Ustavna oligarhija

Danes objavljena in 25. januarja soglasno sprejeta odločba Ustavnega sodišča, da sta zakon o referendumu in ljudski iniciativi in del zakona o volilni in referendumski kampanji v neskladju z ustavo, sicer res potrjuje, da je Slovenija ustavno pravno urejena Republika. Hkrati pa dokazuje, kako zelo zmedeno delujejo med sabo pravzaprav po Ustavi ločene veje oblasti in kako zelo vsa ta zmeda pravzaprav ustreza prav nekim ozko interesnim skupinam ljudi. In čeprav se pobudnik referenduma o zakonu o drugem tiru in predsednik društva Davkoplačevalci se ne damo Vili Kovačič, ki je s pritožbo zoper poročilo o izidu glasovanja na referendumu Državne volilne komisije na Vrhovno sodišče sprožil prvi tovrstni referendumski spor v poosamosvojiveni zgodovini domnevno demokratično urejene države, že nadeja, da vrhovnemu sodišču ne bo preostalo drugega, kot da zadnji referendum razveljavi in da ponovne razpiše novega, že hiter pregled soglasno sprejete odločbe Ustavnega sodišča, h kateri sta predsednica dr. Jadranka Sovdat in sodnik dvojni dr. Klemen Jaklič podala tudi ločeni pritrdilni mnenji, pove, da so vse možnosti še odprte, a da bo v zadevi ponovno po svoji vesti odločila neka ozka interesna skupina ljudi.

Odločba Ustavnega sodišča sicer med drugim tudi povsem nedvoumno pove, da so bili pravzaprav neustavni oziroma pod protiustavnimi zakonskimi določili do sedaj izvedeni pravzaprav vsi referendumi, v katerih je kot organizator referendumske kampanje nastopala tudi Vlada RS. Toda s tem se zaradi preprostega dejstva, da se v zahtevanih rokih treh dni po objavi poročila o izidu glasovanja na referendumu Državne volilne komisije pred Vilijem Kovačičem od kar je samostojne Slovenije ni še nihče pritožil, nikomur v državi ni potrebno več ukvarjati. V vsakem primeru pa je ustavno presojo zakonov o referendumu in ljudski iniciativi in delu zakona o volilni in referendumski kampanji v tej zadevi zahtevalo Vrhovno sodišče, ki je že samo ocenilo, da sta zakona protiustavna, Ustavno sodišče pa mu je zgolj pritrdilo in mu na voljo ponudilo pravzaprav vse tri mogoče možnosti oziroma popolnoma proste roke pri odločanju.

Ne glede na današnje pristno veselje Vilija Kovačiča in somišljenikov pa Vrhovno sodišče lahko prosto po danes objavljeni in soglasno sprejeti odločbi tudi gladko zavrne pritožbo nasprotnikov zakona o drugem tiru, če ne ugotovi nepravilnosti v referendumskem postopku oziroma ugotovi take nepravilnosti, ki niso ali ne bi mogle vplivati na izid glasovanja. Res lahko Vrhovno sodišče povsem v skladu s to ustavno presojo tudi ugodi pritožbi, razveljavi glasovanje in odredi nov referendum, če ugotovi nepravilnosti v referendumskem postopku, ki so ali bi lahko vplivale na izid glasovanja, kar nenazadnje zahtevajo civilni pobudniki referenduma o drugem tiru, ki pa jim zahtevanih 40.000 podpisov za razpis referenduma ne bi uspelo zbrati brez terenske podpore operative največje opozicijske stranke SDS.

Toda Vrhovni sodniki imajo na voljo še eno, tretjo in zadnjo možnost, s katero pa vnaprej ne morejo biti zadovoljni tako pobudniki referenduma o zakonu o drugem tiru kot Vladni projektanti drugega tira, saj je vnaprej kar se da negotova. Vrhovno sodišče namreč lahko tej pritožbi na rezultat referendumskega glasovanja tudi ugodi, glasovanje razveljavi, a nato kar samo ugotovi izid referenduma, če ugotovi takšne nepravilnosti v referendumskem postopku, ki so vplivale na izid glasovanja, a je njihove posledice mogoče odpraviti že z ugotovitvijo drugačnega izida referenduma.

Ker se kot običajno tudi tokrat Ustavno sodišče ni posebej spuščalo v zadevo, kako konkretno je Vlada ravnala oziroma ali je ravnala prav ali narobe v tem zadnjem referendumskem postopku, je pred ozko interesno skupino Vrhovnih sodnikov gotovo težka naloga. Toda tako to gre. Kakorkoli se že bodo v zadevi pritožbe državljana Vilija Kovačiča, ki ga, samo da bi kot dobra opozicija metala polena pod noge zadnjim omembe vrednim projektom te koalicije in Vlade iz ozadja podpira največja opozicijska stranka SDS, vrhovni sodniki odločili, bo to gotovo vplivalo na prihodnje referendumske postopke. Hkrati pa ponovno potrdilo, kako zelo ozko interesna oligarhija majhnih skupin ljudi, zgolj v tem primeru pač sodne veje oblasti, odloča o pravzaprav vseh najbolj bistvenih demokratičnih vprašanjih te kot ustavna oligarhija in ne demokracija organizirane republike.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z domačo republiko kot ustavno oligarhijo organizirano državo v zobeh poskrbel Tomaž Z.