Konec neodvisnosti Radia Študent?

Oddaja

Na včerajšnji 26. redni seji študentskega zbora Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU) je po hitrem in proceduralno spornem postopku spremenjen Akt o ustanovitvi Zavoda Radia Študent (RŠ) Med drugim je spremenjen tudi člen, ki določa sestavo Sveta Zavoda RŠ, in sicer tako, da predstavnika strokovne javnosti, ki ga je do sedaj imenoval »Svet« oziroma 6 preostalih članov Sveta, na podlagi več predlogov možnih predstavnikov strokovne javnosti, od sedaj naprej imenuje »izvršni organ ŠOU v Ljubljani«. To pomeni, da ima sedaj ŠOU v Svetu, v katerem so do zdaj sedeli 3 predstavniki izmed izbranih sodelavcev RŠ, 3 predstavniki ŠOU in 1 skupno izbrani predstavnik strokovne javnosti, absolutno večino. Gre za nezaslišan poseg v splošno in programsko neodvisnost najpomembnejšega študentskega in neodvisnega medija v državi, saj so pristojnosti Sveta Zavoda RŠ poleg poslovnih tudi sprejemanje temeljne programske zasnove, imenovanje in razreševanje odgovornega urednika, sprejemanje programa dela, sprejemanje programa razreševanja presežnih delavcev itn.

Še posebej je sporno in nenavadno, da o spremembi Akta niso bili predhodno obveščeni ne člani Sveta Zavoda RŠ ne predstavniki RŠ, poslanci Študentskega zbora pa so dobili gradivo na sami seji. Namreč, predsednik študentskega zbora, Boris Cesar, točke sploh ni bil uvrstil na dnevni red, ker, po lastnih besedah, »ni imel dovolj časa, da se seznani s priloženim gradivom«. Uvrstili so jo poslanci poslanske skupine Povezani po hitrem postopku kot t. i. »prednostno točko«, ki se jo lahko vloži na sami seji s podpisom desetih poslancev. O pričujoči spremembi Akta se sicer neuradno govori že eno leto oz. od takrat, ko je direktorja ŠOU postal Andrej Klasinc, ki je nedvomno podpornik, če ne pobudnik ideje – predlog spremembe pa je včeraj vložila poslanska skupina Povezani, ki skupaj z Modrimi in SuiIuris sestavlja vladajočo koalicijo. Za predlog so potem glasovali poslanci Povezanih, SuiIuris in nekateri nepovezani poslanci, skupini Iskra in Zagon sta bili proti, Modri pa so bili »razdeljeni«, v glavnem vzdržani oz. niso glasovali, kar je privedlo do končnega rezultata 20 za, 12 proti in 3 vzdržani, s čimer je sprememba Akta o ustanovitvi Zavoda RŠ tudi izglasovana, saj je za to potrebna navadna in ne absolutna večina (23 poslancev).

Da gre pri pričujoči spremembi akta za še nezaslišan poseg ŠOU v programsko avtonomijo že 45 let neodvisnega Radia Študent, pa je jasno že iz same debate pred glasovanjem. Predlagatelj, vodja poslanske skupine Povezani, Blaž Račnik, je tako med drugim govoril tudi o strukturi programskih sodelavcev RŠ (študenti/ne-študenti), o neobjektivnem poročanju glede študentskih referendumov in drugih študentskih zadev, o vplivu študentskega društva Iskra, o »blatenju« ŠOU s strani RŠ itn. Naj opozorim, da je sprememba programske politike RŠ načrtovana že v volilnem programu skupine Povezani iz leta 2012, v katerem v zadnji točki programa med drugim najdemo tudi stavek: »Narediti program RŠ bolj prepoznaven

Kako nameravajo Povezani narediti program RŠ bolj prepoznaven, pa je moč sklepati tudi iz prepoznavne usode kolapsa Kluba K4. Pričujoči scenarij namreč neskončno spominja na tisti, ki smo mu bili priča s strani poslanske skupine Povezani pred natanko enim letom v zvezi z Zavodom K6/4. Spomnimo se, takrat je bila za predstavnico strokovne javnosti v Svetu Zavoda K6/4 imenovana »ugledna harfistka« Marina Rajković, kar je omogočilo izvolitev Aleša Logarja za direktorja zavoda. Novo vodstvo je potem malodane čez noč med drugim odpustilo računovodjo zavoda, natakarje v kavarni Metropol, PR-ovko kluba K4 in naredilo rošado glede skrbnika za gostinstvo v 4-ki, za vodjo šanka pa je bil postavljen soprog Marine Rajković in član Povezanih, Alan Nikola Rajković.

Potem pa je vse šlo samo še navzdol in so klub za nekaj mesecev zaprli. Klub trenutno sicer deluje, vendar to ne bi bilo možno brez t. i. sanacijskih ukrepov v vidu večkratnega izčrpnega dodatnega financiranja Zavoda K6/4, ki se v obdobju enega leta merijo v stotinah tisočih evrov, pri čemer se proračuni ostalih zavodov radikalno znižujejo do mere, ko je resnično ogrožen njihov obstoj, za kar je eklatanten tudi primer Radia Študent.

PRORAČUN ŠOU/RŠ ZA LETO 2014

Naslednji teden pa se obeta že nova seja zbora ŠOU v Ljubljani, z novimi in drugačnimi pripetljaji glede usode Radia Študent, saj se bo na tej seji odločalo o proračunu ŠOU za leto 2014. Predlagani proračun za RŠ za leto 2014 iznaša 180.000 EUR, kar je natanko toliko, kot smo ga bili deležni lansko leto, ko smo komaj preživeli ob izčrpni donacijski podpori naših poslušalcev in podpornikov v okviru akcije ReŠi RŠ. Znesek sofinanciranja je bil dogovorjen tudi na sestanku med predstavniki RŠ in predstavniki vseh poslanskih skupin Študentskega zbora. Že ta znesek je, kot vemo, za letno delovanje RŠ nezadosten in smo nanj pristali šele po enomesečnih pogovorih z vsemi poslanskimi skupinami, ob posredovanju Domna Kosa, pomočnika predsednika ŠOU Roka Likoviča, zadolženega za reševanje primera RŠ, in sicer ob obljubah, da bomo dobili še dodatnih 50.000 EUR po prejemu povrnitve sredstev po ZUJF s strani države za leto 2013. Da bo zadeva še slabša, je poslanska skupina Povezani že napovedala, da ne namerava podpreti niti tega proračuna za RŠ in da bo vložila amandma za dodatno nižanje proračuna, in sicer takšno, kot ga bo predlagal direktor ŠOU, Andrej Klasinc. Glede na to, da se je slednji izogibal konkretnemu odgovoru in je govoril o dodatnem nižanju okoli 20 %, lahko sklepamo, da bo šlo za dodatno nižanje od 35.000 do 50.000 EUR, kar bi definitivno pomenilo tudi konec RŠ, kot ga poznamo.

Poslanski skupini Povezani in gospodu Andreju Klasincu je očitno malo mar za več kot 10.000 podpisnikov Peticije za ohranitev, obstoj in razvoj neodvisnega Radia Študent, katere prva zahteva se glasi: »Zahtevamo od Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU): delovanje v javnem interesu, prerazporejanje financ ter ustvarjanje kratkoročnih in dolgoročnih mehanizmov za nadaljnje nemoteno delovanje RŠ in drugih neprofitnih zavodov in dejavnosti, ki delujejo v študentskem in širšem družbenem interesu.«

Še več, tovrstnih dejanj na Radiu Študent ne moremo razumeti nikakor drugače kot načrtni poseg ŠOU v neodvisnost medija in njegovo kaznovanje zaradi objektivnega poročanja in obračanje pozornosti na dogajanja v okviru ŠOU, kar je v skladu z našo programsko zasnovo in poslanstvom, ki ga za študentsko in širšo družbeno javnost kot neodvisni medij opravljamo že 45. leto.

Ostaja nam sicer upanje, da bodo ostale poslanske skupine in posamezniki, predvsem pa predsednik ŠOU Rok Likovič in poslanci koalicijske skupine Modri, od katerih je vse odvisno, v prihodnje imeli več razumevanja in da bodo v študentskemu zboru prevladali splošni študentski in družbeni interesi nad partikularnimi interesi posameznih skupin in posameznikov oz. razum in volja za ohranitev Radia Študent kot enega najstarejših in najpomembnejših zavodov v okviru ŠOU ter edinstvenega medijske, kulturne in izobraževalne institucije v Sloveniji in širše. Tega sicer ne moremo sklepati iz dogajanja na včerajšnji seji, pa vendar, upanje umre zadnje.

Če ni upanja, pa ni strahu: Akcija ReŠi RŠ bo očitno imela svoje nadaljevanje tudi v letu 2014, saj bomo morali še enkrat in še glasneje ponoviti našo zelo preprosto zahtevo:

ZAHTEVAMO RADIO ŠTUDENT!

Ob tej priložnosti pa že zdaj ponovno pozivamo druge pristojne študentske, univerzitetne in državne institucije, medije, organizacije civilne družbe, organizirane skupine in posameznike, da po svojih močeh pripomorejo k ohranitvi in obstoju Radia Študent.

***

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

:S

Omajgad koji idioti! Prisli ejakulirat iz fakin ruralij. Kaj je s temi ljudmi narobe anyway. Kaj dela egoizem in opitost z 'oblastjo'. Le kdo le kdo je tem idiotom vzor? Res ne more clovek verjet!
Treba bo neki narest! Resno!

Kar z buldožerjem al kaj? Neverjetno, da so za utišanje radia pripravljeni na brutalen boj in s tem tveganje tudi svojega položaja. Daljnovidno, ni kaj

Hvala pogumnim študentom, ki so se upali zoperstaviti monopolističnemu "neštudentskemu" oligarističnemu kadru, ki že leta obvaduje Radio študent, ki že leta ni nič kaj študentski.

Sou no go!€

Večja prepoznavnost RŠ?????????????????? Naj se RŠ približa komercialkam, ki jih ima že vsaka vas z več kot 100 prebivalci, da bodo bolj prepoznavne? Samo DVE (2) taki postaji sta še na svetu, eno poznam, to je WLUW iz Chikaga. Bolj prepoznavnih postaj na svetu NI!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! Takoj ugotovim, če je muzika RŠ-ovska ali ne. Nezmotljivo prepoznam, kaj je RŠ in kaj ni RŠ, saj ga poslušam od l. 1975. Pokažte mi madžioničarja, ki bo rekel, to je pa radio salomon, to pa je radio center (saj se tako imenujejo ene postaje, a ne?). V prvi polovici 80' sem v študentskem naselju s pomočjo RŠ (pravilno) ugotovil, da bomo izobraženci največji kreteni, če je kvocient med širino obzorij in stopnjo izobrazbe merilo za kretenizem. RŠ v naselju ni skoraj nihče poslušal. Tisti, ki smo ga, smo bili zelo razpoznavni. Boleče je poslušati RŠ, videti, da je kreativnost na RŠ neskončna, a hkrati ne biti sposoben to začutiti in zaužiti. Zato je treba ta radio narediti bolj prepoznaven.
Vsak mesec bom dal stran 20 Eu za akcijo REŠI RŠ 2014.

Jebo vas 3-urni intro!

Bljak!

Tomaž, word!

Očitno bo treba bolj protestirat bolj "u trdo". Zasest kakšen prostor, plastično pokazat da RŠ ne damo!

Nekaj gnilega je v tej deželi, ki ni Danska...

In to zagotovo ni RŠ!

Pri zgodbi K6/4 je vredno omenit še odcepitev Kiberpipe in novo sicer trnovo pot, a brez labilne politike. Nekaj v premislek tudi RŠ.

Ta gnoj Klasinc, dela seamoto našemu mestu Ptuju in celi Sloveniji. Nastavljen je pa sigurno od teh gnojev levičarskih, ksenofobnih. Pozivam zaposlene na rš da raziščejo to hobotnico zarotniško in ga razkrinkajo. Sigurno ima precej masla na glavi.

G. Klasinc ima neizmerno rad SEBE, DENAR in SLAVO. Za dosego svojih ciljev bo šel preko trupel in se spečal s komerkoli.

he, no, potem je potrebno g. klasincu povedati, da dobro dela, da je vredu tip, ga potrditi, mu pokazati, kako lahko postane slaven, in še razložiti, kako bo pri temu nekaj zaslužil . . .

to da ima klasinc rad sebe, denar, slavo in še enkrat denar, je jasno tudi nam iz ljubljane, upali smo, da boste vi iz ptuja vedli kaj več;p

Najbols modelu kr omogocit oddajo na RŠu. Mogoce je frustriran zaradi zavrtih mladostniskih zelja "biti najbolj kul punker na Ptuju".

RŠ lahko rešijo le ljudje, ki ga oblikujejo, karizma pa ni nujno ovira.
http://sl.wikipedia.org/wiki/Radio_%C5%A0tudent_Ljubljana

Dam, dam, dam, dam. Aa-a-a-a-a-a-aaaaa. Gamad, šamar, trap hvala.

Sam res, a Povezani in tale Klasinic sploh vedo našteti nekaj oddaj iz programa RŠ, njihovo vsebino in relevantnost za študenta in občo družbo... ali bolj na pamet govorijo?

si upam trdit da na pamet.

J'Y SUIS, J'Y RESTE!

PROTI SPREMEMBAM AKTA O USTANOVITVI RŠ so podali izjave poslanske skupine MODRI, ZAGON in ISKRA, kar je lahko dovolj za vračanje Akta v prvotno stanje, za kar je potrebna prosta večina. Poleg tega Iskra zahteva tudi razeljavitev četrtkove seje zaradi proceduralnih napak, ker na njo niso bili povabljeni novoizvoljeni poslanci, njih 4.

Število poslancev v zboru po skupinah:
Modri 8
Zagon 7
Iskra 7
Nepovezani 7
Sui Iuris 8
Povezani 8

MODRO ZA ŠTUDENTE o spremembi Akta o ustanovitvi Radia Študent

Včeraj je na svoji 26. redni seji Študentski zbor Študentske organizacije Univerze v Ljubljani spremenil Akt o ustanovitvi Radia Študent, ki spreminja sestavo sveta zavoda.

Točka je bila uvrščena na dnevni red prednostno, na pobudo skupine Povezani, na sami seji in v Modro za študente se tako do nje nismo mogli predhodno opredeliti. Poslanci Modro za študente so večinoma glasovali proti spremembi Akta o ustanovitvi, proti je bil tudi vodja poslanske skupine Modro za študente. Nekateri poslanci so bili vzdržani. Poslanci, ki so bili vzdržani, niso želeli glasovati, saj ni bilo na to točko dnevnega reda podanega tudi nobenega gradiva, hkrati pa tudi razvoj in nivo debate nista omogočala nobenega iskanja kompromisa.

Predsednik Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, član Modro za študente in pomočnik predsednika, ki je bil zadolžen za pogajanja z Radiom Študent, sta se vedno zavzemala za ohranitev in trajnostni razvoj Radia Študent.

Prav tako smo se v Modro za študente od samega začetka zavzemali za ohranitev Radia Študent, kar smo imeli tudi napisano v programu s katerim smo se podali na študentske volitve leta 2012. Modro za študente smo bili tudi glavni zagovorniki dela proračuna, kjer Radio Študent dobi takšno količino sredstev kot prejšnja leta in se mu kljub upadu koncesijskih dajatev ne zmanjšuje sredstev. V letošnjem proračunu si Modro za študente prizadevamo za še dodatna sredstva, ki bodo namenjena celoviti prenovi prostorov Radia Študent. Prav tako pa smo zagotovili novo tehnično opremo iz inventarja ŠOU v Ljubljani.

V Modro za Študente prepoznavamo poseben pomen Radia Študent za študentsko in širšo publiko in si bomo še naprej prizadevali za njegovo ohranitev, avtonomnost in trajnostni razvoj.

***

ZAGON o spremembi Akta o ustanovitvi Radia Študent

V četrtek, 23. 1. 2014, je na svoji 26. redni seji Študentski Zbor ŠOU spremenil Akt o ustanovitvi Zavoda Radia Študent, ki spreminja sestavo Sveta zavoda RŠ, najvišjega organa upravljanja Radia Študent.
V poslanski skupini Zagon smo bili nad predlogom negativno presenečeni, zato smo vložili amandma, ki bi preprečil neposredno vmešavanje predsedstva ŠOU v uredniško politiko Radia Študent. Koalicija se je opredelila proti našemu predlogu, ter predlog spremembe Akta o ustanovitvi Radia Študent potrdila.
V poslanski skupini Zagon smo svoje nestrinjanje s škodljivim predlogom pokazali z glasovanjem PROTI spremembi sestave Sveta zavoda RŠ, in ne zgolj z načelnim mnenjem.
Smo proti spremembam, ki niso plod dialoga, omejujejo medijsko neodvisnost ter se ne skladajo z dolgoročno vizijo razvoja našega Radia Študent.

***

ISKRA o spremembi Akta o ustanovitvi Radia Študent

ZAHTEVAMO RADIO ŠTUDENT

Poslanci Študentskega zbora ŠOU v Ljubljani so na četrtkovi seji hitro in postopkovno sporno sprejeli spremembe Akta o ustanovitvi Zavoda Radio Študent. V Iskri zahtevamo razveljavitev seje!

Najbolj sporno in po našem mnenju nesprejemljivo je spreminjanje sestave Sveta zavoda, kjer ima po novem ŠOU absolutno večino. Predsedstvo ŠOU po novi ureditvi imenuje štiri predstavnike, kar pomeni, da lahko povsem samovoljno posega v programsko in splošno neodvisnost Radia Študent, saj Svet zavoda imenuje odgovornega urednika, odobri program dela in podobno. Pri tem še posebej bode v oči, da bo ŠOU po novem imenoval predstavnika strokovne javnosti, za čigar izbiro še zdaleč ni kvalificiran, kar močno spominja na primer prevzema Zavoda K6/4.

V Iskri spremembam nasprotujemo, saj je ohranitev Radia Študent kot kritičnega in neodvisnega medija ključna tako za študentsko populacijo kot za širšo razmišljujočo družbo. Z ukinitvijo programske neodvisnosti bo to v prihodnosti nemogoče. Večina študentskih poslancev očitno ni zmožna osnovnega političnega mišlenja, sicer bi doumeli vlogo nerežimskega medija v boju za uveljavitev splošnih študentskih interesov ter za progresivne družbene spremembe. Nesprejemljivo je, da RŠ zaradi politične nepismenosti postaja plen kupčkanja med poslanci, ki se ne zavedajo pomena institucije z usodo katere se igrajo. V Iskri se bomo zato v okviru študentske politike in izven nje, tako kot do sedaj, še naprej borili za programsko neodvisen RŠ, ki bo še naprej gojil kritično misel in razbijal popreproščeno monotonost slovenskega medijskega prostora.

Boj nadaljujemo z jasno zahtevo po RAZVELJAVITVI četrtkove seje. Prišlo je namreč do napake, saj novoizvoljeni študentski poslanci v nasprotju s poslovnikom študentskega zbora o seji niso bili obveščeni, niti jim zanjo ni bilo posredovano gradivo. Tako je bila predstavnikom štirih fakultet praktično odvzeta pravica do soodločanja. Vse podpornike radia ob tem opozarjamo, da je ponovljena seja zgolj začasna rešitev, ki ne spremeni dejstva, da je bila omenjena odločitev v zboru sprejeta z aplavzom in smehom. Za dejanske spremembe na terenu in v glavah bo potrebno mnogo več truda in kontinuiranega političnega delovanja. Začenši z morebitno udeležbo na ponovljeni seji študentskega zbora.

tukaj se nahaja seznam ''poslancev'':

http://www.sou-lj.si/sl/poslanski-klubi2.html

Pa še nepovezani poslanci (je sicer vse skupaj še za preverit, ker so bile volitve za poslance, ki nimajo več statusa):
Matjaž Domijan
Janez Žan Bulc
Domen Kutoša
Boštjan Kranj
Aleksander Legan
Damnjan Damnjanovič
Nina Matijaševič

Ukinimo ŠOU! In vse ostale institucije ki se izgubljajo v birokratizaciji...

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.