Dojče pare

Potem ko je ta mesec ministrstvo za pravosodje Združenih držav Amerike naznanilo, da od nemške banke Deutsche Bank zahteva 14 milijard dolarjev, so cene njenih delnic začele strmo padati. Razlog, da je pravosodno ministrstvo nemškim bankirjem ubrisalo to kazen, so nepravilnosti pri prodaji hipotečnih vrednostnih papirjev v času pred finančnim zlomom leta 2008. Zgodovina Deutsche Bank v ZDA je sicer kar pestra. Gre za eno redkih bank, ki že drugo leto zapored ni prestala stresnega testa ameriških regulatorjev. Zlom Deutsche Bank je sicer že dalj časa tema pogovorov v borznih krogih. V oči najbolj bode izpostavljenost tveganjem, ki izhajajo iz vrednostnih papirjev. Nemška banka ima namreč deleže v vrednostnih papirjih, katerih celotna vrednost naj bi mnogokrat presegla nemški bruto domači proizvod.

Deutsche Bank je sicer kazen ameriškega finančnega ministrstva pričakovala, a je zanjo namenila le okrog 4 milijarde dolarjev. Celotna tržna vrednost Deutsche Bank naj bi sicer po zadnjih podatkih obsegala 16 milijard dolarjev, a ta številka je le seštevek vrednosti delnic in ne pomeni, da Deutsche Bank nima lastnine, s prodajo katere bi lahko poplačala kazen. Več obrazloži Uroš Ožbolt iz investicijske hiše ALTA.

Izjava

Regulatorji seveda obvezujejo banke, da svoje naložbe in posojila krijejo z določenim obsegom sredstev. Kako je prišlo do tega, da Deutsche Bank tega kritja ne premore, pove Jack Rasmus, politični ekonomist iz St. Mary’s College v Kaliforniji:

Izjava

Zaradi visoke kazni so se pojavile tudi špekulacije o državni dokapitalizaciji Deutsche Bank. Nemška vlada zanika možnost državne pomoči banki. Če bi do poplačila tako visoke kazni prišlo, je možnih več variant. Ožbolt.

Izjava

Kljub temu, da je Deutsche Bank že dlje časa v težavah in da je od krize leta 2008 minilo že kar nekaj časa, pa je odločitev o finančni kazni za omenjeno banko prišla šele zdaj. Rasmus napol konspirativno razlog vidi v zadnjih dejanjih Bruslja.

Izjava

Rasmus opozarja, da je pri bankah danes problematičen že sam način poslovanja. Kot glavni problem izpostavlja pomanjkanje kritja za naložbe.

Izjava

Poleg kritja pa naj bi bila problematična tudi sama vsebina naložb. Gre namreč za obveznice in že prej omenjene izvedene finančne instrumente - vrednostne papirje.

Izjava

Delnice Deutsche Bank, pa tudi ostalih evropskih bank sicer že dlje časa vztrajno padajo. Eden od razlogov za to so nizke obrestne mere. Slednje lahko razumemo tudi kot posledico pomanjkanja investicij. Teh pa ni zaradi splošne šibkosti gospodarstva oziroma prenizkega povpraševanja. Finančni svet sicer krivi negativne obrestne mere, ki jih uvaja Evropska centralna banka.

Izjava

Glavni razlog, zakaj se vsi bojijo padca nemškega bančnega giganta, je njegova izpostavljenost tveganjem. Mednarodni denarni sklad je že konec junija označil Deutsche Bank za enega od glavnih virov sistemskega tveganja v svetovnem finančnem sistemu. Kaj to pomeni, pojasni Ožbolt.

Izjava

Finančno krizo leta 2008 so zakuhali predvsem derivati, ki so temeljili na nepremičninskem trgu. Na čem pa temeljijo derivati oziroma vrednostni papirji danes?

Izjava

O povezanosti Deutsche Bank z drugimi finančnimi institucijami spregovori tudi Jack Rasmus.

Izjava

Veliko se torej govori o vzporednicah z banko Lehman Brothers in situacijo leta 2008. Ožbolt sicer miri in govori o državnem reševanju banke s strani države po principu retorike “too big to fail”, ki smo jo lahko slišali že pred prejšnjo krizo.

Izjava

Odgovor civilne družbe in nekaterih strokovnjakov na “too big to fail” prihaja v obliki “too big to manage”. Osnovni argument te sintagme gre v smeri prevelikega obsega bank in posledične nesposobnosti slednjih za saniranje lastne situacije. To pa ima lahko v kombinaciji s šibkimi regulatorji katastrofalne posledice. O kompleksnosti finančnih trgov tako še zadnjič Ožbolt.

Izjava