Znanstveno odcepljeni unikompleks

Znanstveno raziskovalno središče Univerze na Primorskem (v nadaljevanju ZRS) je z dotično institucijo, katere del je, že nekaj časa v zaostrenih odnosih. Med drugim je Dragan Marušič, rektor Univerze na Primorskem, na začetku letošnjega šolskega leta hotel iz ZRS odpustiti dvanajst raziskovalcev. Vzrok naj bi bilo domnevno slabo finančno stanje univerze. A kljub približno 600.000 evrov izgube, ki univerzi preti letos, rektor na veliko zaposluje v svojem kabinetu. Na novo je zaposlil 30 uslužbencev, nekaj teh zaposlitev je bilo še posebej spornih in javno odmevnih. A kljub Marušičevim sumljivim kadrovanjem, relativno slabemu vodenju Univerze ter ne ravno bleščečem odnosu do ZRS je bil letos Marušič spet izvoljen na mesto rektorja. Po besedah mnogih, tako študentov kot zaposlenih na primorski univerzi, zelo presenetljivo in nikakor pričakovano. Njegova tekmeca sta bila Roberto Biloslavo s Fakultete za management in pa Rado Pišot - direktor ZRS UP. Marušič je nepričakovano pometel s konkurenco in bil izvoljen v svoj drugi rektorski mandat. Takrat je med UP ter ZRS dokončno počilo. Sledilo je nekaj javnega obsojanja, med drugim je Pišot obtoževal Marušiča in njegovo ekipo, da sta ugrabila univerzo, ter izpostavil več spornih dejstev na račun Marušičevega vodenja. Nato je Pišot ponudil odstop kot direktor ZRS, a ga znanstveni svet ni sprejel, kar je Pišot sprejel kot zaupnico za nadaljnje delovanje po tej poti. Nato pa so se skupno odločili, da gredo po svoje, da spremenijo odnos od matične univerze. Soglasno so namreč odločili, da v taki organizacijski obliki ter pod takimi pogoji ne bodo več delovali pod okriljem univerze.

Znanstveno raziskovalno središče v Kopru je bilo sicer ustanovljeno 1.decembra 1994. Ustanovitelj je bila Vlada Republike Slovenije s soustanoviteljicama Skupnostjo obalnih občin ter Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V marcu 2003 pa je središče postalo temeljno jedro raziskovalne dejavnosti novonastale Univerze na Primorskem. Njegovo delovanje usmerjajo Nacionalni program visokega šolstva, Nacionalni raziskovalno-razvojni program, strateški dokumenti Republike Slovenije ter smernice razvoja enotnega evropskega raziskovalnega in visokošolskega prostora. Raziskovalci ZRS pa sicer sodelujejo pri izobraževalnem procesu na različnih falkultetah Univerze na Primorskem, zato je razhod dvignil veliko prahu in postavil kar nekaj vprašanj o prihodnosti dotičnih institucij.

Razlog za ta razhod naj bi bilo, kot že omenjeno, sporno rektorjevo kadrovanje, ki naj bi po besedah ZRS uničevalo in zaviralo raziskovalno jedro univerze. Težave naj bi se začele že z začetkom prvega Marušičevega mandata. V ZRC trdijo, da jim je vodstvo univerze z Marušičem na čelu oviralo prijave na projekte, nekatere projekte naj bi jim tudi speljali, potem so tu še številne revizije, blokada zaposlovanja novih raziskovalcev, neenakomerna porazdelitev denarja ter prostorov in tako naprej. Takšne prakse naj bi pripeljale do blokade raziskovanja, kar je bil vzrok, da so se v ZRS odločili za spremembe. Pišot pa je Marušičevi ekipi med drugim očital še nelegitimno poseganje v statut ter spreminjanje pravil, vlaganje tožb do medijev, ki poročajo o nezakonitih ravnanjih vodstva univerze, neenakomerno, samovoljno, popolnoma arbitrarno in netransparentno dodeljevanje finančnih sredstev, prostorov in materialnih sredstev in še bi lahko naštevali. Potem pa so tu še razne dvomljivosti glede Marušičeve ponovne izvolitve, ki je, kot že omenjeno, presenetila mnogo zaposlenih ter študentk in študentov.

Postalo je očitno, da Marušič in Pišot ne zmoreta živeti pod isto streho, zato je prišlo do ločitve. O predlogu za izločitev ZRS je že glasoval tudi senat Univerze, ki je izločitev tudi izglasoval. Izjavo o vsem tem so nam iz rektorata Univerze na Primorskem poslali v pisni obliki, ki jo bomo prebrali v celoti:

“Senat UP sprejema predlog članice UP ZRS o prenehanju članstva UP ZRS v UP ter potrjuje izstop UP ZRS iz UP. Sklep velja pod odložnim pogojem, ko ga potrdi Upravni odbor UP, ki odloča tudi o gospodarskih vidikih in pogojih prenehanja članstva.

Senat UP je predlagateljici naložil tudi pripravo predloga izstopa, ki bo upošteval Statut UP ter konkurenčne interese UP. Predlog mora predlagateljica posredovati vodstvu UP do 15. marca 2016.”

Več v kabinetu rektorja niso hoteli povedati, a molk in izmikanje naj bi bila primorskemu rektorju v navadi. Zato smo se obrnili na prvega moža ZRS, direktorja Rado Pišota, in ga za začetek povprašali o razlogih za ločitev od Univerze:

Izjava

Delo bodo nadaljevali kot javni raziskovalni center, kot pred združitvijo z Univerzo na Primorskem:

Izjava

Delo na ZRS bo po navedbah direktorja po novem potekalo brez večjih težav:

Izjava

Ta nov poslovni model, ki ga iščejo, pa temelji predvsem na novem odnosu do Univerze na Primorskem, saj je bil prejšnji po besedah Pišota nevzdržen in kontraproduktiven. Kakšen bo nov odnos do univerze in s tem samo delovanje in forma ZRS:

Izjava

Se pravi - skoraj vse po starem. Leta konfliktov med Univerzo na Primorskem in ZRS so očitno končana. Čeprav nam je kar nekaj virov nakazalo, da je bil konflikt bolj kot med institucijami konflikt med prvim možem na Univerzi Draganom Marušičem ter vodjo ZRS Rado Pišotom, slednji te navedbe zanika:

Izjava

Pardon - očitno je bil to spor med Marušičevo in Pišotovo ekipo. A kakorkoli že, konec dober vse dobro? Ali sta raziskovanje in znanost na Primorskem našla svoj prostor pod soncem, bomo še videli. Na Univerzi na Primorskem jima sicer slabo kaže, kot slabo kaže tudi sami univerzi. A tudi ZRS se nima za pohvaliti z ravno svetlo preteklostjo. Ko se prepirata dva, univerza vse bolj tone proti dnu...

Izpod Univerzitetne redakcije se odceplja Tine