INDE LUJE AVTONOMNO!

Oddaja
Platforma INDE
31. 3. 2016 - 12.00

Eno leto je minilo, odkar se je Mestna občina Koper iznenada odločila pod svoje okrilje vzeti Mladinski kulturni center Koper, v katerem je dotelj že vrsto let na mladinskem področju delovalo mnogo društev in posameznikov. Začetek njihovega delovanja sega v leto 1993, ko je prostore MKC od občine v upravljanje dobilo Društvo prijateljev zmernega napredka z Markom Brecljem na čelu. Po več kot dveh desetletjih občinske podpore pa je župan Boris Popovič v času novoletnih praznikov praktično čez noč na uporabnike MKC naslovil zahtevo, da prostore zapustijo. Da njihovi odločitvi prav zares ni botrovala skrb za mlade, kot so zatrjevali sami, se je izkazalo tudi, ko za upravitelja MKC-ja niso sprejeli s strani večine na sestanku prisotnih podprtega Kluba aktivne mladine. Namesto slednjemu so upravljanje samovoljno prepustili novoustanovljenemu Javnemu zavodu za šport in odtlej tudi za mladino Mestne občine Koper. Pojavili so se očitki, da bo zavod odslej najverjetneje služil zaslužkarstvu posameznikov, medtem ko bo trpel program, z njim pa mladi. 

Medtem ko je še edini relativno alternativen prostor na Obali, namenjen mladim, padel v roke lokalnim oblastnikom oziroma so si ga ti kratkomalo vzeli, se je nedaleč stran, v istem mestu za javnost odprl nov, popolnoma avtonomen socialni in kulturni center Ustvarjalna Platforma INDE. Nastal je iz praktične potrebe in želje mladih po avtonomnem in nekomercialnem prostoru za druženje in ustvarjanje. Tega MKC že prej, kot bi lahko predvidevali, ni nudil, saj so v njem vladala pravila Marka Breclja. 

Z željo po popolni avtonomiji se je oktobra 2014 majhna samoorganizirana skupina posameznikov in posameznic odločila zasesti del nekdanje, že vse od leta 2004 zapuščene tovarne Invalidskih delavnic oziroma INDE, ki je, kot pove ime, v času svojega obratovanja nudila zaposlitev invalidnim osebam. Ker opustošen tovarniški kompleks ob zasedbi seveda ni bil v najboljšem stanju, nas je zanimalo, kako so izgledali začetki in na kakšne ovire so pri vzpostavljanju prostora naleteli. O prvih izzivih razlaga Jaka, eden od aktivistov v INDE:

Izjava

Kot že omenjeno, se je projekta zasedbe INDE sicer lotila zgolj peščica posameznikov, a so se jim hitro začeli priključevati novi, zasedba se je z vsakim dnem večala, mnogi sokrajani so prispevali tudi različne potrebščine. Ta množičen odziv neizpodbitno priča o tem, kako zelo pravzaprav obalna regija tovrstne avtonomne prostore potrebuje. Da si bomo lažje predstavljali, kaj imamo v mislih, ko govorimo o INDE, prisluhnimo slikovitemu opisu prostora:

Izjava

INDE ni zgolj še en mladinski center, njegov smoter je veliko večji. Je neprofiten prostor, namenjen širši populaciji. V njem različni posamezniki, iniciative in kolektivi s svojo prisotnostjo oblikujejo vsebino, atmosfero in dinamiko. Kako se njihov program razlikuje od ostalih dogodkov, ki jih Koper ponuja prebivalcem?

Izjava

Čeprav deluje INDE neprofitno, to ne pomeni, da za izvedbo nekaterih dogodkov ne potrebuje denarnih sredstev, ki, temeljijo na prostovoljnih prispevkih. Čemu ta sredstva namenjajo?

Izjava

Ravno zaradi njihove prostovoljne narave, prispevki ne predstavljajo stabilnega vira dohodkov. Zanimalo nas je, ali to botruje kakršnimkoli notranjim finančnim krizam:

Izjava

Za avtonomne prostore, kot je INDE, so značilni enakopravni odnosi, od posameznikov pa se pričakuje velika mera odgovornosti in iskrenosti. Več o tem, kako je notranje organiziran INDE, Jaka razloži:

Izjava

Nehierarhičnost odnosov predvideva tudi, da odločitve, ki so na kakršenkoli način povezane z INDE, njegovi uporabniki sprejemajo skupaj. O samem poteku tovrstnega, morda komu nenavadnega, a za avtonomne prostore značilnega načina delovanja, pove več Jaka:

Izjava

V želji po popolni neodvisnosti od interesov lokalne politike ustanovitelji INDE namenoma niso ubrali tako imenovane legalne poti, to je iskanja občinskega prostora, ki bi zadostil njihovim potrebam. Odločili so se za skvotanje. Preden si bomo pogledali, iz kakšnih razlogov se ljudje odločajo za skvotanje in kako je to urejeno pri nas, prisluhnimo še pesmi znanega slovenskega kantavtorja:

Marko Brecelj - Same prave stvari

O skvotanju govorimo, ko oseba začne bivati na zapuščeni oziroma vsaj trenutno nezasedeni nepremičnini, a za njeno uporabo nima nobenega naslova, ki bi izhajal iz lastninske pravice, najemne pogodbe ali kakršnekoli druge pravice ali dovoljenja. V teoriji skvotanja ločimo ruralno zasedbo zemljišča in urbano skvotanje, ko se zaskvota stavba ali del stavbe. A tudi zasedbo stavbe lahko na podlagi razlogov, ki zasedbi botrujejo, v grobem ločimo na tri podskupine. Mnogim ljudem skvotanje predstavlja edino možnost bivanja, torej temelji na eksistencialni nuji. V tem primeru pomanjkanje pravnega naslova na zemljiščih ni največji problem ljudi, ki tam živijo, ampak je težava bolj v pomanjkanju drugih osnovnih življenjskih dobrin, kot so tekoča voda, elektrika, kanalizacija ter nenazadnje stanje stavbe, v kateri bivajo. Nekaterim pa skvotanje predstavlja zgolj način življenja, pogosto pa je ob tem prisoten tudi odraz upora proti vladajoči ideologiji.

Medtem ko so skvoti dolgo predstavljali alternativno rešitev stanovanjski problematiki, pa so v zadnjih desetletjih presegli svojo funkcijo reševanja bivanjske nuje ter postali znani kot pomembni centri alternativnega socialnega, kulturnega in političnega dogajanja. 
Zasedanje tujih stavb sicer nikjer ni legalno, a je v nekaterih državah zakonodaja zastavljena tako, da skvotanje do neke mere omogoča oziroma lastnikom nepremičnin ponuja zelo malo pravnih vzvodov, s katerimi bi lahko sprožili evikcijo.
Slovenska zakonodaja inkriminira skvotanje tudi kot kazenski delikt. Po Kazenskem zakoniku se skvotanje uvršča pod kaznivo dejanje nezakonite vselitve po 228. členu. Četudi je predviden skrajšani kazenski postopek, lastnik skvoterje lažje in hitreje izseli kar preko civilne tožbe v pravdnem postopku. Člani INDE zaradi dolgotarajnega postopka prodaje, ki ga vodi stečajna upraviteljica, z lastniki v tem trenutku nimajo težav:

Izjava

Prihodnost posameznih skvotov je v splošnem zaradi njihove inherentne ilegalnosti vedno negotova. V tem trenutku na primer grozi zaprtje že deset let delujočemu ljubljanskemu skvotu Rog, katerega lastnik je Mestna občina Ljubljana. Kakšne so namere ljubljanske občine, pove aktivist Izidor Barši:

Izjava

Še danes in jutri so v teku dogodki, s katerimi so želeli uporabniki Roga svoje aktivnosti predstaviti javnosti, saj ima ta o Rogu po vsej verjetnosti pomanjkljivo ali celo napačno predstavo. Že ljubljanski župan Zoran Jankovič je namreč na sestanku z rogovci nazorno prikazal svoje dojemanje skvota, ko je izjavil, da ga sestavlja zgolj petdeset prijateljev, ki tam kadijo travo. Da je njegova slika Roga popolnoma napačna in da v Tovarni Rog aktivno in neprofitno deluje mnogo društev in posameznikov, se lahko prepričate, če prisluhnete zadnji oddaji Erasmus on Air z naslovom History of Rog. A kakšne načrte ima MOL s prostorom, v katerem trenutno deluje Tovarna Rog? Po besedah Baršija tega še sami ne vedo natančno:

Izjava

Medtem ko se je v prestolnici začela aktivna borba za obstanek Tovarne Rog, je na Primorskem novi skvot INDE šele zares zacvetel. Kakšna prihodnost ga čaka, ne moremo napovedati. Lahko pa zaključimo z vprašanjem pomena tovrstnih avtonomnih prostorov v naši družbi. Če se zgolj ozremo po svoji okolici, nam hitro postane jasno, da v njej mrgoli psevdo-javnih prostorov, kot so nakupovalni centri, poslovna središča in kulturne akropole, ki navidez ponujajo paleto možnosti, v resnici pa ostajajo namenjene zgolj tistim, ki si njihove storitve lahko privoščijo, ostali pa tam nimajo kaj iskati. Odpiranje samoorganiziranih avtonomnih prostorov  zareže v takšno družbo in s tem zaostri njena razmerja, ki se nenadoma jasno razprejo v vsej svoji neenakopravnosti. Avtonomni prostori kljubujejo kapitalistični logiki in njenemu izključevanju, saj zavzamejo tako fizični kot ideološki prostor. Ker ti prostori temeljijo na gradnji iniciative od spodaj navzgor, torej samoorganizaciji posameznikov in posameznic okoli dejanskih potreb, dajejo glas tistim, ki jih naša družba potiska na rob. INDE zelo dobro prikazuje nujnost obstoja in pomen takšnih prostorov v naši družbi, saj je v relativno kratkem obdobju enega leta pridobil veliko prepoznavnost in postal pomemben kreator različnih kulturnih, izobraževalnih in drugih družabnih dogodkov v svoji regiji in širše.

Prispevek je avtonomno spisala vajenka Aicha.

 

 

 

 

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

Sicer nisem uspela poslušati (čakam na posnetek), ampak bi bila extremno vesela, da se preneha povezovanje MKC/CMK in INDE- sta dve popolnoma nepovezani entiteti... Zgolj naključje je, da so nekateri delujoči, (so)delovali tudi v Mladinskem centru. INDE je nastajal mesece pred zaprtjem ali vedenjem o zaprtju MKC/CMK! Da o načinu vodenja (pravi razlog za ustanovitev platforme UPInde), niti ne začnem utrujati...ni vzporednic!

kolk sem js razumel, je mkc omenjen sam sam u smislu, da je inde zapolnil vrzel, ki jo je za seboj pustil/ni bil sposoben zapolnjevat mkc

Thomas@ Ja tu je že razloženo in vse štima nekako...(pa čeprav je sedaj začetek besedila spet najprej namenjen zgodovini MKC). UPInde je dovolj dokazal s svojim delom, da si res že zasluži lastno zgodovino, popolnoma nepovezano z MKC. Mi gre pač na jetra ker mediji nikakor ne prerežejo (neobstoječe) popkovine.
Pa s tem nikakor ne želim zmanjševati dela starega Mladinskega centra, ki je leta in leta dajal ogromno kvalitetnih dogodkov...

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness