Črna luknja o tem in onem

Črna luknja o tem in onem

Oddaja
27. 3. 2014 - 12.00

Iz trebuha evropske pošasti, o lekcijah rudarskega štrajka in uporov v BiH ter napovedi okoliškega dogajanja

------------------------------------------------------

POROČILO IZ TREBUHA POŠASTI

Evropska unija se rada pretvarja, da je imperializem stvar preteklosti. A hiter vpogled v politike zategovanja pasu v perifernih državah evropskega juga jasno pokaže neoimperialistični pristop, v katerem v zadnjih letih še posebej izstopa Nemčija. Ta na jug po eni strani izvaža politike ekstremnega varčevanja, hkrati pa razširja brutalne policijske metode in orožje, s katerimi lahko periferni veljaki zatirajo glasove upora proti totalnemu sistemu nadzora in kapitalističnega izkoriščanja. Tudi aktivisti v Nemčiji se vse bolj zavedajo te povezave in decentralizirano napadajo zver iz njenega osrčja.

Konec februarja se je v Berlinu zbrala vseevropska policijska druščina in uprizorila svoj osrednji letni kongres. Tam so si zarotniško izmenjavali strategije, informacije in nadzorne tehnologije. Kot že nekaj let, so tudi letos že pred kongresom številne skupine pozivale k spontanim akcijam proti policijskem srečanju, nadzoru in policijski brutalnosti. Protesti so se tako odvili v Berlinu, Stuttgartu, Dresdnu, Saarbrücknu in Hamburgu. Na njih so aktivisti javnost opomnili, da nemška policija z izvažanjem terorja in svojega znanja že leta podpira svoje potencialne politične partnerje po svetu, ki nato z represivnimi prijemi skrbijo za interese kapitala.

S takšnimi policijskimi strategijami in taktikami vsesplošna družbena represija narašča in dobiva nove razsežnosti, ne le po svetu, temveč tudi v Nemčiji. Pred dobrim letom je nemška policija v obsežni akciji tako denimo preiskala domove številnih aktivistov v političnih projektih, skvotih in zasebnih stanovanjih. Ključen namen preiskav je bil odvzem DNK-vzorcev aktivistov, ki so jih v večini primerov odvzeli z nasiljem. Preiskave so opravičevali z banalnimi vzroki, kot so denimo manjše akcije proti birokratom na zavodu za zaposlovanje in solidarnostnimi protesti z uporniki na turškem Taksimu.

Represija dobiva tudi drugačne obraze v družbi. Zgolj v Berlinu je ob varstvu policije vsak dan prisilno izseljenih dvajset domov ljudi, ki ne zmorejo koraka z zahtevami kapitalističnega ustroja.

Največ ljudi je v nemškem glavnem mestu ta hip v zaporu, ker so jih brez kart ulovili nadzorniki na javnem potniškem prometu, ki z izvajanjem represivnih pregledov zagotavljajo dobičke za svoje kapitalistične gospodarje. Številni visokih cen kart ter posledično kazni ne morejo plačati, zato pristanejo za rešetkami. Javni prevoz tako namesto vloge povezovalnega elementa v družbi postaja sinonim za razredno delitev v mestu.

Proti vsem tem in drugim oblikam represije so minuli konec tedna v glavnem nemškem mestu na ulice stopile številne anti-avtoritarke in anti-avtoritarci. Napoved za protest proti represiji je obetala veliko in drzno akcijo. Klic k protestu je bil posledica dolgotrajnega procesa in medsebojnega povezovanja številnih skupin in posameznikov, ki so državi želeli skupaj pokazati, da s kriminalizacijo upora ne bo zatrla.

In čeprav se je na ulicah zbralo nekaj več kot tisoč ljudi, številni ocenjujejo, da je to za mesto s tako bogato in raznoliko avtonomno in anarhistično sceno bistveno premalo. In če so doma ostali številni aktivisti, si policija tega vsekakor ni privoščila. Na ulice Berlina je poslala toliko policistov, da je imel vsak protestnik nad sabo vsaj dva, središče mesta je bilo povsem blokirano, podzemna železnica je prenehala voziti, ceste pa so preplavile vse možne in nemožne policijske invencije, od številnih vodnih topov do neznanih letečih plovil za razbijanje protestniške razigranosti. Policija si je celo vzela čas in twitala pod hashtagom, ki so ga uporabljali protestniki za svojo koordinacijo, tako da je posledično na ulicah vladal še večji neustvarjalni nemir.

Policija je protestnike na ulici takoj obkolila in ni pustila, da bi se uradni del sploh končal. Ob precejšnji neorganiziranosti udeležencev, ki se niso najbolje branili pred nasilnimi napadi policistov, je skupaj s številnimi aretacijami in tepežem propadel že popoldanski protest, medtem ko se napovedane decentralizirane nočne akcije sploh niso uspele razviti.

------------------------------------------------------

LEKCIJE IZ ŠTRAJKA RUDARJEV, BOSANSKA VSTAJA IN UPOR KOT UPANJE

V slogi je sila!

Pomlad je prinesla tudi nekaj pozno zimskih lekcij, ki smo jih prebrali v zadnjih epizodah upora proti opustošenju družbe in uničevanju naših življenj. Prve lekcije so podali združeni ljudje na ulicah razbite Bosne in Hercegovine, ki so se intenzivno odzvali na neupoštevanje dolgoletnih delavskih zahtev, druge pa smo dobili od zasavskih knapov, ki so s pogumno stavko in močno podporo ljudi izborili tisto minimalno, kar jim pripada. Obe epizodi sta v nas ponovno zbudili upanje in navdih, saj sta nam pokazali možne poti v drugačno prihodnost.

Socialna vstaja ljudstva v BiH, ki se je začela zaradi neupoštevanja upravičenih delavskih zahtev in policijskega nasilja, je pokazala, kakšno moč v resnici imamo ljudje, če se združimo in odločno upremo. V nekaj dneh so spontani, množični in decentralizirani protesti z vso silo posegli v gnili socialni mir, ki zakriva brutalno sliko realnosti, in brez težav dobesedno razbili in požgali vse glavne institucije oblasti v državi (lokalne parlamente, sodišča, policijo). Epizoda je razblinila vse iluzije o nedotakljivosti vladajočih struktur in hkrati razkrila vso njihovo ranljivost.

Tudi v primeru zasavskih knapov, ki so morali v jamo, da bi dobili svoje že pridelane plače in druge temeljne pravice, je šlo za silo, ki je ni bilo mogoče ustaviti. Pokazali so nam, kako je lahko stavka, za nekatere radikalen, za nas pa povsem običajen ukrep, uporabno orodje v boju za svoje pravice. Pokazali so, da samo z direktno akcijo lahko dosežemo tisto, kar nam pripada, saj nas sicer nihče ne posluša. Tudi tisti ne, ki naj bi zastopali naše interese. Sila pa se ni vzpostavila sama od sebe. Silo so rudarji zgradili z močno podporo svojih najbližjih, zasavske regije in vseh ostalih, ki smo brezkompromisno in odločno podprli njihove zahteve.

V obeh zgodbah smo se takoj prepoznali tudi sami. Tudi odzivi javnosti kažejo na to, da je bila podpora obema vstajama zelo visoka. Nič čudnega, saj je danes velika večina ljudi oropana možnosti za dostojanstveno življenje, prisiljena v izkoriščevalska delovna in druga razmerja brez vsakršnih pravic in perspektive ter potisnjena na rob. Vsi skupaj, čeprav povsem razbiti, individualizirani in neorganizirani, delimo agonijo, proizvedeno s strani trenutnega dominantnega družbenega koncepta, ki pred interese ljudi postavlja interese kapitala, v institucijah države pa ga zastopajo in branijo vsi deli političnega razreda. V takih razmerah vsaka iskra, ki jo sproži del našega razreda, prebudi upanje in sproži navdih za naslednji korak boja. Zato so bili take podpore deležni rudarji v Hrastniku, zato smo toliko pogledovali proti Tuzli, Sarajevu, Mostarju in drugim mestom v BiH.

Opozoriti je treba tudi na potrditve nekaterih starih tez, ki smo jih dobili z omenjenima epizodama. Upor v BiH je v številnih točkah spominjal na vstaje pri nas in pričakovati je bilo, da se bodo oblasti in drugi družbeni subjekti odzvali podobno kot pri nas. Liberalci, ideologi statusa quo, so se ponovno izkazali kot glavna sila, ki blokira razvoj revolucionarnega momenta in preprečuje kakršnekoli resne korake naproti korenitim družbenim spremembam. Skupaj z aparati vladajoče ideologije (beri: mediji) so, tako kot pri nas, javnosti takoj vsilili diskurz o „slabih“ in „dobrih“ protestnikih, „huliganih“, „plačancih“ in podobno. S tem se razbija ljudsko enotnost, postavlja norme protestiranja, legitimira represijo države in tako vnaprej zapira prostor imaginacije. Na srečo ali pa zaradi bolj jasnega razumevanja situacije, gibanje v Bosni ni nasedlo tem provokacijam in jih zaenkrat relativno uspešno odbija. Prav tako kot uspešno odbija tudi sodelovanje z ali pa v kakršnihkoli starih ali novih političnih strankah. Revolucija namreč razume politične stranke kot del propadajočega družbenega sistema in tako zgolj kot njegove ostanke, ki jih je treba uničiti, ne pa rehabilitirati.

Obe zgodbi pa kljub vsemu ne ponujata rešitev same po sebi. Če sta na eni strani pokazali na moč, ki jo lahko ima ljudska sila, sta na drugi strani pokazali tudi na vso nemoč, ki odraža trenutno realnost razmerja sil v razrednem boju, kjer kapitalistični razred še naprej neukrotljivo bogati na naš račun in še vedno trdno v svojih rokah drži vse vzvode oblasti. To pa seveda ne pomeni, da se to ne more spremeniti. Vendar pa se to zagotovo ne bo zgodilo na naslednjih volitvah. Volitve že dolgo časa niso (če so sploh kdaj bile) orodje za izvajanje oblasti ljudstva. Danes se moč ljudstva lahko izvaja zgolj še v vstajah, ki gradijo ljudsko silo, potrebno za uničenje izkoriščevalskih in hierarhičnih odnosov obstoječega sistema in njegovih institucij. 

------------------------------------------------------

GOSTILI BOMO KOLEKTIV CRIMETHINC

V Evropo se vračajo potujoči agenti v zadnjih letih enega najbolj plodnih in lucidnih anarhističnih kolektivov iz Severne Amerike. Med aprilsko turnejo se bodo člani CrimethInc. Ex-Worker's Collective drugega aprila ob sedmih zvečer ustavili v Infoshopu na ljubljanski Metelkovi, dan kasneje, tretjega aprila, pa ob šestih zvečer v Kulturnem domu v Izoli.

Diskusija se bo osredotočila na anarhizem v času novih globalnih uporov. Ti se vse od Brazilije pa do Ukrajine in Bosne širijo tako v navdušujoče kot zastrašujoče smeri. Katere so skupne značilnosti, ki povezujejo zasedene trge in goreče policijske avtomobile? Na diskusiji bomo raziskovali sodobne globalne vstaje v odnosu do policijskega nadzora, državljanstva in demokracije.

Medtem ko ekonomska kriza prinaša vse hujšo represijo, se zastavlja vprašanje, kakšne bodo nove priložnosti za upor. Medtem ko se konflikti glede nacionalnosti in migracij zaostrujejo, se je treba vprašati, kakšne so naše alternative liberalnemu konceptu državljanstva. In medtem ko se zaupanje v vlade razkraja, je ključni izziv za anarhistke in anarhiste oblikovanje vizije onkraj reprezentativne demokracije. Naši boji morajo širiti ideje in taktike, ki izzivajo in rušijo legitimnost omenjenih sil, saj prihodnost svobode visi na nitki.

Ne zamudite večera provokacij, strasti in propagande s strani najbolj razvpitega severnoameriškega anarhističnega kolektiva!

Na dogodku bodo na voljo tudi različne publikacije in ostali materiali kolektiva CrimethInc.

Več informacij lahko najdete na spletni strani a-federacija.org, termini celotne ture pa so dostopni na sledeči povezavi >>

Čez dobra dva tedna, natančneje 11. aprila, pa se bo v Ljubljani pričelo Transnacionalno srečanje vstajnic in vstajnikov iz Bosne in Hercegovine, Slovenije in od drugod. Srečanje bo trajalo tri dni in bo potekalo na način plenumov in tematskih delavnic. Več o vsebini dogodkov bomo razkrili v naši naslednji oddaji. Več o dogodku na FB povezavi >>.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.