Santiago Maldonado živi v vseh nas

Oddaja
30. 11. 2017 - 12.00

Gozd Hambach: Poziv k solidarnosti

V petek, 25. novembra, je potekal sodni proces v zvezi z zaustavitvijo poseka zadnjih ostankov starodavnega gozda Hambach v Nemčiji. Razsodba je bila jasna že vnaprej, saj je sodišče naklonjeno izkopu premoga na tem območju in je tako odločilo, da se sečnja lahko nadaljuje. Zvezi za naravo, ki je sprožila sodni proces proti podjetju RWE, torej izvajalcu izsekavanja in izkopa premoga, so ostali sodni stroški, podjetje pa lahko nadaljuje z onesnaževanjem in uničevanjem skupnosti in habitatov.

Temu kapitalističnemu spektaklu v odgovor so člani Zveze organizirali demonstracije s številnimi transparenti, slogani in mobilno drevesno hišico - infotočko. Tako so po Kölnu odmevali pozivi proti podnebnim spremembam, k zaustavitvi rabe premoga in podobno, na koncu pa so sledili še govori aktivistov in apel k uporu proti devastaciji gozda Hambach.

Sezona sekanja je bila zaradi tega sodnega procesa začasno ustavljena, hkrati pa je to pomenilo tudi podaljšanje priprav na sezono. A prekinitve je z zaključkom procesa konec. RWE je že v ponedeljek začel s čiščenjem grmičevja in pripravami na izsek. Ta torek pa so že začeli s prvimi izseki, s čimer so se začele tudi prve akcije. Aktivisti so cel dan blokirali predele, določene za izsek, tako da je sodišče popoldne izdalo začasno prepoved sekanja in ruvanja dreves, ki ju izvaja podjetje RWE. Ta prepoved bo po izjavi sodišča zadržala nadaljnje posege v gozd za nekaj tednov, morda celo mesecev.

Pri izsekavanjih je očitno tudi, da jih spremlja množična policijska represija, saj je policija napovedala, da bo zatrla celoten upor. Njene enote so v gozdu že ves čas prisotne in skupaj z varnostno službo RWE-ja ščitijo mehanizacijo podjetja.

Tako so aktivisti v gozdu uspeli doseči trenutno majhno zmago in si pridobiti čas, vendar gre šele za začetek boja. Zato protestniki iz Hambacha pozivajo k splošni mobilizaciji, saj je ohranitev Hambacha mogoča le z množičnim gibanjem in široko javno prepoznavo. Vse podpornike pozivajo, da se pridružijo boju za gozd in pridejo v Hambach, širijo novice, bojkotirajo proizvode kapitala in podjetij fosilne industrije ter izvajajo kakršnekoli solidarnostne akcije.

 

Lesbos: Zasedba pisarn Sirize v Mytilenah

Migranti, solidarnostni podporniki in aktivisti anti-avtoritarnega gibanja ter ne-parlamentarne levice so v soboto, 25. novembra, po anti-fašistični demonstraciji zasedli pisarne Sirize. Zasedba je simbolna zaključna akcija kontinuirane borbe, ki se je odvijala zadnji mesec in pol, odkar se je skupina migrantov odločila zapustiti center za pridržanje Moria. Šlo je za protest in odločitev, da se ne bodo vrnilli v Morio ali kakršenkoli podoben center, saj se v tovrstnih ustanovah ne počutijo varno.

Tako imenovani migrantski centri so sodobna taborišča, v katerih vladajo nemogoče namestitvene razmere, nezadostna prehrana ter pomanjkanje medicinske oskrbe, pitne vode in higienskih standardov. Prav tako je prisotna visoka stopnja policijskega zatiranja in nadlegovanja, predvsem tistih, ki so bili udeleženi pri protestih. Prihaja tudi do številnih konfliktov med različnimi nacionalnostmi, saj je bil z načinom upravljanja kampa postavljen okvir privilegijev samo za nekatere nacionalnosti, s čimer se ustvarjajo nepotrebni konflikti, prek katerih se stalno perpetuira agresija.

Vse našteto se povezuje z EU politikami vojn in izkoriščanja resursov, ki povzročajo migracije, hkrati pa zavračajo možnost varnega prehoda žrtev teh politik. Sporazum EU-Turčija je podpisala tudi Siriza, zato so njihove pisarne simbol tovrstne politike, ki jo je potrebno uničiti. Sredozemsko morje je postalo pokopališče, grški otoki pa zapori oziroma sodobna koncentracijska taborišča na prostem.

V svoji izjavi so aktivisti zapisali: “Na šahovnici širšega socialno-političnega scenarija vsak igra svojo vlogo. Ko smo to spoznali, smo zavzeli pisarne Sirize, da ustvarimo pritisk ter da odgovorne akterje prisilimo k prevzemu odgovornosti in sokrivde za takšne sporazume. Zato smo v tem boju uničili razlike med nami in dokazali, da je dobrodelnost iluzija, solidarnost pa naše orožje. Kot migranti odgovarjamo samo tistim ljudem, ki so prebili vsako mejo in nam omogočili, da se počutimo kot del te družbe.”

_______________________________________________________________

V osrednjem delu komentar in intervju sestrskega anarhističnega radia A-Radio Berlin na temo umora Santiaga Maldonada, ki je bil objavljen v zadnji epizodi "B(a)d news".

_______________________________________________________________

 

Recenzija dokumentarnega filma Jasne Babić in Dunje Danial: Odpadki druge generacije - po poteh nekega punka

Film je dober dokumentarni prikaz generacije mladih iz 90-ih let, ko se je po letu 1991 v Sloveniji oblikovala nova, druga generacija punkerjev, ki še danes verjame, da je drugačen svet mogoč in potreben. Film govori o punk ideologiji, kulturi, glasbi, skvoterskem gibanju, svobodoljubju in politični borbi pod zastavo anarhizma.

Vendar pa gre prej kot za prikaz moči nekega gibanja za vpogled v zaton ene močnejših radikalnih scen. Ta se je razvijala in ohranjala radikalno politiko, ki je burila družbene realnosti od 70-ih let dalje. Gre za prikaz žalostnega konca in rekuperacijo kontrakulturne scene v splošno kapitalistično produkcijo, ki ji je uspelo punk umestiti v potrošniško-tržno logiko kapitala. Kar lepo predstavijo tudi mnogi govorci, ki izpostavijo vse prepreke, ki se vrstijo v punk podzemlju. Oblastne strukture, ki prežemajo vsa polja družbenega življenja, so uspele v močno DIY sceno vnesti toliko ovir, da samoorganizacija in odločen boj proti avtoritetam znotraj razširjenega trga kulturne industrije praktično nista bila več mogoča.

Film hkrati odpira pogled v neskončnost domišljije, ki jo neka kuturna produkcija premore. Ta še vedno vztrajno in pogumno teži k doseganju nezamisljivih razsežnosti. Tako je v 90-ih punk odprl polje nepredstavljivega širši populaciji, ki ga je sprejela za svojega, in v njej pustil sledi antiavtoritarnosti, samoorganizacije in vzplamtil iskrico boja za svobodo pri številnih posameznikih. Za zaključek lahko tako povzamemo enega izmed sogovorcev, ki pravi, da punk ni spremenil sveta, so pa številni komadi spremenili marsikoga.

_______________________________________________________________

Napovedi:

Klub gromka, četrtek 30.11. ob 20ih: DoKOMUNtarni večer: Fire at sea

A-Infoshop, petek 1.12. ob 20ih: Info-Kafana: Socialno čiščenje mesta

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentarji

Tele vaše aktualno-politične oznake so bolj geografske narave.

zdaj Santiago Maldonado in kdaj je živel?
vem, da najboljša dela niso prevedena iz španščine in težko se jih da dobiti. samo redki vedo zadeve dosti natančno.
v času vojaške hunte je v Argentini zginilo res toliko ljudi. nekaj 10.000. brisali so jih po spisku iz seznamov srednjih šol in univerz. jih lovili kot muhe. argentinci nikoli niso bili mlečni, ponosen in evropsko namešan narod, bi človek rekel. ampak kaj ko so jih prve zjebali. zdaj jim celo državo kupujejo, res velike količine parcel v Patagoniji in podobno. največji kapitalisti a la lastniki tekstilnih multinacionalk - kva je že? hm. gensko modificirana semena so pa tud že povsod. zjebano do amena skratka.
Buenos Aires, ne vem če veste, je bil sprva mišljen za New York 2 na začetku 20.stoletja. to vidiš tudi po arhitekturi. veliko denarja se je tedaj stekalo tja. naj bi postal finančni epicenter latinske amerike sprva.
Argentinci so zato raztreščeni po celem svetu, veliko jih je odšlo v Španijo, kot da bi Španija bila obljubljena dežela. tudi tam imaš grobove po Francu, ki jih še danes ven vlečejo. mladi Španci ne vedno ničesar o tem. jah, učenje zgodovine je hakljiva reč. vedno bila vedno bo. EU res nič ne pripomore k razširjanju obzorij tu.

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.