Predskupina jastoga in rakuna

Odlična oddaja, Ana!

2) Zdaj pa še nazaj k ožji temi, k razliki : moderna enaktivizem/ utelešena/ socialna kognit. znanost vs. kognitivizem aka individualistična- redukcionistična mainstream tradic. nevroznanost/ psihologija.

Enaktivistična kognitivna znanost temelji torej tudi na teoriji kompleksnih sistemov/ samoorganizacija itd., zato bi ekplicitno podal še tale vidik: emergentno generirani mind / duševnost -- (konstitutivno se poraja torej preko vzajemnih dinamičnih interakcij telo (brain <–> body) <– > okolje (objekti in subjekti iz okolja; tu mesta, kjer se vrši učenje, aka nurture efekt, vpliv - družbeni kontekst, mehanicistično to omogoča tudi nevroplastičnost možganov, skratka »kulturna evolucija« namesto genetskega determinizma »narave«, kajti v samih genih že informacijsko - matematično izračunano- ni dovolj informativnega potenciala za vse možne permutacije uma in akcij, relacij itd.) -- je kot vedno v kompleksnih s., neka kvalitativno povsem nova entiteta- nastaja dinamično neka nova sinergija, ki je več kot le seštevek nj. posamičnih delov, aka "1+1 je 3" (podobni primeri : vrtinec vode ali že same lastnosti vode, fenomeni, katerih lastnosti ni mogoče razložiti le z analizo parcialnih delov/sestavnih elementov, ala H in O npr.).

Ta nova emerg. (»nad«-)kvaliteta, v tem primeru mind, pa lahko seveda tudi obratno- vpliva povratno nazaj na lastne podsisteme in konstit. dele (brain, body, in na okolje – tu preko proaktivne intervencije subjekta v svet, »to enact the world«, preko senzomotorično-kognitivnih zank poseganja, testiranja mentalnih hipotez/ predikcij itd.) oz. določa robne pogoje celotnega kompleksnega sistema.
V tem smislu referenca še na Lenina :)- ni samo "življenje tisto, ki določa zavest", kot sledi po Marxu, ampak tudi obratno, krožno, zavest kreira življenje ("Man’s consciousness not only reflects the objective world, but creates it"), zato je bila sploh mogoča kakšna revolucionarna družbena sprememba, najprej sprožena s strani neke progresivne manjšine.

V tem primeru lahko govorimo zato tudi o tzv. »mental/mind causation«, mentalni vzročnosti- kjer je na delu pač krožna vzročnost emergentnih kompleksnih sistemov- torej brez potrebe po kakih idealističnih, eteričnih razlagah narave »moči uma« . Gre za tzv. »psychoneural translation theory« (aka »mind does matter«, kar je relevantno tudi za debate o svobodni volji, ker gremo tu lahko onkraj tradic. okvirov, preko radikalne re- definicije samega vprašanja, kajti tradicionalni pogledi na to, tega pač ne zmorejo razrešiti).

Primer mentalne vzročnosti: v odvisnosti od zgolj prvo-osebnih predispozicij/ perspektiv- mentalnih stanj samega doživljanja ala prepričanja/ predikcije/ hopes/ plani/ etc. (npr. sem spada placebo efekt itd.) -- tudi ta imajo seveda svoje neural korelate/ groundings aka seveda niso brez materialnega substrata in druge kontekstualizacije (spet krožna vzročnost), kar pomeni tudi, da je še vedno vse kompatibilno z osnovnimi zakoni fizike :) -- se vrši materialno merljivi vpliv nazaj na nevronsko aktivnost in na ostale podsisteme telesa: tudi tzv. mind/ brain - body connection izhaja iz te zgodbe (različna mentalna stanja so tu kot izolir. variab. testna spremenljivka > različni efekti na brain in body).

»Investigations demonstrate that beliefs and expectations can markedly modulate neurophysiological and neurochemical activity in brain regions involved in perception, movement, pain, and various aspects of emotion processing. Collectively, the findings of the neuroimaging studies strongly support the view that the subjective nature and the intentional content (what they are ‘‘about’’ from a first-person perspective) of mental processes (e.g., thoughts, feelings, beliefs, volition) significantly influence the various levels of brain functioning (e.g., molecular, cellular, neural circuit) and brain plasticity. Furthermore, these findings indicate that mentalistic variables have to be seriously taken into account to reach a correct understanding of the neural bases of behavior in humans.« (vir: https://doi.org/10.1016/j.pneurobio.2007.01.005)

5) Spodaj še povzetek o enaktivizmu/ utelešeni kogniciji iz našega prispevka na Kognitivni konferenci, IJS, l.2016, zato kar v ang, morda koristi zaradi samih definicij določenih terminov itd.

Basics of enactive approach to cognition

• Autonomy (self-maintenance, operational closure, evolvability, identity) as a necessary condition for cognitive agency/meaning
• Meaning derives from an agent‘s normative engagement with its world
• An autonomous cognitive agent interprets information according to its self-constituted normattivity, and not process it according to internal syntax rules – it enacts the world

•Enactivism as an alternative approach to cognitivism, which integrates autonomy, sense-making, emergence, embodiment and experience

•Autonomy: the capacity of a system to generate conditions for its continued viability, namely, organisms are not designed by an external principle but follow their own intrinsic laws/ intrinsic teleology.

Constitutive elements for cognition: brain/ body (embodiment) and environment (embeddedness)

•cognition is irreducible to an isolated cognitive system; it emerges dynamically from its sensorimotor engagement with environment as its constitutive element, the subject proactively probes the world (as its own model) like hypothesis testing, it “enacts the world”, thereby interpreting (according to its normativity) and at the same time, co-constructing it.

•The body- not trivial, being a multiply-realisable carrier and executor of cognitive functions. Rather, embodiment is “radical”: the body is a physical manifestation of autonomous agency and thus the fundamental locus of significance for cognitive processes. Put another way, the body is not a means but an end of being a cognitive system (Thompson and Di Paolo 2014).

•The constitutive roles of embodiment and environment together comprise the central tenets of the enactive approach: sense-making and life-mind continuity. Sense-making is the adaptive regulation of states and interactions by a cognitive system with respect to the consequences for the agent’s own viability: whatever an organism senses and acts upon in the environment has a value or significance for it with respect to the autonomous identity that aspires to preserve itself.

•To the enactivist, sense-making (meaning generation) is a defining property of cognition which applies to all domains of organisation, from basic forms of sensorimotor regulation to subjective experience.

•The mind is constituted by the value of a situation with respect to the organisationally closed identity that aspires to sustain itself as a living and feeling body. It is thus through sense-making that continuity of life and mind is brought about (Thompson 2004, Di Paolo 2009).

•Logical premise : For enactivist, if there is no mind/ consciousness / cognition (constituted by brain-body- environment interaction) without autonomy, then the same must be true for decision making/ free will as inherent part of the mind.

Skozi družbo torej sploh šele nastaja posameznik, in se lahko uresničuje, in nato relacije med njimi- kako kvalitativno pa to poteka, kar je bistveno, in je lahko bistveno različno, že ontogenetsko, adaptibilno tekom ene generacije, celo v kratkem času za določene vidike (primer Milgram in Zimbardo študije)-
to pa je odvisno od tega, kakšna je ta družba, od mikro do makro nivoja, aka pravila igre, in posledična situacijska kontekstualna socialna kognicija, ki se tako generira- če je družba hierarhično izkoriščevalska oz. avtoritarna, bo seveda slabša za blagostanje velike večine, za vse tiste, ki so v podrejeni poziciji.