Britoff goreče Barcelone

SEDMA

Sodišče v New Yorku je hekerja Hectorja Xaviera Monsegura obsodilo na sedem mesecev zapora in eno leto nadzora s strani zvezne preiskovalne agencije, po domače FBI. Milo kazen si je prislužil z ovaduštvom, saj je po aretaciji in grožnji z 20 leti zapora začel sodelovati z oblastmi in s svojim znanjem preprečil več kot 300 takih in drugačnih spletnih napadov, kar nekaj njegovih kolegov pa so tudi aretirali. V svojem času na drugi strani zakona je sicer Monsegur vodil podružnico skupine Anonymous, ki je bila med drugim odgovorna za napad na spletna mesta podjetja Sony.

Živahno pa je glede cyber vohunjenja tudi na meddržavnem nivoju. Kitajska je tako v vladnem poročilu Združene države Amerike obtožila, da izrabljajo svojo politično in ekonomsko moč za spletno vohunjenje tudi pri svojih zaveznikih, kar presega tako čislane protiteroristične aktivnosti in je tudi moralno sporno. Kitajska se je sicer oglasila teden po tem, ko so ameriški tožilci pet kitajskih vojaških funkcionarjev obtožili spletnega vohunjenja, saj naj bi vdirali v omrežja ameriških podjetij, ki se ukvarjajo z jedrsko in solarno energijo in se polastili njihovega znanja.

Združene države so ob omenjeni obtožbi kitajskih hekerjev ugotovile, da so ti v svojih poznih letih in kljub mladosti že zelo spretni. To pripisujejo učinkovitosti kitajske vojske, ki svoje spletne hitmane uri že od malih nog. Podobnih programov se sicer sedaj poslužuje tudi ameriška vojska, ki je v mestu Huntsville v Alabami na srednji šoli poskusno že uvedla program spletnega vojskovanja, ki bo omogočil, da bodo dijaki na vojaške akademije prišli z zadostnim znanjem. Ameriški pravosodni minister Eric Holder je ob tem povedal:«Ne bomo tolerirali dejanj katerekoli nacije, ki ilegalno sabotira ameriška podjetja in spodkopava njihovo integriteto v pravičnem tekmovanju na prostem trgu.« Čudovito!

OSMA

Kamerunska vlada se je odločila, da na mejo z Nigerijo pošlje 1000 vojakov. Ti naj bi nadzorovali sicer porozno mejo in po potrebi streljali na morebitne napadalce. Njihova največja skrb so člani skupine Boko Haram, ki deluje na nigerijski strani meje in je v zadnjih tednih znana predvsem po ugrabitvi več kot dvesto deklic.

Po tem, ko se bo z letošnjim letom končala bojna misija ameriške vojske v Afganistanu, je predsednik Barack Obama predstavil časovnico umika ameriških sil iz države. Po letu 2014 naj bi tako ZDA v Afganistanu obdržale 9800 vojakov, vsi pa bi se umaknili do leta 2016. Od takrat naprej bo nestabilna država prepuščena lokalnim varnostnim silam, ki so se v zadnjem obdobju že precejkrat izkazale za nesposobne. Obama je ob tem sicer ugotovil, da po umiku vojske Afganistan ne bo popoln kraj, vendar to tudi ni naloga ZDA.

Christine Lagarde, direktorica Mednarodnega monetarnega sklada je na konferenci o prihodnosti kapitalizma opozorila, da banke niso izvedle reform, ki bi preprečile naslednjo krizo in še vedno bolj gledajo na kratkoročni profit, kot dolgoročno stabilnost. Obregnila se je tudi ob neenakost, ki da raste in je težavna, saj ne prispeva k trajnostni rasti. Vsekakor revolucionarne ugotovitve!

DEVETA

Ponoči so se nadaljevali protesti, spopadi s policijo ter postavljanje in zažiganje barikad v Barceloni. Protesti v soseski Sants trajajo že drugi dan, botruje pa jim odločitev mestnih oblasti, da po 17 letih podrejo zaskvotani skupnostni center Can Vies. Policija se je na proteste odzvala s silo in gumijastimi naboji, protestniki pa na njih z jezo in zažiganjem smetnjakov. Simbolično so zažgali tudi bager, ki je bil tekom dneva uporabljen za zrušitev dela stavbe. Tudi za danes se napovedujejo protesti in solidarnostna zbiranja po celi Španiji.

Ameriški predsednik Barack Obama naj bi danes oznanil svojo odločitev, da bo po treh letih uslišal prošnje sirskih upornikov. V Jordanijo naj bi namreč poslal nekaj vojaških inštruktorjev, ki naj bi skrbno izbranim članom uporniške Svobodne sirske vojske razkrili vse skrivnosti proti terorističnega urjenja in drugih potrebnih veščin za boj proti režimu Bašarja al Asada.

Bela hiša je sprožila preiskavo o neprijetnem dogodku, ki se jim je zgodil v ponedeljek. V obvestilu za medije, razposlanem na več kot 6000 elektronskih naslovov za medije, so namreč razkrili ime vodje misije Centralne obveščevalne agencije, po domače Cie v Afganistanu. Sicer zaupno ime je bilo navedeno na seznamu udeležencev obiska ameriškega predsednika Baracka Obame v vojaški bazi Bagram. Na napako jih je opozoril šele novinar Washington Posta, vendar je bilo takrat že prepozno.

DESETA

Več avtobusov francoskih policijskih robocopov je zjutraj obkolilo begunski kamp v francoskem pristaniškem mest Calais. Več kot 800 beguncev, pretežno iz Sirije, namreč kampa kljub ukazu oblasti ni zapustilo, kar naj bi bilo po uradni razlagi potrebno zaradi širitve uši. Pričakujemo torej lahko bolj ali manj nasilno izselitev beguncev iz njihovih improviziranih bivališč, vendar pa ti pravijo, da nimajo iti nikamor. V tako velikem številu begunci v Calaisu taborijo, ker je to pristanišče glavna vez z Veliko Britanijo, za mnoge obljubljeno deželo, zaradi česar se mnogi poskušajo v zavetju noči vkrcati na tja potujoče ladje ali tovornjake.

Predsednik Evropskega sveta, Herman Van Rompuy, je po prvem sestanku z voditelji evropskih držav po izvolitvi novega parlamenta, povedal, da so volivci poslali močno sporočilo. Meril je predvsem na vzpon populističnih in skrajno desnih strank, pri čemer je obljubil, da bo Evropska unija še enkrat premislila svojo politiko na področjih, ki so bila tekom kampanje deležna največ kritik. Tako se najbrž obeta manj stroga regulacija iz pregovornega Bruslja in večje osredotočanje na spodbujanje rasti in zaposlovanja.

Nepovezani poslanec Ivan Vogrin naj bi danes predstavil mandatarja in deset podpisov poslancev, ki so potrebni, da se ga spravi v parlamentarno proceduro. Isto je sicer obljubil že včeraj, vendar je na tiskovni konferenci številnim novinarjem zgolj predstavil svojo knjigo in govoril o obljubah številnih poslancev, da so pripravljeni dati svoj podpis. Vogrin sicer zagovarja tehnokratsko vlado, na vrhu pa vidi tujega poslovneža slovenskega porekla.