Javno pismo notranjemu ministrstvu

Oddaja
18. 3. 2016 - 12.00

Ob predlogu Zakona o nalogah in pooblastilih policije na notranje ministrstvo poslušalstvo Radia Študent naslavlja sledeče pismo;

Čistopis 8. Javnega pisma: 

1. Povečanje represivnih sredstev ne poveča varnosti državljanov. Povečanje represije samo poveča stopnjo oboroženosti.

2. Bojimo se, da gre spet za tehnološki dumping - za nakup zastarane in potencialno neučinkovite represivne 'opreme'. Potrebujemo več socialne varnosti, ker kaže, da pri nas največ nasilja izvira iz slabega ekonomskega položaja. 

3. Vse skupaj je marketinški trik, ker multinacionalke izkoriščajo delovanje organov za zbiranje lastnih resursov. Stoletja se že gradi na varnosti, a mi smo v čedalje večji nevarnosti. Za varnost bi morali odfukat evropski sociocid. Varnost je namenjena varnosti peščici premožnih ljudi. 'De iure' način kako izčrpat naravne in človeške resurse. Če ljudje ne znajo potegnit vzporednic z zgodovinskimi dejstvi, je to slabo in nevarno.  

4. Na Hrvaškem je 8-krat več policajev kot je bilo miličnikov v Jugi? Ali si res želimo tega?

5. Izhajajoč iz znanstvene podlage lahko situacijo zastavimo na podlagi Newtonovega zakona akcije in reakcije. Zgodovinsko gledano, si policija želi vedno večja pooblastila, civilna družba pa jo poriva nazaj. Ko je zakon sprejet, je potrebno veliko več truda, da se popravi. Operativci so najmanj problematični, ko pa pravni sistem, ki melje po svoje, sprejme nek zakon, je že prepozno. To se pojavlja, ko so v obtoku krize in podobni kritični primeri. Imamo materialne dokaze, da je oprema, ki jo uporabljajo organi, šlampasta. 

6. Perkinsonov zakon - videz uspešnosti je zgrajen na nesposobnosti. Skrbi me računalniški sistem (zbiranja podatkov). Na terenu vidijo organi zadeve predvsem recipročno, in tu ni težav. Javnost oziroma drugi pritiski lahko to preprečijo to nasilnost. Problem je v sistemski šlampariji.

7. Patetika javne ogroženosti je v javnosti zelo učinkovita. Kdor v družbi zganja paniko, uporabi malo energije za optimalen učinek.

8. Počutimo se varno, a si ne zaslužimo, da bi bili varni. Evropa je zgrajena na nasilju. Za navadne ljudi je prepozno. Dokler je bilo vse lepo, ni bilo problemov, sedaj, ko nam vse skače v rit, je pa problem. Ignorantni smo do problemov, ki smo jih povzročili Evropejci sami. 

9. White and not proud!

Pismo so pisali Katja, Miro, Matija in Sabahudin, dne 18. 3. 2016

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

KJE JE LUKA POČIVAVŠEK?

Parolo "svoboda" je zamenjala parola "varnost".
S predlaganimi tehnološkimi rešitvami pa ne bomo imeli ne prvo ne drugo.

Svoboda in varnost sta vedno šli skupaj, šele varnost proizvede svobodo, s katero potem sami poganjate ekonomijo. Zunaj varnosti je vojna. Rabite kamere in policijo, da lahko mirno kot potrošniki in podjetniki uresničujete svoje interese in izražate svojo osebnost. Sicer je pa varnost najbolj učinkovit način depolitizacije.
Varnost je čisto moderna liberalno-demokratska zadeva.

WTF?
"Varnost proizvede svobodo."
A to je novi reklamni slogan za Volkswagen?

To, kar si napisal razumem kot neki pojem svobode "drugega reda"; svoboda kot kategorija ekonomije, potrošništva in podjetništva; svoboda kot možnost varne izbire (na trgu).
Svobodni trg (free market) sam po sebi ni podoba varnosti; ampak je to trg, ki ga je potrebno tudi nekoliko regulirati, da je ekonomija v ravnovesju.
In potem lahko rečemo: šele varen ("reguliran") trg mi omogoča pravo informirano izbiro ("svobodo") kot potrošniku. Varen trg zagotavlja svobodo izbire.
(Banalen primer: regulacija trga mi kot potrošniku zagotavlja, da mi mesar prodaja govedino, ne pa xy mesa.)

Ampak svoboda je dosti širši pojem (in vrednota), ki se ne izčrpa v polju ekonomije in svobodne izbire (na trgu).
Pojem varnosti ne proizvede pojma svobode kot take. Ni tako, da širimo pojem varnosti, da na koncu dobimo pojem svobode (absolutna varnost se ne prekriva z absolutno svobodo); ampak krčimo polje svobode (z zakoni, s tehnologijami), da smo bolj varni. Absolutna svoboda ravno ni varna; ne proizvede kategorijo varnosti; in absolutna varnost ni svoboda (npr. zaporniki v high-security prison pač niso svobodni, razen morda v duhu).

Svoboda tudi ni enako mir ali vojna; lahko je eno ali drugo ali pa ne eno ne drugo.
Denimo: budistični menih bi se strinjal z ekvivalenco "svoboda = mir", liki kot je denimo "Tomaž Humar" verjetno malo manj; spet tisti, ki zagovarjajo razne ideje o "človek človek volk" bi trdili, da je svoboda neko "vojno stanje"...

Mislim, da je govor o odnosu svoboda-varnost v kontekstu ekonomije poenostavitev, ker reducira pojem svobode na pojem varne izbire na trgu.

(Al neki tazga, čakam, da me kave prime.)

V eter s takimi izjavami!

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness