vam želim več iznajdljivosti pri olepševanju resnice!

Slovenska MAGA fan:

Bravo! A ste vidili , fantki moji, koliko netilnega kaosa je v slovenski MAGI?

Bravo, mi!!! Mi smo nosilci politične prihodnosti v tej državi! Stevanović je kral. ŽIVEL KRAL STEVANOVIĆ!!!ŽIVEL!!!ŽIVEL MAJOR TROHA!!!ŽIVEL!

Nejc Slukan:

Joj, joJ joj! Kar je slovenska MAGA za državne institucije, je akceleracionizem (in njemu sopripaden neoracionalizem) za slovensko akademijo.

Toda akceleracionizem lahko osvetlimo še s pomočjo rejverskih zabav v Berghainu. Le te delujejo na nek način kot (acc) bioderegulacija. Skratka, del motivike rejv glasbe je skladen z motiviko akceleracionizma, kot sem ugotovil v reviji Šum ( mislim, da v #5#ki)

Nekdo 2: ... In dobimo Berlinski Berghain, v katerem grešijo levičarji!

Ajvar socialist: Sram te bilo!

Antiteoretik: No, vidite! Ali ni to dokaz, da je teorija mrtva?

Izidor Barši:

Ne, teorija je živa!

Z njeno pomočjo lahko napovemo, kam bo ideologija premaknila kolektivno telo. Torej, teoretske razlage - zaenkrat- še vsebujejo napovedi, kar je po moje zadosten kriiterij (Kant: " Razlage brez napovedi so slepe in napovedi brez razlage so prazne.")

Dvomljivec: Ampak sedaj ni več ideologij. Sedaj je samo potrošnja. Oziroma edina ideologija je potrošnja.

Retro-akceleracionist:

Če smo že pri ritmu in glasbi. A se spomnite, kako sta Renton in Spud šrpintala pred roko policije, Iggy pop pa je zadaj žgal tisti ritmični komad, da smo vsi dobivali mravljince po koži? In kako se je Begbyjeva banda prijavila na fuzbalski turnir, da bi dobila keš za heroin?

Vse to se je dogajalo v devetdesetih, ko so po sceni harali Oasis, Blur in kul Britannia in je tista tečna staruha od Thatcherjeve fasala urinsko inkontinenco, za rekonstrukcijsko plastiko njene sečnice pa je bilo prepozno in je bila obsojena na katetrsko vrečko. To so bili časi!

Izberi življenje,
izberi službo,
izberi ustanovo, v kateri boš gnil.
Izberi dodatno pokojninsko zavarovanje,
zobozdravstveni dodatek, asistenčno kritje,
16-palčne pnevmatike od Mazde 2
in anteno v obliki plavuti morskega psa!

Izberi i-phone, zaradi katerega je neka Kitajka skočila dol iz okna.
Izberi Instagram, Snapschat,
da bodo ljudje vedeli, kaj si imel za zajtrk in da boš imel upanje, da je to komu mar!

Izberi stališče, da človeški odnosi niso nič drugega kot podatki.
Izberi deset stvari, ki jih ne veš o lepotno operiranih ljudeh.
izberi razočaranje, pohabljenost in zadovoljstvo s tem, kar imaš.
Izberi nedeljska kosila, sobotne hobije.
Izberi število otrok in dohodninski razred.

Nato vzemi poceni tablete, ki so jih skuhali nekje v Aziji, da ti bojo zjebale možgane!

Udobno se namesti v svoj fotelj
in opazuj,
kako umirajo tvoji najbližji,
kako se starajo
In kako bo njihova smrt
tudi tvoja usoda.

Ampak zakaj bi sploh izbirali? ......................Saj sploh ni treba izbirati!

In razlogi?
.............
.............
Ni razlogov.

Zakaj bi bili razlogi pomembni, ko pa imamo na voljo akceleracionizem?

Nejc Slukan:

No, no! Ritem marša je po Adornu tisti, ki zmeraj obvladuje radostni ples, prek katerega priplešemo vse do fašizma. Na to sem že opozarjal. In nisem bil edini. Že Aljaž Zupančič je nekje citiral Landa: The history of arch is long, and it tend towards zombie apocalypse.

Jernej Kaluža:

Ampak ravno to je noč, kjer se bodo karte premešale in se bomo znebili političnih identitet!

Siti smo stalnice: »Identitet se v politik ne menja niti se jih ne zakriva.« Siti smo nazorov: »V politiki se ceni statična identiteta, ki bo vedno ostala ista ali pa postala v naslednjem mandatu še čistejša.«

Ampak hvala bogu je sedaj tovrstna politika stvar preteklosti. Politika prihodnosti je bolj kot dolgočasni binarni strukturi podobna kaosu futurističnih romanov, v katerih mrgoli ambivalentnih likov, ki sklepajo začasna in turbulentna zavezništva.

Dvomljivec: Ampak kako bo to potekalo konkretno?

Jernej Kaluža:

Treba bi bilo ustanoviti lezbično sekcijo SDS-a, na primer. Treba bi bilo ustanavljati LGBT vaška gibanja. Levica pa bi morala težiti z domovinskimi vprašanji! To bi bil znak, da je zanimanje za politiko živo!

Seveda pa je res ravno obratno! Ljudje se zgornjemu posmehujejo, kar je samo pokazatelj splošne apolitičnosti.

Ajvar socialist: Sram te bilo!

Dvomljivec:

Se pravi da bi Mesec hodil v oddajo Ššpas na vasi, Žan Mahnič bi na Rš-u snemal Teoremo, Hojs in Tonin pa bi delala playliste?

Jernej Kaluža:

Ja! Vse mora postati trans! Najprej pa potrebujemo trans politične osebe!

Minister V:

Tudi jaz sem trans politična oseba!

Prejšnjo soboto sem od utrujenosti zaspal na nekem pašniku in mi je ovca obžrla bršljanov venec na glavi ter mi naposled rekla: "Vasko, ti nisi več politik."

Tako je rekla ovca in ponosno odšla stran! In vse to mi je povedal otrok, ki se je tam igral pastirja!

Pomislil sem: Rad ležim tukaj, kjer se igrajo otroci, ob podrtem kamnitem zidu, ki ga je razgnala debela drevesna korenina in rad poležavam tu na samotnih gorskih postojankah, kjer veje oster alpski zrak in ni človeške hudobije!

Povem vam: Ljubim zrak nad svežo zemljo; rajši spim na pomuckanih volovskih kožah , kakor na udobnih parlamentarnih blazinah! Preveč sem sežgan od lastnih misli, da bi me politika požrla do konca!

Ukvarjanje s politiko je kot trenje orehov - kdor to počne, ta se v svoji samoti huduje in se mu vihajo jezna lica!
Zato bom pustil bom politiko in takrat se bo bo veselje mojega srca dvignilo navzgor s tisočimi prsmi!

Rš supporter: Ampak še prej boš pa uničil Rš , a ne?

Minister :

Moj namen, naj povem iskreno, ni uničiti Rš-a. A vseeno je moja naloga, da uničujem duha številnih inštitucij, se pravi , da ubijam njihovo idejo. Kar je, iz mojega gledišča, mnogo huje kot v vojni. Tam moraš pobijati svoje nasprotnike, tu pa je potrebno izločevati ljudi, s katerimi mislim in čutim podobno. Zato imam glede na druge ministre težjo nalogo. Predstavljajte si, da morate to početi vi.

Ko so mojemu šefu svetovali vojni pohod proti Rš-u, sem se postavil nasproti, tako da naj bo to jasno. Mislim, da vsaka vojna zmagovalca naredi še bolj neumnega, poraženca pa še bolj hudobnega, tako da se ta stvar v nobenem primeru ne more končati dobro. Ampak sedaj , ko se je začelo, verjamem , da se bo naša politična ureditev, tako kot vse predhodne, stalila.

To stalitev si lahko zaželimo le v srcu, seveda, in tako, da upamo. Običajno pa upanje predstavlja prevzetnost in precenjevanje. Tudi to naj bo jasno.

Naloga šolskega sistema in ostalih vzgojnih ustanov je, da uniči mladega človeka in ga spremeni v obvladljiv volilni strojček. Tako smo zastavili zadeve in to je treba (na žalost) izpeljati.

Prav tako je moja naloga, da družbo prisilim, da sestopi na zgodnejše stopnje kulture,se pravi nazaj k domovini. Kar je precej nerodna zadeva. Ali poznate tisti Žižkov vic iz JLA, kjer komandant vojaku naroči, da mora na silo masturbirati? No, v tako ideološko past je ujeto moje ministrstvo.

Ne želite si mojega položaja. Težko je namreč držati žezlo nezmotljivosti, sploh če se ti tresejo roke.

Včasih se mi sanja , da hodim po nekem opustelem mestu, mislim, da je Ljubljana, čeprav se mi ne zdi, kot da bi bila Ljubljana, ker ulic ne prepoznam - in povsod praznina. Nikjer nikogar. Samo prazne, odmevajoče sive ulice, po katerih vleče zimski veter. Zajebane sanje so to.

Ali pa se mi sanja, da se utapljam v morskih valovih, da lovim sapo in da mi slana voda zaliva pljuča. Ljudje na obali pa vse to neprizadeto opazujejo. Ampak nič ne naredijo. Samo gledajo in zrejo nekam mimo mene, kot da se nič posebnega ne dogaja. Takrat se vedno zbudim povsem premočen.

Prav tako se dostikrat zbudim sredi noči in se odtihotapim v dnevno sobo. Usedem se na kavč pred stoječo bralno lučko in jo začnem izklapljati in vklapljati. Vklapljam jo in izklapljam. Včasih to počnem dve uri skupaj. Izklapljam in vklapljam tisto jebeno svetilko!

Potem me pokliče žena iz spalnice. »Vasko, a se spet igraš z lučko?« In moram nazaj v posteljo.

Mogoče se vam zdi, da uživam pred kamerami, ko se napihujem do nezavesti in maham nad pultom ves aroganten, ves napihnjen ko en mestni golob in stresam nebuloze, ampak v resnici je vse to ena sama muka. Vse to, verjemite mi, je en sam dolgčas in vse je eno samo nerviranje in vse to je eno samo zajebavanje! Vse, čisto vse!

Ne želite si tega, dragi moji študenti in študentke in upam, da ne boste kdaj v takem položaju kot jaz.

Študentski kampus ste zavzeli mimo maščevanja in brez misli na povzročanje škode, se pravi zgolj zaradi krvi. To spoštujem. Spoštujem brezrezervno, razposajeno energijo vašega Radia. Tako kot neskončno uživam v Metliškem jutranjcu, pa v drugih oddajah od Rhyme Kickersov (Jizah be moy God!)in do Modema (special shoutout for Matej Mihevec here!!!). Pa vaš Pralni stroj je tudi dosti kul, sploh komadi Ej, deejay!, Real thing in tisti tretji, ko en tip govori zmiksano, potem pa se naenkrat pojavi neka čudna japonščina!

Pravite, da je kultura le lupinica, pod katero vre ustvarjalni kaos. In še prav imate.
Jaz dodajam (prosto po Virginiji Woolf): » I am just a weavil in a captains biscuit.«

Rš supporter: Ne! Ti si prodana duša, Vasko! Kako si drzneš moralizirati! In to na tako svetem kraju, kot je RŠ? Res te je lahko sram!!!

Minister V:

Mogoče se nismo razumeli. Nikomur ne pametujem niti ne pričakujem sočutja od nikogar.

Nisem rekel, da uživam v svoji vlogi uničevalca, ravno obratno je res, rekel sem, da me to moti in da to počnem nerad.

Pravim samo tole: Svet je brezmejen (svet ni zgolj Rš) , svet je neskončno bogat in omejeno je vztrajati na nečem, kar je zapisano propadu ( ali razcvetu, vseeno je!)
Prosim ne postanite taki kot jaz: polovičarski in strupeni. Poglejte, kam me je pripeljala moja slepa pripadnost strankarstvu.

Moj prvi korak k razsodnosti je v tem, da sem spoznal, koliko sem zapeljan, - ker lahko bi veljalo ravno obratno: jaz sam bi mislil, da so drugi zapeljani. To imam za svoj začetek intelektualne poštenosti.

Moj drugi korak k razsodnosti: spoznal sem, da so me zdresirali, kako so neugledne resnice višje na lestvici, kot pa ideje umetniško navdahnjenih ljudi.

Moj tretji korak k razsodnosti: vcepili so mi voljo do psihološke nagote ter brezobzirnosti.

Moj četrti korak: naučili so me, da se posmehujem navzkrižju zagrizenih in obupanih ljudi na Trgu republike.

Moj peti korak: naučili so me, da mora gospodovalna rasa zrasti samo iz nasilnih in strašnih začetkov. Vendar to ni res. Vladati je mogoče tudi z avtoriteto, ne samo z ustrahovanjem.

Sem strokovnjak za vpade v srednjem veku, moraliziranje me ne zanima. Če ima kdo interes debatirati z mano, pa naj se mi pridruži to jesen na Šancah nad Ravnami. Tam je nekaj gozdnih jarkov (v bližini Prežihove domačije), ki so jih prebivalci Šanc skopali, ko so se branili pred Turki.

Dobimo se v Pop baru, tam bo tudi naša baza.

MAO: Mah! Edina avantura v mestu, ki je trenutno aktualna, je zrušitev te vlade.

Primož Krašovec:

Obsedenost alternative z mainstreamom in kritiko mainstreama je odsev značilno ljubljanske obsedenosti s podeželjem in kritiko podeželja – prezir do mainstream kulture

je enako razredističen kot prezir predmeščanov do podeželja in podeželskega
življenja.

A nevrotično dokazovanje, da Ljubljana ni podeželje, je samo psyop, ki
prikriva očitno; to, da Ljubljana ni vas, še ne pomeni, da je mesto. Ljubljana
je predmestje, vrženo v vlogo mesta in prisiljeno igrati vlogo urbanega centra.

Levica supporter:

Ja, pa kaj pol, če kritika ponižuje podeželje! Saj tudi podeželje vrača nazaj svoj prezir. Ne vem, zakaj te to tako moti, če pa je treba čustva pustiti ob strani, kot si namigoval v enem od svojih memov.

Poleg tega spregleduješ njihov (levičarski ) motiv. Njihov motiv je prodreti v mednarodne vode in tam dobiti veljavo. Saj veš kozmopolitizem, pa to.

Krašo:

Se pravi bolj ko boš kozmopolitiski, manj boš malomeščanski?

Desničar cinik:

Ja, tako . Saj veš, njihovi očetje so šahirali na Kapriju, tako, da to ni nekaj novega.

Krašo:

Hm. Mene je to vedno spominjalo na kvarjenje mladine. Namreč to, da mlade ljudi naučiš, da bolj spoštujejo isto mislečega od drugače mislečega. No, morda se motim.

Levičar (ponori): Ne bi zdaj mi o tem, kdo kvari mladino!

Muanis Sinanović:

Michel Fouucault je napovedal , da se bo družba začela čedalje bolj drobiti na atome in da bo to povzročilo vznik področnih intelektualcev, morda tudi Marka Fisherja. Pa vendar on ni splošni ali specifični intelektualec, ampak nekakšen kiber intelektualec.

Enea Kavčič:

Znotraj kiber prostora so koncepti razporejeni drugače kot v preddigitalnem svetu, kar pomeni, da tudi misel dobi drugačno dinamiko, drugačen ritem, drugačno hitrost. Giblje se po novih poteh.

Izidor Barši :

Kar mi je všeč. Resničnost se spreminja; in da bi jo prikazali, se mora spremeniti tudi način prikazovanja. Literatura se ne more pretvarjati, da internet ne obstaja. Se strinjam.

OOO fan (avtist):

Narcisa je tridimenzionalni zemljevid algoritma, ki ga izvajata DNK in RNK v genomu narcise in v naša mehka tkiva so vtisnjeni kvanti iz štirih fukushimskih reaktorjev , potem ko se je tam zgodil potres.

Anže Kožuh:

Nekaj časa so japonski inženirji hladili okolico gorečega jedra, pri čemer so porabili ogromne količine meteorne vode…

In lansko leto so to radioaktivno vodo spustili nazaj v Ocean. Hura!

AOO fan:

Ne! Treba je prešaltati na resničnost kot jo zaznava zunajzemeljska inteligenca, zato predlagam novo ontologijo (alien -oriented -ontology) –_ - AOO._---_--

Dvomljivec:

To lahko reče samo nekdo, ki se ukvarja z artom. Ampak ta z življenjem nima nobene zveze.

OOO teoretik:

Protesti za podnebno pravičnost so statusni simbol postmeščanstva. Namesto tega bi bilo treba organizirati proteste, na katerih bi se izvajalo vztrajno žalovanje.

Hipster :

Žalovanje nad čim?

OOO teoretik:

Nad dejstvom, da ekologija ni več možna.

Hipster: Ampak zakaj?

OOO teoretik:

Ker je pobožna želja, še več, je izgovor za ne-dejavnost. To npr. predlaga Timothy Morton.

Strategija, da moramo najprej doseči psihološko preobrazbo, ki bo nato postala kulturna, zatem politična, nato ekonomska ter nazadnje tehnična, - ta veriga relejev predpostavlja velikansko zmožnost delovanja pravnih sistemov.

Že z vidika časovnih okvirov je to skrajno zamudno. Berite Benjamina Brattona.

Hipster: Morda pa se motiš in ta proces ne bo šel linearno, se pravi, da se bodo problemi reševali sinhrono.

OOO teoretik:

Upam, da se bo tako rešilo.

Vseeeno pa sem prepričan , da kapital in trg ne bosta vsega uredila.
Kapital je preveč barbarski in kaotičen, da bi ga lahko na hitro disciplinirali.

Poleg tega se levica sploh ne zna odločiti, kdo je revolucionarni agent – proletariat ali kapital. S tem je imel probleme že Marx. Berite Aljaža Zupančiča.

Hipster:

Torej so izrazi " temna ekologija" in "temne tovarne" (Bratton), v katerih delajo roboti ( ti ne potrebujejo svetlobe žarnic) nekakšna šala?

OOO fan:

Glavni point pri Mortonu je, da je napisal osmrtnico ekologiji in napisal manifest pozitivnemu okoljevarstvu. To je prvi korak, ki je potreben.

Kaja Blazinšek:

Morda pa bo kapital vse uredil sam. Poglejte. Njegovo bogastvo je brezmejno... Nick Srnicek govori o "platformnem kapitalizmu", Fisher o "vampirskem kapitalizmu" , Snowden o "nadzorovalnem kappitalizmu", medtem ko Alex Williams našo politično krajino vidi kot "ideološke ruševine" ...

Tisa Troha :

Vse to je analiza sedanjosti....Kaj pa, če je res, kar pravi Sadie Plant: da se bo prihodnost (anastrofa) pojavila in pripeljala do nas po večih tračnicah hkrati?

To je kar grozljivo misliti: vse težave se bodo staknile skupaj - v obliki pogubnih tehnologij in različnih okoljskih katastrof (poplave, požari,)...

Potem se bo levica začela spraševati, ali se je sploh smiselno boriti proti kapitalizmu z zgolj zgodovinskimi sredstvi.

Desnica fan: Ja, tako. Bo treba na pomoč poklicat tehnologijo.

Anže Okorn: Vsega je torej kriv bel hudič!

Badiou: Ne! Najbolj učinkovit antikapitalizem je tisti, ki je tekmec kapitalu, ne odziv nanj!

Dvomljivec: Torej je Kordiš na pravi poti, ker podpira "krafterje" in preureja njive na Barju?

HIpster1:

Zakaj pa ne. Poglejte si Brattonovo Teraformiranje. Treba je na novo premisliti tudi kmetijstvo.

Dvomljivec: Mene pa moti njegov angažma vojske.

Hipster: Zakaj? Pa saj ne misli on vojske preusmeriti. Želi ji zgolj spremeniti namembnost, torej jo preoblikovati, kolikor je meni znano.

Mark Fisherjev duh: Nihče se ne dolgočasi, toda vseeno je vse dolgočasno.

Ajvar socialist (užaljeno): Sram te bilo!

Diego Menendez (ponori):

Glejte , kam smo prišli. Folk bi kar nekaj pohal pa debatiral za brezveze. PA POGLEJTE SI, TO NI VEČ NORMALNO! POGLEJTE, KAKO SE PIČKE DONS OBNAŠAJO.... PA KAKO SE FOLK OBNAŠA!

Kritik 1 : Fisherjev blog (K-punk) zaznamuje mestoma poetičen slog, neobremenjeno drsenje med filozofskimi koncepti in elementi popkulture. Skratka gre tudi za zavestno kršenje akademskega sloga.

Kritik 2 :

Duha postkapitalizma ni utelešal nihče bolj kot Kurt Cobain, s svojo uničujočo skrušenostjo in neselektivnim besom je dajal glas pobitosti generacije...Cobain je vedel , da je tudi sam del tega spektakla, da na MTV-ju nič ne bo poželo večjega uspeha kot protest proti MTV-ju. Jameson je lepo povedal: Cobaain se je znašel v svetu ,v katerem stilistična inovacija ni več mogoča, preostane le še posnemanje mrtvih stilov....na MTV-ju je celo neuspeh dojet kot zmaga! In to frustrira!

Kritik 1: Zato strukturno meto grunga prevzame rap .... Kaj v gansta rapu pomeni "get real"? Pomeni soočiti se z naravnim stanjem, kjer si bodisi poraženec bodisi zmagovalec in kjer bomo na koncu skoraj vsi poraženci!

Kritik2:

Ko smo se že ravno pogovarjali o trans osebah... Trans oseba je glavna oseba v Sedmem nadstropju od Aljaža Krivca. Preberite si.

Nikoli ne vemo, kam ga bo odneslo in kako se bo odločil. Venomer se odloča, a tako, da na koncu sprejme Da in Ne.

Njegove aporetičnost je izvrstna.

Tadej Pavković:

Mah. Najbolj me je na knjigi zmotila nalepka
"eksperimentalni roman". In potem so me fani obtožili, da se nisem zares ukvarjal s knjigo, ampak zgolj neko pritiklino. Neupravičeno.

Kritik2:

Ja! Ti si mi en tak derridajevec, Pavkovič. Najdeš nek detajl in potem iz tega narediš škandal.

Stari komunist:

Mah, jebeš novo literaturo! Ste si prebrali Leninovo klasiko Čto delat? Potrebujemo poklicne revolucionarje, ne pa nekih mlačnih sindikatov!

Nekdo 2:

Se pravi nekaj podobnega kot Janša , ki uporablja von Clausewitzovo metodo, ki strategijo dojema kot nenehno izmenjavo napada (Twitter) in obrambe ( tradicionalizem, vrednote, morala)?

Anti Janša- Kučan polariziranje chad:

Mah dejte, no. Janša ni enoten simbol,... Tako, da jaz ne bi govoril o neki strategiji. Dejmo pozabit na te delitve.

Rumeni jopič : Preberite si Gobinauejevo delo Esej o neeenakosti človeških ras!

Nrx fan: Ne pozabimo, da je Foucaulta fasciniral Henri de Boulainvilliers, neke vrste protoreakcionar: vojna kot temelj družbe, in sicer rasna vojna med aristokraatskimi Franki in galsko rajo.

Acc odpadnik: Kot mladega me je izredno pritegnil Tess iz rodovine d' Urbevillov Thomasa Hardya. Govori o tem, da je razredni boj nadaljevanje etničnega spopada med Normani, francosko govorečimi zavojevalci, in angleškimi domačimi.

Xenofem: Torej zgodovinskih spopadov ne moremo zvesti na ideološke boje, pač pa spopade med plemeni? Potemtakem smo na sledi Bordieu-ju: večina vojn je vojna med življenjskimi habitusi, ne pa neko splošno prepričanje.

Gregor Moder:

Ampak pojava Rumenih jopičev ne moremo uvrstiti v heglovsko zvrst komičnega. Zakaj ne? Ker se njihovi neuničljivosti bolj posmehujemo, kot pa da bi nas v resnici spravljala v smeh!

MAtija Pušnik:

Jaz pa bi fenomen Rumenih jopičev raje razložil s prehodom od komičnega k presežnemu.

Poglejte si Shreka! Na začetku Shrek igra junaka (čeprav je močvirska spaka) , na koncu pa vidimo, da je dejansko postal junak. Tudi gledalci to občutijo, saj ga no koncu ne občutijo več kot kreaturo.

In povsem isto je z Rumenimi jopiči. Oni same sebe dojemajo komično, vsi jih imajo za komične, ampak sčasoma smo videli, da oni igrajo prekleto resno igro in da niso navadni klovni. Kar se je začelo s šalo ( Rumena jopca, ha, ha), se je končalo z (resno) pretnjo, ki je kot vemo, že sama po sebi kaznivo dejanje.

Gregor Moder:

Ja, nekako tako. Vmesni moment med komičnim in presežnim pa je vsekakor nezaustavljivost. Najprej so stvari komične, potem vztrajajo (nezaustavljivost) in na koncu postanejo smrtno resne. Tako jaz gledam na to.

Urša Zabukovec:

Ampak poglejte si like pri Dostojevskem!

Prav takšne ljudi bi rabili! Noro imam rada ta komični tip malih človečkov, ki si čisto zares domišljajo, da s svojimi mikroskopskimi dejanji in vztrajnostjo lahko pomagajo skupni zadevi in ne čakajo na vsesplošno vstajo in pobudo.
Kdo je zrušil tlačanstvo v Rusiji? Kdo nasploh ruši sužnjelastniške sisteme? Kdo bo zrušil digitalnega leviatana, ki se prebuja?

Revolucionarji, vsesplošne vstaje, o katerih beremo v zgodovinskih knjigah, ali »komični tipi malih človečkov« s svojo »vztrajnostjo« in »mikroskopskimi dejanji«, ki se večinoma izmikajo očem javnosti?

Tega ne moremo vedeti. Kar vemo, je, da se nas oblast boji. Boji se naših sanj, zato nam ves čas in po vseh mogočih kanalih vsiljuje svoje agendaške nočne more, že izdelane prihodnje svetove, v katerih ljudje, še zlasti tisti z visoko razvito osebnostjo, v resnici niso dobrodošli, boji se našega protagonizma, zato ga že vnaprej histerično nadzira: z njim trguje in baranta, ga podpihuje, ugrablja, usmerja in zlorablja. Kar nam preostane, je mikroskopija – sanj, načrtov in delovanja.

Vztrajnost velja.

Gregor Moder:

Ampak ali ne pridemo na ta način do Rumenih jopičev?

Dvomljivec: Pa dajmo ustanovit Modre jopiče!

Michael Jumic:

Zakaj pa ne? Kako pa mislite, da so nastale ZDA? Preberite si Turnerja.…. On je usodo Američanov opisal z geografsko formulo "odprta meja na zahodu". Iz tega naslova so nastali novi junaki: Pionir, farmar, misionar, trgovec in tudi šerif , ki v ZDA pregovorno uteleša zakon. To je bistveno za ameriško samopodobo, hollywoodske mite itd., da ne naštevam.

Robert Bobnič:

Tako je! Če ne bi bilo Trga republike, kjer se sekajo različne socialne silnice, ne bi bilo zanimivo. Prepiri morajo imeti lastna tla, lastno fiziko, lastno arhiterkturo. Preberite si Henrija Lefevbra.

Zato je tudi shitposting, ki izvira od tu, tista "literatura", ki se zaveda materialnosti lastne pisave. Ob tem pa prekinja z "idealističnim" kriticizmom, saj ga presega s svojim realizmom in novim izrazom.

Dvomljivec:

Morda imaš prav. Vsekakor gre tu za delirij, ki nima nič skupnega z očetom-materjo. Prav tako nima nič skupnega s politiko. Prej gre za obračun z lastnimi demoni v glavi. Trg republike je torej očiščevalnica.

MAx Valenčič: In greznica.

HIpster 3 :

Ja, saj to je itak med seboj povezano, ali ne? Očitno so težave tako hude, da se mora očiščevanje dogajati na posebno visokih obratih.

Duh Marka Fisherja:

JAo, jao , jao.

Glede mladine. Mladina ni cinična ali apatična, ampak v miselnem ovoju, ki ga povzema stavek: »Vem, da stvari niso v redu, ampak še toliko bolj vem, da jih ni mogoče spremeniti.« Jaz to imenujem refleksivna impotenca.

O depresiji. Na drugi plati patologizacija onemogoča depresiji, da bi postala diskutabilna. Vsakdo ti bo rekel: " Pozdravi se." S tem je pojav depresije in ostalih psihiatričnih bolezni odvezan družbeno-sistemske kavzalnosti.

O branju. Če študente zaprosimo, da preberejo več kot le nekaj stavkov, jih bo veliko (med njim so lahko tudi odličjnaki) protestiralo, da tega preprosto ne zmorejo. Ampak pozor: to se ne nanaša na vssebino besedila, če jih boš vprašal o vsebini, se jim bo zdela super zanimiva. Kar je torej dolgočasno, je sam akt branja!

Glede čutnega ustroja današnje mladine: Dolgočasiti se pomeni biti ločen od čutno dražljajske matrice pošiljanja sporočil, gledanja v telefon, youtub-a in hitre hrane ali vsaj comfort food- a.

Levičar:

Mladina je torej pripeta na kapital. Kar je slabo! Vedeti moramo, da je kapital skoz in skoz nepismen. Preberite si Anti Ojdipa. Elektronski jezik se ne prenaša niti z glasom niti s pisavo; informatika lahko deluje brez obeh.

Lacanian:

Jah, jebiga. Če se odpoveš Očetu, zna biti zajebano. Točno to je naredil Fisher in to je značilno za otroke postkapitalizma: vse kar je povezano z avtoriteto je samodejno dolgočasno. Potem ti pa umrejo od dolgčasa (Cobain, Fisher...) Ja, težko je ne bit desničar dans.

Levičar teoretik:

Ne prosim psihologizirati, no! ...dejmo se streznit in narediti nek zgodovinski lok (in point):

Vse se je začelo na prehodu iz fordizma v postfordizem ( kot ugotavlja marskistični filozof Christian Marazzi) : ----- (datum: 6.oktober 1979).

Takrat je ameriška centralna banka za 20 točk zvišala obrestne mere in tako pripravila teren za "novo fleksibilnost", ki je nadomestila togost ffordistične proizvodne linije.

Od tu naprej kapital sledi človeku, tudi ko sanja. Čas ni več linearen , ampak postane kaotičen, razdrobljen. Z vidika delovnega časa: nastopijo kratkoročne zaposlitve zaradi nenehnih prestrukturiranj podjetij.

Duh Marka Fisherja:

To pa je tudi problem levice. Namesto da bi se začela ukvarjati z lokalnimi problemi, je preveč uperjena v izgraditev mednarodne skupnosti (države).

In to jih bo neslo. Prav tako se ne ukvarja s prihodnostjo, čeprav bi to morala biti njena prva perspektiva.

Duh Marka fisherja: Bauer, kaj si imel ti s Šumom, drugače?

Bauer:

kaj pa naj bi imel? V bistvu se nismo nič skregali, to bi bilo zmotno reči. Bolj natančno bi bilo reči, da se je med nas naselil cel niz razlik, tako da je bilo nemogoče komunicirati.

Duh marka Fisherja: Hm. Zanimivo. Sem misli, da boš rekel: ne ne, mi se nismo skregali, kapital med nami se je skregal. To bi bilo v tvojem slogu.

Marko Bauer: Ne, v mojem slogu bi bilo sporočilo nekaterim univerzitetnim profesorjem: Pavlihova pratika (da ne bo pomote - to je genialna revija) ni edina revija v Sloveniji. Je ena izmed mnogih.

Duh Mrkega fisherja: Genijalno.

Ramona Xavier:

Bom še jaz delila mojo izkušnjo.

Do leta 2012, ko sem zbežala od doma (Portland v Oregonu) nisem poznala nikogar... kmalu pa sem začela srečevati ljudi, s katerimi sem kasneje ustanovila SPF420. O moji mali skupnosti lahko rečem: SPF420 smo ustanovili, ker nič ni bilo za nas slabega, razen tega, da je bil nekdo negativen in zaprt. Tako se je začel razvijati vaporwave....

Nastanek vaporwava je bil v v tem, da so se različne (internetne) silnice lahko sklopile v Chicagu, na severovzihodu Lizbone in v Portlandu! In zato imam j a z probleme z levico, - zaprta je. Poglejte , kako neprimerno se levica obnaša do Mance g Renko..... Svoj čas sem ji rekla: ti ne spadaš sem, ampak nekam povsem drugam.....

Matija Jan:

Joj, jo, joj! Ampak desnica je v nečem boljša. Zakaj npr. so memi na desnici dobri? Zato, ker so memi na levici slabi. Ali še bolje rečeno: Memi na desnici prikazujejo resničnost, medtem ko memi na levici "moralizirajo" , kislijo z moralo, kot bi rekel Mendi. Takoj, ko pa levičarski memi postanejo desničarski, postanejo dobri. Torej desnica ima boljši občutek za aktualnost, kot pa levica. To je dejstvo.

Levica supporter: Ampak, kaj pa Moon Man? Moon Man bi rad pobijal črnce in tudi jih, če verjamemo njegovim izjavam. Prav tako tlači v peč Jude, pretepa in posiljuje ženske, bombardira Detroit, meče atomske bombe na Bližnji vzhod, izvaja množične deportacije, gradi koncentracijska taborišča. Po svoje Trump, če pogledamo njegove izjave, ni bil daleč od tega.

Matija jan:

Ja, to je pa malo problematično.Ampak ja, težko je ne bit desničar dans. To sem želel povedati.

Nekdo 3:

Mehičane je izganjal že Obama, že pod njegovo oblastjo so trpinčili temnopolte, prav tako na meji med Mehiko in ZDA že nekaj časa stoji zid. Ko je Trump govoril o tem, da bo zgradil največji zid, kar jih je, je v najhujšem primeru trdil zgolj to, da bo obstoječi zid zvišal za pol metra.

Matija Jan:

Ampak kaj se lahko nauči levica od njega? Da postane malo bolj samozavestna.
Poleg tega si poglejte spopad/ reakcijo levičarjev , ko je šlo za Rog:
Kronski prikaz dogajanja je bilo pismo podpore tovarni Rog – mislim, da skupno pismo sociološkega ter pedagoškega oddelka. Če se prav spominjam, je argumentacija potekala nekako takole:

1) Če se Mestna občina Ljubljana ne odpove uporabi sile, ki jo premore, gre za neenako razmerje moči in odsotnost dialoga.

2) Ker je potreben dialog in ker so razmerja moči v svoji neenakosti slaba, naj se Mestna občina Ljubljana odpove nasilnim sredstvom.

Če povzamemo: V nekem spopadu je nekdo od mene močnejši, zato ga naprošam, da se odpove temu, kar zmore, da ne bo več močnejši. Bravo! Bravo! Argumentacija in pol!

Poglejte si Ano lorger. Ona razsuje do konca.!!!
Pa je levičarka. Ampak ravno ta njena desničarska smelost jo dela boljšo levičarko.

Izidor Barši:.

Levica se lahko ogromno nauči od desnice. Otresti se je treba pomehkuženosti.

NEkdo 2: Te še kaj moti na levici?

MAtija Jan: Ne vem.

Simon Smole: Btw. Mogoče ni dovolj gledait v brezno. Treba se je vreči vanj. Mogoče je to izgubljena modrost levice.

Nejc Slukan:

Ja. Ali pa se (malo sem ironičen) prepustiti akceleracionizmu....

Akceleracionistični projekt vidi prihodnost kot obet dominacije nečloveškega. To, kar si želi akceleracionist, kot je Land, je napredovanje in nadvlada linearnega ritma kapitalističnih abstrakcij.... Človeka je treba prilagoditi nadaljnemu razvoju slepega kibernetičnega procesa.

Boštjan Videmšek:

Dajte se prosim malo umirit s tem zapletenim izražanjem, prosim.

V svetu preplavljenem z nepomembnimi informacijami, je moč v jasnosti.

Teoretično se vsakdo lahko vključi v razpravo o prihodnosti, vendar si mnogi ne moremo privoščiti razkošja raziskovanja, saj imamo nujnejša opravila – hoditi moramo v službo, skrbeti za otroke ali postarane starše. Toda če bo o prihodnosti človeštva odločeno brez nas, ker smo preveč zaposleni s hranjenjem in oblačenjem otrok, bomo mi in naši potomci kljub temu čutili posledice. To je skrajno krivično. Toda kdo je rekel, da je življenje pravično?

Sedem milijard ljudi ima sedem milijard ciljev. Samohranilka iz zairskega sluma, ki stežka preživlja svoj otroka se posveča prihodnjemu obroku, prebežniki na čolnu sredi Sredozemskega morja zrejo v obzorje in iščejo kopno, hudo bolni v barcelonski bolnišnici zbirajo moč za nov vdih.

Vsi ti ljudje imajo hujše težave, kot je segrevanje ozračja in kriza liberalne demokracije.
Ljudje razmišljamo v zgodbah- in ne v dejstvih, številkah in enačbah. Čim preprostejša je zgodba, tem bolje. Vsak človek, vsaka skupina in država ima svoje zgodbe in legende.

Vendar so svetovne elite v New Yorku, Berlinu in Moskvi oblikovale tri velike zgodbe, ki naj bi razložile vso preteklost in napovedale prihodnost vsega sveta. Prepričan sem, da jih poznaš.

Druga svetovna vojna je odpihnila fašistično zgodbo. Od konca 40-ih do konca 80-ih prejšnjega stoletja je bil svet bojišče le med dvema zgodbama: komunizmom in liberalizmom.

Nato je komunistična zgodba propadla. Prevladujoča paradigma za človeško preteklost in nepogrešljiv priročnik za prihodnost sveta je postala zgodba liberalcev – vsaj tako je menila svetovna elita.

Liberalna zgodba poveličuje moč svobode. Pripoveduje, da je človeštvo več tisočletij živelo pod jarmom zatiralskih režimov, ki so ljudem dodeljevali malo političnih pravic, gospodarskih priložnosti in osebnih svoboščin ter izrazito zavirali pretok posameznikov, blaga in idej.

Toda ljudje so se bojevali za svobodo in ta se je korak za korakom krepila.

Surove diktature so zamenjali demokratični režimi; gospodarske omejitve je premagalo svobodno podjetništvo. Ljudje so se naučili razmišljati z lastno glavo in slediti srcu, namesto da bi ubogali fanatične duhovnike in nazadnjaške tradicije. Zidove, obrambne jarke in bodečo žico so zamenjale odprte ceste, trdni in široki mostovi ter živahna letališča.

Vseeno liberalna zgodba priznava, da ni vse rožnato in da moramo premagati še veliko ovir.

Velikemu delu sveta še vladajo tirani in celo v najliberalnejših državah državljane mučijo revščina, nasilje in zatiranje. Poleg tega je vsakomur jasno, da kapitalizem človeško bivanje surovo pretvarja v potrošništvo, ter da preprečuje v človekovi duševnosti iskati kakršnokoli globino, saj je globina nekaj slabega in napornega.

Vseeno pa vemo, kaj nam je narediti, da bi težave premagali – ljudem je treba dati več svobode! Varovati moramo človekove pravice, vsem dati volilno pravico, oblikovati moramo svobodne trge ter posameznikom, blagu in idejam omogočiti čimbolj neovirano gibanje po svetu.

Vendar so od začetka svetovne gospodarske krize leta 2008 ljudje po vsem svetu čedalje bolj razočarani nad liberalno zgodbo. Spet so v modi zidovi, ograje in krepi se upor proti preseljevanju in trgovinskim sporazumom. Demokratične vlade spodkopavajo neodvisnost pravnega sistema, omejujejo svobodo novinarjev, kupujejo volitve, nerazumno spreminjajjo organizacijo vsakdana in vsakršen upor proti temu označujejo kot izdajo lastnega naroda.

Leta 2016 se je zgodil referendum o Brexitu in vzpon Donallda Trumpa v Združenih Državah Amerike.

Še pred nekaj leti so Američani in Evropejci z orožjem želeli osvoboditi Irak in Libijo, ampak zdaj se zdi liberalna vizija mnogim v Kentuckyu in Yorkshiru nezaželena, pa tudi nedosegljiva. Nekateri so vzljubili star, hierarhično urejen svet in se preprosto nočejo odreči privilegijem, ki jim jih omogočajo rasa, spol in narodnost.

Leta 1939 so ljudem ponudili na voljo tri zgodbe, leta 1968 dve, leta 1998 se je zdelo, da prevladuje samo ena-
danes pa smo brez kakršnekoli zgodbe.

Ni čudno, da so trenutne elite povsem medle in zbegane.

Pomirjujoče je, če je zgodba ena – vse je kristalno jasno.
Srhljivo pa je, če nenadoma ostanemo brez sleherne zgodbe.

Podobno kot sovjetska elita sredi osemdesetih tudi liberalci sedaj ne razumejo, kako se je zgodovina odmaknila od začrtane smeri. V zmedenosti razmišljajo apokaliptično, kot da lahko to, da zgodovina nima srečnega konca, pomeni le eno: svet drvi v propad.

Um, ki ne more preveriti resničnosti, se lahko oprime le katastrofičnih možnosti, seveda pa bo pri tem zapis smrti pomagala pospešiti še tehnologija! Res smešno.

Tako kot človek, ki si predstavlja, da hud glavobol pomeni zadnji stadij možganskega tumorja, si liberalci predstavljajo, da je Donijev vzpon in Brexit konec človeške civilizacije.

Fisherjev duh:

Ampak mene pa vseeno to moti. Pogrešam javno storitveni BBC in Channel 4, ki sta me radostila z oddajami kot sta Tinker Tailor Soldier Spy, Pinterjeve igre in sezone Tarkovskega.

(((((((((( bubble(((((((((bubble(((((( L /acc fan: Proti kapitalizmu se lahko boriš tudi tako, da ga pospešiš do eksplozije in potem njegove lastne fragmente usmeriš proti njemu samemu. Štekaš?

R/ acc fan: Ampak acc ni samo hitrost, temveč tudi "globoki" čas. Čas onkraj poznane, predstavljive zgodovine. Zato je acc tako grozljiv.

Acc contemptor: ha, ha, ha. Tale "acc" se je spomnil nekdo, ki ima zvezano inzulinsko črppalko na baterijo, Raspberry Pi in monitor za spremljanje glukoze. Aha, torej je pozitivna povratna zanka tu! Ha, ha, ha. Pankreasa sploh ne potrebujemo več! ))))))))) ))))))))))bubble))))))))))))) )bubble)))))

Jernej Kaluža:

V tem trenutku to sploh ni slabo, kajti (levičarska) kritika je danes omejena na kritiziranje Harmonikaša na tromostovju ….

Iztok Osojnik:

In smo pri književnosti in kritiki! Kaj je zame dobra (literarna) kritika? ....Na Hrvaškem imajo tistega Babića...In ko bereš njegove kritike, - to vse cvrči in poka! To je zame dobra kritika!

Zahtevnež:

1. Naloga kritika ni fetišiziranje avtorjev, ampak obujanje od mrtvih. Kritištvo je oblika religije.

2. Vstopiti v vlogo nekoga, ki z železniimi rokami nujnosti trese posodico z metalnimi kockami, zahteva močno osebo.

3. »Česar ne obravnavamo, to ne obstaja.« Ta sodba je posledica intelektualne napake. V naši »Novi Razpršenosti« je nujno potrebno, da se kritik razgleda po okoliških hribih, skratka, da pojasni svojo (omejeno) perspektivo. Izgovori v smislu »to je onkraj moje čajne žličke« odpadejo.

4. Hvaležnost, upanje in prezir niso dejstva. So čustva, se pravi , da se napajajo iz lastne podvojitve. 95 odstotkov naše države ima ta problem. Bubbli, pa to.

5. Bogove je mogoče izstradati tako, da se kritik(i) izseli(jo) v gozdove.

6. Kritik mora biti odgovoren za svoje sanje.

7. Če kritik nima trdnega znanja, nič hudega. Toda potem mora toliko bolje razviti svoj sanjski aparat.

8. Kritik mora hoditi spat s pogledom na gorečo vžigalno vrvico, ki je napeljana k sodom smodnika.

9. Kritik ne sme veliko spati. Zbuja se z vratolomno podplutimi vekami in razkuštranih las.

10. Kritik svoji sreči ne sme pustiti, da zasveti. Ravno obratno: pustiti mora , da zasveti njegova temačnost.

11. Kritik mora v hudobnih, neotesanih avtorjih uživati kot v pogledu na divjo pokrajino, ki ima lastne smele linije in svetlobne učinke.

12. Kritiku je prepovedano iskati resnico / vrednost zgolj v dobrih osebah.

13. Kritik se izogiba vsemu človeškemu. Izogiba se pozitivni povratni zanki in človeškemu varnostnemu sistemu.

14. Posnemanje čustev (pizdenje čez Mladino, čez Repovža, Kordiža, čez desničarje, Lokarja , čez Novo Tv) je za kritika zapravljanje moči in popolnoma sprevrženo dejanje.

15. Kritik mora občasno groziti avtorjem, na ulici jim mora slediti, jih zasledovati ter jim pljuniti v obraz (če to dovolijo). Lahko jih tudi sklofuta.

16. Kritik mora vzdrževati dobro telesno kondicijo. Ohranjati mora podobo, da sta njegova duša in duh dorasla vsem nevarnostim in presenečenjem.

17. Kritik se mora zagraditi v visok stolp z visokimi zidovi (, ker vanj buta morje literarnega dreka), a vseeno mora v obzidje vgraditi gostoljubna vrata.

18. Kritik se mora po prebranem čtivu popolnoma spremeniti, še več, s svojim zgledom mora spremeniti tudi druge. Bilo bi grozno, če prebrano delo v njem ne zbudi spreobrnenja. Konvertitstvo je nekaj zaželenega.

19. Kritik si mora sam določiti anatomijo lastnega zaznavnega aparata. (Ne sme mu jo določiti narava).Po eni plati mora razviti tako ostre oči, da se mu avtor zazdi neizmeren in neskončen. Po drugi plati mora v sebi sprožiti takšno organogenezo, da zaznavanje osončja in planetov občuti kot skrčeno na eno samo celico.

20. Kritik ni koristen člen ali orodje nekee celote, ampak nekdo, ki dela škodo avtorjevi, družbeni ter predvsem lastni neumnosti. Zgolj to. Kritikk ni poboljševalec ali razvozljalec sveta.

Neoracionalist 1:

Mah ne! Nas ne zamima usoda ali človek. Nas zanima finančna matematika, kognicija in processna filozofija.

Ela Praznik:

Tako je! Raje pojdite vsi reševat matematične naloge!

Acc odpadnik:

Na kateri točki se bo torej izumljala prihodnost?

To vprašanje si zastavlja tudi Alexander Billet, ko ocenjuje neko delo od Mata Colqhuena/Xenogothic-a.

Sam vidim (kot je že rekel Mendiževec), da so alternative že tu.

1. postakademska levica

2. "pospeševalska " levica (aka acc in neorat levica)

3. halucinacijska/dream/accid/farmako levica

Prva se naslanja na teorijo, vendar je problem le-te, da se ne sprijema dobro z novo resničnostjo, torej je v zatonu. Prav tako je preveč rigidna, poleg tega, da je dolgočasna (vrti se v 40 let starih klišejih). Problem je tudi v tem, da producira še več političnega fašizma in cinizma.

Druga levica zna sanjati, vendar le s pomočjo tehnologije. Je v porastu in ima veliko možnosti za širjenje. Njen problem je , da krepi individualni fašizem, avtizem in pomanjkanje empatije itd.
Prednost tretje je, da zna dobro sanjati in da je avtentična, vendar jo zna to izčrpati. Počasi bo omagala in se degenerirala.

Nasprotovalec:

Kako misliš to, da zna "pospeševalska" levica sanjati? A niso ravno oni ful hudi realisti?

Poleg tega se mi zdi opisovanje levičarjev s terminom "sanjati" neprimerno. Že po Badiouju je misel nekaj, česar si ne ne želimo niti ne moremo ljubiti per se, ampak je to neko nasilje. Nekaj , kar ni prijetno.

Acc fan:

mah ne, no! vsi ti opisi/normativi: ( Lacan) " Subjekt mora udariti po tistem, kar mu je najdražje, saj se bo tako rešil oblasti, ki ga drži v šahu) in (Badiou) " Individuum mora priti do točke, kjer ga zajamejo njegove predindividualne določitve" naenkrat niso več tako učinkoviti, ker padejo ven iz subjekta v polje tehnologije.
Tehnologija je sedaj tista, ki je shizofrena/fragmentirana in se mora poboljšati/sestaviti! Zato je v tem momentu realizem z vsemi svojimi spekulativnimi odvodi v porastu.

Nasprotovalec:

Ampak ni point zgornjih formul opis, tu gre za način subjektivacije. Zgornje formule imajo specifičen namen, ne moremo jih dojeti kot del nekega čarovniškega diskurza.

Acc: saj jih ne, ampak potem pa učitelji niso dobro opravili svojega dela.

Hipster: ali pa se je svet tako spremenil. To se mi zdi dosti bolj točno.

Marko Bauer:

Ko sem se pogovarjal z Landom, je bil nekako v precepu glede Človeškega varnostnega sistema: v Stalitvi je zagovarjal kaos, potem j e spet nekaj rohnel, da bi rad samo etično neoporečne begunce in tako dalje.

Acc fan:

Ja, vem.

V tisti dinamični situaciji je celo sam priznal, da je težko biti jasen, celo pri lastnem razumevanju.

V Stalitvi je npr. zapisal: " $talit4ev ima mesto zate. Mesto shizofrenične HIV + transseksualne latino-kitajke na stim navlečene L.A. kurbe z vsajenimi sončnimi očali odbojnih stekel in zajebano držo. Zadeta od meššanice drog K-nova, sintetičnega serotonina in analogov ženskega orgazma, ki je pravkar likvidirala tri turingove policiste z 9- milimetrsko pištolo. "

Marko Bauer :

Sploh pa ne vem, zakaj ti očitki o fašizmu proti meni.

A se spomnite, ko je prišlo do konvergence med Nrx-om in acc-jem, med blogoma Xenosystems in Urban Future 2.1 in so Landu odklopili @outsideness? Takrat sem se postavil proti in napisal: nočemo tega, hočemo, da je to ločeno!

In zdaj dobivam pod nos takšne stvari!

Mene ne zanima desnica v crowleyevskem smislu:
" vsakdo lahko počne, kar se mu zahoče, vendar mora potem sprejeti posledice."

Acc fan:

Meni je bil všeč njegov odgovor na vprašanje, zakaj se ukvarja s temi zmedenimi tokovi v twittersferi…

»Ker od tu prihaja zelo dobra glasba.« Tako mi je odgovoril.

Marko Bauer:

Poleg tega je zatrdil nekaj zelo prepričljivega. Nekako takole (parafraziram): »Ni zdi se mi fer, da levičarski lepodušneži govorijo o fašistih, če pa nimajo nobenega stika z njimi. Jaz imam stik s fašisti skoraj vsak dan ( in to so težko prebavljive osebe!!!), ampak ne mi, prosim, govorit o fašizmu, če nič ne veš o tem, razen toliko, kolikor si prebral iz učbenikov.«

Opazovalec:

V Ameriki imaš rap, ki je favoriziran od levice in še danes drži močno linijo. Kiberpank je bil vedno bolj v ozadju, vedno pa je bil bolj desničarski.

Potem so nastopila družbena omrežja in začel se je porast kiberpanka.

1.) Ne samo, da se je naenkrat neoreakcija lahko vzpostavila, še več, veliko levičarjev je čez noč postalo desničarjev.

2.) Nato je leta 2016 prišel na oblast Trump, ki je zmagal s pomočjo novih tehnologij.

3.) Leta 2017 so mulčki s telefoni snemali tetraplegika, kako se utaplja, namesto da bi poklicali reševalce. (berite Rana el Kaliouby: Girl decoded)

Po tej liniji (imo) se je sprožila demonizacija tehnologije.

Andrej Tomažin:

Nikoli me niso zanimale Assange-Snowden zadeve.

Na prizorišču se pojavi glasbena skupina B--NOiZ (Bog Ne Mara otrok in je Zloben):

;.;_:_:_._._._.__.;.;.:,:,::,..,,.:..,,.;..
:;:;:;:;ČĆČĆčĆĆčćĆčćččćčććčćĆčč…:::.::::::.__.__-___------

AAAOO

OOoooo

Gremo zdaj 1!11!1!1111!!!1!!

V idemo

Tvoja Mami
?**///////

JE GOLAŠ
GOLAŠ

MIMI GORČICA
CA CA CA CA cA

GAJA NAFAĐA
ZENF /// NASLADA

HA JAJA ajA
…:……
:….::……:::.:::..::.:::…………..:::.:.-.-.-.-.--:-:-._._._:_:kurc//777/77

Robert Kuret:

Ne! Potrebujemo zlomljeni jezik. Treba je pripovedovati iz črev! Berite Sybillo Berg. Tam vsebina preoblikuje sam način izražanja. Oziroma sama fragmentiranost jezika kaže na stisko ljudi, na njihovo iracionalnost.

Živa Božičnik Rebec:

Ja, to je res, poglejte, kako pomembni so materiali v jeziku umetnosti. Steklo pri Walterju Benjaminu. Berite njegov Erfahrung und Armut. Ali pa Miesove tišine od Wallensteina.

( - - - s e n a d a l j u j e =9)

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness