Od gradnj gradov v oblakih, do prikritih šolnin

Od gradnj gradov v oblakih, do prikritih šolnin

Oddaja
16. 2. 2015 - 12.00

7. seja Študentskega zbora Študentske organizacije Univerze v Ljubljani

Po nekajtedenskem predahu so se študentski poslanci znova sešli na sedmi redni seji Študentskega zbora. Tokrat je bil dnevni red, za razliko od prejšnjih dveh sej, zastavljen veliko resneje. Tako so se denimo študentski predstavniki seznanili s protestnim pismom uperjenim proti vodstvu in upravnem odboru Ekonomske fakultete (KLIK). Slednja naj bi po trditvah študentskih funkcionarjev želela preko povišanja vpisnin uvesti prikrite šolnine in tako onemogočiti študij ekonomije ranljivejšim družbenim skupinam. A osrednja točka seje je bila predstavitev finančnega programa projekta Študentski kampus, ki jo je predstavil direktor ŠOU v Ljubljani, Andrej Klasinc (KLIK).

11 poslancev Študentskega zbora je vložilo zahtevo, da ŠOU preko ministra za zdravje in socialo Klemna Mesarca na vodstvo in upravni odbor Ekonomske fakultete naslovi protestno pismo zaradi domnevnega uvajanja prikritih šolnin. Javno pismo je naslovljeno na rektorja Univerze v Ljubljani Ivana Svetlika, vodstvo Ekonomske fakultete ter predsednika upravnega odbora Bogomirja Kovača. Pobudo je poslancem zbora predstavil Klemen Mesarec:

Izjava dostopna v prispevku

Med razpravo je poslanec Janoš Ježovnik opozoril, da Ekonomska fakulteta še zdaleč ni edina fakulteta, ki  ima tovrsten način prikritega uvajanja šolnin med študente. Podobne vpisnine namreč že zaračunavajo na nekaterih ostalih fakultetah Univerze v Ljubljani. Mesarec je poslancu pritrdil in pristavil:

Izjava dostopna v prispevku

K besedi se je nato javil še Ažbe Platiša, študent član Upravnega odbora Ekonomske fakultete. Platiša je bil glavni pogajalec z vodstvom fakultete pri uvajanju sporne vpisnine. Prisluhnimo, kaj je povedal poslancem Študentskega zbora:

Izjava dostopna v prispevku

Več o uvajanju prikritih in odkritih šolnin izveste v posebnem prispevku Univerzitetne redakcije tekom tega tedna.

Pri naslednji točki dnevnega reda je besedo dobil direktor ŠOU v Ljubljani, Andrej Klasinc. Poslancem je predstavil dokument imenovan Plan investicije v Študentski kampus.

Le na hitro spomnimo: projekt Študentski kampus že od svojega začetka v javnosti sproža burne polemike. Novinarji Večera in Dnevnika so namreč razkrili, da je ŠOU preplačal parcelo na Pivovarniški za 4-kratni znesek njene vrednosti. Posel je organizacija sklenila s podjetjem Replika Invest, ki ga vodi Benjamin Leskovec, nekdanji funkcionar ŠOU v Ljubljani. Klasinc je na 4. seji Študentskega zbora pred poslanci navedbe novinarjev obeh medijev zanikal ter za širjenje lažnih informacij okrivil naš radio.

Izjava dostopna v prispevku

Klasinc je očitno že povsem ponotranjil dikcijo ostalih nekoliko mlajših študentskih funkcionarjev. Kampus naj bi po njegovih besedah predstavljav izpolnitev tako imenovanega študentskega interesa. Le-ta naj bi bil skupen prostor in dom vsem študentom Univerze v Ljubljani. A žal zemljišče Kampusa ne omogoča gradnje študentskih domov, saj je skupaj z vso svojo okolico klasificirano kot “območje proizvodnje dejavnosti”. Obljubljeni študentski domovi tako ne bodo mogli biti zgrajeni neposredno v kampusu, pač pa bodo po zagotovilih Klasinca bili začasno urejeni v praznih prostorih na Kersnikovi ulici 6.  

Investicija v kampus bo razdeljena v 3 različne faze, ki se bodo raztezale skozi dve leti. Med tem obdobjem naj bi bile urejene čitalnica, centralna študentska info točka, diskontna trgovina, študentski inkubator, kulturno-umetniški center, ter prostori ŠOU v Ljubljani z vsemi študentskimi dejavnostmi in skladiščem. Prav tako naj bi se Kampus kakopak ponašal z menzo, večnamensko športno dvorano in fitnesom.

Po trditvah ŠOU naj bi bila v dolgoročnem načrtu tudi širitev na sosednje parcele ter postavitev študentskega doma na sami lokaciji Kampusa. To, da bi bili nastanitveni objekti umeščeni v industrijsko območje, in se nahaja neposredno ob železniški progi in tovornjakarskem obračališču, direktorja ŠOU sploh ne moti. Nasprotno, industrijsko območje je po besedah Klasinca primerjalna prednost zemljišča:

Izjava dostopna v prispevku

Pri predstavitvi načrta Kampusa se je Klasincu najbolj zapletlo pri pojasnjevanju ključne točke, finančne strukture samega projekta. Za financiranje vseh treh faz je predvidenih 1.8 milijona evrov. A navkljub temu, da je dokončanje prve faze načrtovano že v letošnjem letu, Klasinc ni znal odgovoriti koliko bodo stale posamezne postavke znotraj vsake izmed faz. Znane so zgolj okvirne številke: prva faza bo tako stala 900.000 evrov, druga 650.000 in tretja 250.000. Gre za preverjeno formulo poslovanja ŠOU, podobno poslovno vragolijo z bianco čekom Študentskega zbora je namreč Klasinc že pred meseci izvedel ob spornem nakupu zemljišč Kampusa.

Izjava dostopna v prispevku

A pavšalne ocene vrednosti posameznih faz investicije ne povedo veliko o sami investiciji. Klasinc je namreč v planu investicije povsem obšel natančnejšo stoškovno razdelavo Kampusa, kar pomeni, da dejansko ni povsem jasno, kakšna bo končna cena Kampusa. Direktor je na to dilemo odgovoril zgolj z obljubo, da načrtovanega 1.8 milijona evrov ne mislijo preseči. Glede na to, da je v letošnji prvi fazi predvideno končanje več objektov, je bilo na Klasinca naslovljeno vprašanje o posameznih vrednostih obnove objektov. Prisluhnimo njegovemu odgovoru:

Izjava dostopna v prispevku

V nadaljevanju izjave je Klasinc poslancem še natančno pojasnil detajle nekaterih bistvenih informacij kot so denimo načrtovana kvadratura položenega asfalta, koliko osteršij bodo zamenjali in kakšna bo barva fasade. Edini podatek, ki ga je direktor pozabil omeniti, je bil podatek o podrobnejši stroškovni razdelavi posameznih gradbeno-obnovitvenih faz. Planu investicije v Študentski Kampus tako ne vsebuje najbolj bistvene informacije stoškovne analize projekta, še več, številke so po besedah Klasinca navedene zgolj za pribljižno predstavo obsežnosti projekta.

Finančni načrt za Študentski Kampus je sicer sledeč: v letošnjem letu je za investicijo predvidenih 150.000€ z naslova amortizacije, nadaljnih 150.000€ z naslovna nabranih rezerv ŠOU in 300.000 evrov za naslova Zakona o Uravnoteženju javnih financ. Prav pri slednji postavki je zanimivo, da ŠOU za ostale deležnike v proračunu zaenkrat še ne razkriva do kolikšnega dela sredstev z naslova Zakona o uravnoteženju javnih financ bodo upravičeni. Poslušajmo predsednika Roka Likovića zakaj v prvem predlogu proračuna na tretji redni seji Študentskega zbora ni želel umestiti ZUJF-a v proračun ŠOU:

Izjava dostopna v prispevku

Le mesec dni kasneje očitno vodstvo ŠOU očitno razpolaga z zadostnimi informacijami o sredstvih z naslova ZUJF-a, da je večino le-teh vnaprej namenilo projektu Študentski Kampus. Država je očitno, ako izhajamo iz povedanega pred mesecem, študentskim funkcionarjem nenadoma postala veliko bolj zaupanja vredena ter zanesljiva. A tudi ta sredstva ne bodo zadosti, da bi ŠOU v celoti uspel pokriti prvo fazo izključno s svojimi viri financiranja. Zato bodo po besedah direktorja Andreja Klasinca najeli več kreditov, katerih vrednost naj ne bi presegala 850.000 evrov. Tako imenovana kreditna linija naj bi omogočala organizaciji likvidnost dokler ne bodo dogradili kompleksa.

Politično-ekonomski gambling vodstva ŠOU v Ljubljani se tako nemoteno odvija dalje. Investicija bo sicer organizacijo obremenila z zunanjim dolgom v višini slabe tretjine njenega celotnega proračuna, kar bo vsekakor dolgoročno predstavljalo mlinski kamen okoli vratu pri njenem delovanju. Klasinc je študentskim predstavnikom v zboru obljubil, da bo potek projekta predstavljal vsak drugi mesec, tako da že nestrpno pričakujemo naslednje poročilo o poteku največje investicije v zgodovini ŠOU.

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

Pa zakaj se to sploh gradi???

kaj bodo pa študenti s tem kampusom pridobili? Kaj je to študentski interes??? verjetno nizka vpisnina, ki si jo lahko privoščijo

faksi pred bankrotom, šou pa gradi fitnese ...

Anonymous :) Ja kaj pa naj, ŠOU da keš faksom, da ne bodo bankrotirali in propadli? Bolje, da se vsaj nekaj investira in vlaga, kokr pa da gre vse v žepe določenih, kot je to blo v preteklosti :)

A misliš da v tem primeru Kampusa pa ne bo šlo v žepe določenih? A si sploh poslušal oddajo, tipi so parcelo preplačali za slab milijon €+nimajo nikakršnega plana whatsoever.

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness