Kaj pa predsedniške obljube?

Oddaja

V današnji oddaji Kaj pa univerza bomo pod drobnogled vzeli najnovejše spremembe, ki so se pretekli teden zgodile v Študentski organizaciji Slovenije. Prejšnjo sredo je namreč potekala 31. Skupščina Študentske organizacije Slovenije. Študentski predstavniki so na njej imenovali novega predsednika ter generalnega sekretarja. Poleg tega so potrdili finančni načrt za prihodnje leto ter sprejeli določene spremembe Študentske ustave, ki naj bi povečale transparentnost študentskega organiziranja.

Na skupščini je ŠOS imenoval novega generalnega sekretarja ter predsednika. Generalni sekretar je postal zdaj bivši predsednik ŠOS-a Aleksandar Spremo. Novi predsedujoči pa je Jaka Trilar, Grosupeljčan, ki študira filozofijo na Univerzi v Maroboru. Trilar je bil pred izvolitvijo dejavno vpet v ostale entitete ŠOS-a, kot so Dijaška organizacija Slovenije, Zveza ŠKIS ter Študentski klub Groš. Za naš radio je spregovoril, kakšni so njegovi načrti za prihodnost Študentske organizacije Slovenije:

Izjava

Trilar želi prvenstveno ohraniti avtonomijo Študentske organizacije, obenem pa nadgraditi transparentnost. Jaka Trilar o tem, kako sam vidi transparentnost organizacije in kaj točno ima v mislih, ko govori o povečevanju transparentnosti:

izjava

Kot smo poročali v zadnji oddaji ŠOUvizor, trenutno poteka polemika o pravni subjektiviteti ŠOS-a. V srčiki spora pravzaprav tiči prav transparentnost študentske organizacije. Martin Kovač, študent Univerze v Ljubljani in poznavalec slovenskega študentskega organiziranja, poudarja, da je za transparentnost ključna opredelitev pravne subjektivitete. ŠOS že ves čas zatrjuje, da ima status osebe zasebnega prava. Subjektiviteta naj bi bila po mnenju funkcionarjev ustrezno opredeljena v Študentski ustavi, ki je sicer najvišji pravni akt samoupravne skupnosti študentov. A po Kovačevem mnenju je ta trditev sporna, saj je z vidika zakonske ureditve in pravne prakse pravna subjektiviteta študentskega organiziranja javnopravna.

izjava

Na področju sistemskega urejanja študentskega organiziranja je že dalj časa aktivno študentsko društvo Iskra. Društvo je pred časom predlagalo zapis javnopravne subjektivitete v krovni Zakon o skupnosti študentov. S tem bi enkrat za vselej naredili konec polemikam med študentskimi organizacijami ter sodišči in upravnimi organi. Nedorečenost pravne subjektivitete namreč predvsem otežuje pravne in sodne postopke.

Popolna transparentnost delovanja ob odsotnosti opredelitve javnopravne subjektivitete ŠOS-a, predstavlja svojevrsten paradoks. Dosledno spoštovanje javnopravne subjektivitete bi namreč javnosti precej bolj odprlo vpogled v študentsko organiziranje, kot ji ga trenutno ob spremenjeni študentski ustavi želijo omogočiti študentski funkcionarji. O tem, kako bi opredelitev organizacije kot javnopravne subjektivitete pripomogla k transparentnosti, ponovno naš sogovorec Martin Kovač:

izjava

Eden izmed ciljev novega predsednika Jake Trilarja je tudi vzdrževanje avtonomije. ŠOS se namreč lahko pohvali z visokim nivojem samoupravljanja ter avtonomije. Nobena druga državna institucija nima pravice posegati v odločitve študentske organizacije ali njenih organizacijskih oblik. Nadzor nad poslovanjem študentskih organizacij je trenutno skoraj izključno interni. Povedano drugače: študentska organizacija lahko v taki formi, kakor je danes, počne, kar se ji pač zahoče. Sumljivi posli z visoko stopnjo korupcijskega tveganja so pričakovan rezultat takšne ureditve.

Trilar torej želi obdržati oboje: transparentnost na eni strani in avtonomnost na drugi. Nenavadno je, da v ŠOS-u sicer nasprotujejo predlogom Študentske Iskre. Vztrajajo pri zasebni pravni subjektiviteti.  Če je cilj transparentnost, čemu se ne bi ŠOS opredelil kot oseba javnega prava? Ponovno sogovorec Trilar:

izjava

In zakaj ne?

izjava

Morebiti pa se Študentska organizacija resnično boji zgolj izgube svoje avtonomnosti. Kaj pa naj bi se zgodilo z avtonomnostjo Študentske organizacije, če je ta opredeljena kot oseba javnega prava?

izjava

Na vprašanje, ali je ŠOS oseba bodisi zasebnega bodisi javnega prava, bo odgovoril zakonodajni postopek. V začetku tega tedna je poslanska skupina Levica vložila novelo Zakona o skupnosti študentov, ki želi tej razpravi narediti konec. Novela namreč določa, da se javnopravno subjektiviteto zapiše neposredno v sam zakon. O predlogih sprememb študentske zakonodaje smo že poročali. Študentska Iskra ter ŠOS sta nekatere predloge že uskladili, denimo opredelitev volilnih postopkov, zavezanost zakonskim določilom javnega naročanja ter prepoved opravljanja vodstvenih funkcij pravnomočno obsojenim študentskim funkcionarjem.

Prepoved opravljanja vodstvenih funkcij pravnomočno obsojenim funkcionarjem so na zadnji skupščini ŠOS-a v nekoliko okrnjeni obliki sprejeli tudi študentski funkcionarji. V Študentsko ustavo so zapisali, da člani Študentske organizacije in njenih organizacijskih oblik ne morejo zasedati položaja v vodstvenem ali nadzornem organu, če so pravnomočno obsojeni. Zdi se, da je ukrep neposredna posledica epiloga dogajanja na eni izmed študentskih organizacij. Spomnimo na primer direktorja Študentske organizacije na Primorskem Sebastjana Kokla. Kokl je bil zaradi ponarejanja poslovnih listin obsojen na štirinajst mesecev zaporne kazni s triletno preizkusno dobo. Po precejšnjem javnem zgražanju je lansko leto Kokl z direktorskega mesta odstopil. Bivši direktor ŠOUP-a pa vendarle ostaja direktor zavoda Vila Domus, ki ga je ustanovila ŠOUP. Kako nastalo pravno luknjo v internih dokumentih ŠOS-a komentira Trilar:

izjava

V Študentsko ustavo so študentski predstavniki vnesli še zavezanost organizacijskih oblik ŠOS-a k spoštovanju posredovanja informacij javnega značaja ter nadzoru Računskega sodišča. A tudi te spremembe so očitno kozmetične narave. Študentsko društvo Iskra namreč v nedavnem sporočilu za javnost opozarja, da so, citiramo, »bile vse študentske organizacije in njihove entitete že zdaj zavezane posredovanju informacij javnega značaja ter nadzoru Računskega sodišča.«  V društvu ob tem opozarjajo, da je ŠOS med svoje ukrepe “pozabil” dodati zavezanost k spoštovanju določil Zakona o javnem naročanju. Ali bo ŠOS delal tudi v smeri sprememb na področju upoštevanja Zakona o javnem naročanju in zakaj tega že ni v Študentski ustavi?

izjava

Študentska Iskra ravno zaradi nastalih nepravilnosti študentskega organiziranja predlaga širše, sistemske spremembe. V društvu poudarjajo, da predvidene zakonske spremembe posegajo le v transparentnost delovanja študentskega organiziranja. O vloženem predlogu sprememb študentske zakonodaje, Jaka Trilar:

izjava

Študentsko organiziranje je zaenkrat še vedno Avgijev hlev. Običajno je najtežja naloga hlev očistiti in tudi v našem primeru ni nič drugače. Čeprav metlo imamo in nekateri z njo že čistijo, se v ŠOS-u tega do nedavnega še niso lotili. Za metlo sicer vedno bolj poprijemajo, a zaenkrat le toliko, da tisti kup sena spravijo v kot, toliko, da ni več opazen. Morda pa se bo nov predsedniški mandat pometanja lotil resno.

 

O predsedniških obljubah se je spraševala Dagmar.

 

Aktualno-politične oznake: 
Institucije: 
Kraj dogajanja: 

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentarji

edini problem študentske organizacije v Sloveniji je: da je alfa govedo, da nima okusa ne na področju kulture, glasbe - ne umetnosti - da vse kar spodbuja je neznanje, kupčkanje in dober šprint za naprej - ko bo treba lizat drugim riti, da se bo dobilo dobro politično službo.
ja res - avtonomija je res bistvena.
tako nesposobno študentsko organizacijo ima le malokdo. ampak sej - taka kot je univerza taka je tudi študentska organizacija a ne? HLEV ja, HLEV zaudarja.

res ne moreš pričakovati znanja, v meki neznanja.
al pa naj gredo v študentsko organizacijo kemiki in genetiki. bodo vsaj začeli vse študente v SLO uporabljat kot poskusne zajčke za svoje ekperimente. to je itak IN. to je CREDO 4 industrijske revolucije - to bo obljubljalo službe a ne? hahahhahahaha.
zihr bi dobili keš od Krke ali pa Sandoza. če ne - pa Bayer zihr. to bi bilo res mega.

lahko bi POTEM KASNEJE prehiteli kitajce in naredili genetsko modificirane opice. kaj češ sploh boljšega za to našo zeleno vodno državo? hahahahhahahaha. opiceeeee povsod same genetsko modificrane opice. jupiiiiiii.

damo jih pod kamerce, imama v rokah zatiče in štrom ... in to je to . RAZVOJ.
potem nas bodo pa itak poklicale multi-nacionalke za dobro plačane službe in inovativen START-Up. a ni to huda ideja a?

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness