Duhovi Magne Steyr pišejo nove zakone

Oddaja
30. 1. 2018 - 17.00
 / OFFsajd

Odbor za gospodarstvo je danes obravnaval predlog zakona o spodbujanju investicij. Vlada se v predlogu zavzema za izboljšanje razmer investitorjev pri pridobivanju državnih spodbud in izenačitev med tujimi in domačimi investitorji. Nekatere slovenske nevladne organizacije in društva ostro nasprotujejo izpostavljenemu predlogu zakona. Kot opozarjata društvo Eko krog in Umanotera, je prevladujoč problem predloga zakona prav v legalizaciji mehanizmov razlastitve, ki naj bi bili osrednji namen predloga zakona. Tako se zdi, da si Vlada prizadeva vzpostaviti zakon, ki bo preprečil težave z zagotovitvijo zemljišč investitorjem, kot se je zgodilo v primeru Magne Steyr.

Andrej Gnezda iz organizacije Umanotera kot sporni člen predloga izpostavlja 7. člen, ki zadeva razlastitve zemljišč za privatne investicije, utemeljene z namenom gospodarske rasti. Kot opozarja, tovrstne možnosti v Sloveniji ni bilo vse do primera Magne Steyr. Kot pravi, to, kar je bilo z Magno Steyr izjema, zdaj predlog zakona o spodbujanju investicij poskuša sistematizirati:

Izjava

V primeru Magne Steyr v Hočah je gradnjo poleg ekološke vprašljivosti pozicije objekta oviralo tudi nasprotovanje prodaji kmetijskih zemljišč s strani tamkajšnjih kmetovalcev. Slednjim je tako grozila razlastitev, ki bi bila ustavno vprašljiva. Vlada je možnost razlastitve utemeljevala z zakonom lex Magna, ki je privatno investicijo Magne Steyr razglasil za javni interes. Do razlastitve kmetov v primeru Magne Steyr sicer ni prišlo, saj so kmetovalci na koncu vendarle pristali na menjavo zemljišč. Izjemo Magne Steyr in težavo opredelitve javnega interesa v primeru razlastitev pojasni Gorazd Marinček, eden vidnejših nasprotnikov gradnje obratov Magne Steyr v Hočah:

Izjava

Trenutno je razlastitev v Sloveniji mogoča le z namenom zagotovitve prostora javnim infrastrukturnim objektom, medtem ko bo predlog novele zakona ob možnem sprejetju omogočal razlastitev v primeru zasebnih investicij. Kako bi se to izkazalo v praksi, pojasni Gnezda:

Izjava

Ena izmed možnih posledic potrditve predloga zakona je med drugim tudi to, da se bodo investicije lahko umeščale na lokacije, ki niso ustrezno prostorsko načrtovane. Gnezda ob tem opozarja na možne zlorabe, ki lahko vodijo do izgube rodovitnih kmetijskih zemljišč in onesnaževanja okolja.

Izjava

Vlada predlog zakona o spodbujanju investicij utemeljuje na primerih iz Nemčije, Francije in Italije. A kot pove Gnezda, postopki razlastitve v predlogu zakona niso v skladu z zakonom o urejanju prostora:

Izjava

Marinček prav tako ni seznanjen s tem, da bi druge članice Evropske unije izvajale razlastitve zemljišč na tovrsten način. A kot izpostavi, ne gre le za vprašanje obrazložitve razlastitve zemljišča. Težava se začne že predhodno, kot pravi, se razlastitve pogosto zlorabljajo kot »institut za nižanje cen«.

Izjava

Prihod Magne Steyr v Slovenijo je pri zagotavljanju pogojev s strani Vlade Republike Slovenije leta 2016 rodil zakon lex Magna, ki zdaj služi kot zakonodajni precedens predloga zakona o spodbujanju investicij. Uroš Macerl iz društva Eko krog opozarja predvsem na to, da razlastitev nima mesta v zakonu, ki naj bi spodbujal investicije. Kot pravi, v društvu ne nasprotujejo ostalim členom predloga zakona, kot so investicijske spodbude v obliki nepovratnih sredstev in subvencioniranih obrestnih mer. Zakon med drugim predpisuje tudi zahtevano vrednost investicije in število novih delovnih mest, da se določena investicija začne obravnavati kot investicija, ki je v javnem interesu. Društvo Eko krog nasprotuje zgolj novim mehanizmom razlastitev, ki ne morejo biti razumljene v luči javnega interesa.

Izjava

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentarji

ok. kontekstualizacija:

zakon lex magna je torej nekakšen lokalni TTIP a ne? logično.
zdej na srečo smo v Sloveniji in še ne v Braziliji, kjer bi se v tem času lahko organizirale še korporativne izvrševalne sile in bi kmetom ob neprodaji zemlje trkali na vrata in jim metek nabili v sredino čela. ja - to je dolgoletna praksa v Braziliji na primer.

poleg tega - končno so se predstavniki Gorazd Marinček, Uroš Macerl in Andrej Gnezda malce zbudili iz spanja. je pa tudi samo vprašanje časa, kdaj jim bodo začeli trkat na vrat in jih podit kam drugam. tako zlahka ne bo šlo. nismo več v sladkih sanjah *diši po domu Barcafe* pa to ... to je Green Economy plan.
to je to - za kar si prizadeva Bruselj.

jah glede primerjave z Evropskimi državami je pa takole:
Italija - tam pa to res poteka že od konca 2. svetovne vojne a ne?
Francija - tam jim pa že kmetje delajo samomore a ne?
no Nemčija je pač malce večja in zaenkrat lahko pokrijejo interese obojih - korporativnih kot natura naravnanih kmetov, interesov, potencialov in perspektiv.
nemčija je res že daleč naprej, tako da lahko dobro obvladujejo trg in marketing obeh paralelnih razvojnih tendenc. nemčiji je kar zelo jasno kar se dogaja.
medtem ko italija, francija - da sploh ne omenjamo slovenije - pač peša šepa peša.

pa še tole ... Hoče in Maribor.
ne vem če je kdo od tam, ampak mesto se je v zadnjih 10 letih spremenilo v mesto nikogar. če je ljubljana še mesto duhov, kolikor toliko, potem v mariboru pa res več nikogar ni.
kje ljudje so? nimam pojma. zaprli so vse tovarne že davno, delavnih mest ni več, mladina se je izselila v tujino ali pa životari v nekih malih luknjah, vsak pač po svoje krpa en konec z drugim.
seveda bodo potem ti kmetje prodali zemljo, saj malo bodo lahko dobili finančne inekcije v žep a ne?

frend mi je nedavno pravil, da so zagnali v MB projekt dobre prakse. namreč hoteli so povezati brezposelne ljudi z ostarelimi ljudmi v okolišu MB, ki imajo vrtove ali zemljo. na ta način bi lahko dve muhi na en mah rešili - namreč nezaposlenim bi dali priložnost, da jih starejši naučijo starih veščin, delali bi in ne bi gledali v zrak, pa tudi dobili bi zdrave pridelke. starejši bi imeli od tega tudi kar nekaj - ne bi bili več sami, delili bi znanje in njihova zemljica bi bila obdelana.
projekt je s strani EU dobil sredstva in bil vzorno prepoznan - AMPAK projekt ni zaživel.
ljudem se to pač ne zdi vredno počet.
jah - tko je. če pa hočejo Hoče potem - pa naj imajo Hoče. če hočejo to smer razvoja - potem naj se pač s tem ukvarjajo. vsak po svoje.

to samo zaradi enega samega razloga: ker ni sposobnih ljudi, ki bi imeli know-how in idejo kakšnega drugega načina, kako povezati, zorganizirati in speljati zadeve. če potem ta Potočnik res misli resno z krožnim gospodarstvom in ta najstarejša hči od te... kva je že ... Mance Košir - ja izvolite - preselite se v MB in speljite te vaše konceptualne visoko leteče bruseljske ideje. vsak zna srat po pisarnah in se tolč po prsih - speljat reči in delat z ljudmi, tega pa dons več nihče ne počne a ne? verjetno se to danes več ne SPLAČA.
pha.

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.