Europa 2050

Dijakobinci danes zadnjič pišemo o Evropski uniji in o mladih. Začeli smo s kratkim pregledom trenutne politične klime in problema - politične pasivnosti mladih. Nadaljevali smo z največjimi projekti povezovanja mladih - z raznimi aktivnostmi kot je EYP ali pa s projekti kot je Erasmus - ki predstavljajo nekakšno intervencijo EU, s katero mlade spodbuja k aktiviranju in povezovanju.

Danes bomo od sedanjosti svoje oči obrnili v prihodnost. Obravnavali bomo izzive in trende Evropske unije v naslednjih 33 letih - kajti to bodo izzivi današnjih mladih, ki bomo leta 2050 že blizu Abrahama. V pomoč nam bo poročilo, ki ga je leta 2015 izdala agencija ESPAS, v angleščini European Strategy and Policy Analysis System.

Spremembe sveta, ki jim bomo priča mi, današnji mladi, se lahko opišejo s petimi trendi, o katerih piše tudi ESPAS. Najbolj očiten bo - in že je - trend spremembe demografije. Svet bo z Evropo na čelu doživel množično postaranje prebivalstva. Rodnost se vse bolj niža, pričakovana življenjska doba pa se bo vsakih deset let predvidoma povišala za dve leti. Evropejci bomo najstarejši - leta 2030 bo naša povprečna starost 44 let.

Kljub predvidenemu upadu absolutne revščine se bo neenakost med ljudmi še naprej večala, kar v kombinaciji z več urbanizacije pomeni še večje in radikalnejše migracijske tokove.

Drugi veliki trend je premik ekonomskega težišča sveta, ki se vedno bolj pomika proti Aziji, predvsem zaradi Kitajske in tako imenovanih Azijskih tigrov. Čeprav naj bi bruto domači proizvod na prebivalca v Evropski uniji ostal najvišji, najbolj mrke napovedi predvidevajo, da se bo delež svetovnega BDP zmanjšal z 23% leta 2015 na 15% do leta 2030. Če štejemo samo države z evrom, ta številka pade še globlje - na 10%. Kako naj bi torej EU BDP ostal na prvem mestu? 

Poleg navedenih procesov se dogaja tudi velika tehnološka revolucija. Leta 2030 bo delež ljudi z dostopom do interneta znašal že 60% - na pram današnji dobri tretjini celotnega svetovnega prebivalstva. Različni znanstveni preboji spreminjajo življenje na vseh korakih: internet of things, torej mreženje vseh naprav, bo v mrežo povezal malodane vse predmete, od avtomobilov do kuhalnikov kave, nano-tehnologija bo zdravstvo obrnila na glavo, 3dD tiskalniki pa po mnenjih določenih strokovnjakov obljubljajo nič manj kot tretjo industrijsko revolucijo. Prvo in drugo sta prinesla parni stroj in tekoči trak, tretja pa bo prišla z elektronskimi komunikacijami in informacijskimi tehnologijami. 

Četrti trend, s katerim se bomo soočali sedanji mladi, so okoljske spremembe. Črno-glede napovedi pravijo, da bo poraba naravnih virov ostala koncentrirana v regijah, kjer je že danes visoka. Spremembe podnebja bodo povzročile večje probleme pri dostopnosti vode in hrane. Nadaljevalo se bo taljenje ledenih plošč na polih - če nam ne uspe sprememba.

Zadnji veliki trend je nadaljevanje starega šansona - globalizacije. Zaradi ekonomskega razvoja naj bi se ustvarilo še več globalnih centrov - svet bo torej še bolj policentričen kot sedaj. Po eni strani slednje prinaša še več so-odvisnoti, po drugi pa večjo krhkost sistema.

To naj bi torej bila prihodnost sveta v naslednjih 33-ih letih. Kako se lahko na te izzive odzove Evropska unija? ESPAS predvideva tri fronte: boj za ekonomski razvoj, za tehnološki napredek in za ideal demokratične družbe enakih zmožnosti. Začnimo pri koncu in pojdimo do začetka.

V prejšnjih oddajah smo že govorili o problemu politične participacije nas mladih - v prihodnosti bo omenjeni socialni problem še veliko večji in širši. V Evropski uniji se dogaja porast novih oblik izključevanja in marginalizacije. Delavci, ki delajo, a so revni - angleško: working poor, kvalificirana delovna sila brez dela in prekarni delavci, uradno zaposleni, neuradno pa brez kakršnekoli dolgo-trajne stabilnosti in varnosti. Še huje se godi ilegalnim beguncem, ki se jih izkorišča in ne plačuje, pri tem pa se ne morejo obrniti na nikogar.

Nezaposlenost med mladimi v EU bi se lahko povečala za slabo polovico, povečana stopnja tvegana za revščino med njimi pa bi najhuje prizadela tistih 14 milijonov, ki niso niti del izobraževalnega procesa niti niso zaposleni. Marginalizacija in izključitev iz družbe, ki sta posledici večje družbene neenakosti in manjših možnosti za mlade, se kažeta v apatiji in nezaupanju v obstoječe politične institucije: leta 2014 je na evropskih volitvah glasovalo le okoli 28% mladih volivcev.

Rešitve tega prvega problema so vezane na najočitnejši problem - ekonomski napredek Evrope. Trenutna vloga Evrope je zagotavljanje visoko kvalitetnih in naprednih izdelkov - torej visoko tehnoloških izdelkov. Vendar pa kljub temu, da Evropa v svetu prednjači po številu znanstvenih inovacij, le majhno število slednjih postane del prakse v industrijski proizvodnji.

Težava je v pomanjkanju sodelovanja med raziskovalnimi institucijami in industrijskimi kompleksi, kar pa ni rešljivo s privatizacijo znanosti. Obratno, ravno veliko zapiranje znanosti - skrivanje, dragi dostopi do člankov, ozko zastavljeni privatni projekti in tako naprej - botruje slabi aplikativnosti tehnologije.

Če mladi hočemo, da naša Evropa ostane zvesta napredku, za to rabimo dostopnejše in ne-izključujoče šolstvo in javne platforme, ki omogočajo večjo dostopnost znanja. Ta klic po napredku pa nikakor ne sme spominjati na futuristične ideologe fašizma, ki so zahtevali industrijski napredek in nič drugega. Evropa - posebno v turbulentnih časih begunskih in ostalih “kriz” - potrebuje tudi razvoj humanistike.

Evropska unija se sooča s spremembami, ampak počasi bo ta Evropa postala naša Evropa - z vsemi težavami skupaj. Čisto vsi izzivi na koncu konvergirajo k socialni povezanosti. Če se bomo zvesto borili proti neenakosti in izključevanju, če bomo ljudstvu ponudili dostop do izobrazbe in do znanja in če bomo lahko zbudili neko skupno zavest - potem bomo te izzive premagali.

Oddaja je nastala v okviru projekta DeEP – Delovanje Evropskega parlamenta, ki poteka od novembra 2016 do junija 2017 in ga podpira Evropski parlament. Podana mnenja v oddaji so mnenja avtorjev oddaje, in ne odražajo mnenj Evropskega parlamenta, slednji pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji.