Ljubljana: mesto mladih, mladim prijazno mesto, mesto za mlade

Ljubljana: mesto mladih, mladim prijazno mesto, mesto za mlade

Oddaja
23. 6. 2015 - 14.00

Prejšnji četrtek se je v ljubljanski Mestni hiši godila panelna razprava na temo oblikovanja nove Strategije Mestne občine Ljubljana za mlade 2015–2024. Sodelovali so predstavniki mladih, se pravi Sindikat mladi plus, Mladinski svet Ljubljane in drugi. Na razpravi in na javni tribuni, ki je potekala v torek, naj bi mladi izoblikovali deset ključnih ciljev, ki bodo vključeni v posebno poglavje nove strategije. Urad za mladino občine k sodelovanju vabi tudi vse druge zainteresirane mlade oziroma predvsem organizacije, ki delujejo na mladinskem področju, rok za oddajo pripomb in predlogov za osnutek Strategije pa se je podaljšal do 15. julija. Predloge bo po tem obravnavala posebna komisija, v kateri bodo predstavniki Mladinskega sveta Ljubljane, Javnega zavoda Mladi zmaji, Urada za mladino RS, centrov za socialno delo in nevladnih organizacij. Tea Jarc iz Sindikata mladi plus nam je po razpravi zaupala nekatere izmed točk, ki bi jih radi vključili v Strategijo:

IZJAVA DOSTOPNA NA KLIK

MOL se je za oblikovanje strategije odločil predvsem zaradi potrebe po celovitejši in aktivnejši mladinski politiki, kot so zapisali v samem uvodu osnutka Strategije, sicer pa so bila mladinska področja do sedaj obravnavana znotraj drugih strategij – v Strategiji razvoja vzgoje in izobraževanja MOL, Strategiji razvoja kulture v MOL in Strategiji razvoja socialnega varstva v MOL. Sicer pa se Strategija v postopku oblikovanja v veliki meri naslanja na dokument Evropske komisije iz leta 2009 in poznejšo Strategijo za mlade Evropske unije 2010–2018. Na podlagi zadnjega dokumenta je Državni zbor pred dvema letoma sprejel še Resolucijo o nacionalnem programu za mladino, sedaj pa se oblikovanje programa seli še na lokalno raven. Poleg že omenjenih desetih ključnih prioritet mladih pa so oblikovalci Strategije prepoznali šest ključnih področij, na katerih je treba oblikovati programe, jih promovirati in jih tako ali drugače urediti. To so organiziranje mladih v centrih, projektih, programih; izobraževanje, usposabljanje in zaposlovanje mladih; stanovanjska problematika, zdrav način življenja in šport; kultura in umetnost ter varstvo okolja.

Sicer pa je ena izmed točk, ki najbolj bode v oči, ravno zaposlovanje mladih in razvoj podjetništva. Slednje oziroma pridobivanje podjetniških kompetenc je omenjeno tudi v poglavju izobraževanje in usposabljanje. Eden izmed ukrepov je na primer spodbujanje prožnih oblik učenja, ki bodo povečale inovativnost, kreativnost in podjetnost mladih, kot pravijo v strategiji. Pri ukrepih za povečanje zaposlovanja mladih je sicer obljubljeno določeno število delovnih mest mladim znotraj podjetij in drugih institucij MOL-a, hkrati pa veliko vlogo pripisujejo pospeševanju podjetnosti.

Na tej podlagi bo MOL s Tehnološkim parkom Ljubljana in drugimi agencijami in zavodi nudil sistemsko podporo razvoju inovativnih podjetniških pobud mladih, predvsem z vzpostavitvijo spletne platforme Start:up Ljubljana, organizacijo startup vikendov in tako naprej. Vendar so vsa ta ogrodja za razvoj podjetništva v nekakšni kontradikciji s socialno varnostjo, ki jo snovalci strategije želijo za mlade, saj je podjetništvo oblika prekernega dela, in to, kot piše tudi v strategiji sami, citiram, »s seboj prinaša pasti, saj velik del samozaposlenih v zadnjem času nima dovolj dela oziroma od svojega dela težko živi«. Tega se zavedajo tudi v Sindikatu mladi plus, ki podaja tudi druge predloge, ki bi jih lahko sprejeli na področju zaposlovanja:

IZJAVA DOSTOPNA NA KLIK

Sicer pa je z mladinsko politiko marsikaj narobe tudi na ideološkem področju. Že prej omenjeno spodbujanje podjetništva pomeni, da je to predvsem za mlade postalo kar samoumevno in da ni treba prevpraševati same dejavnosti in samega sistema, ampak ga kar se da na široko sprejeti, ga pravilno implementirati in to »furati« naprej.

Druga takšna točka je organiziranje mladih znotraj mladinskih centrov, programov in projektov. Z organizacijo mreže mladinskih centrov naj bi spodbudili samoorganiziranost, samoiniciativnost in samostojnost mladih, na drugi strani pa se za izvajanje in financiranje dejavnosti, ki bi si jo hipotetično zamislili mladi, zahteva veliko prilagajanje uniformnim in standardiziranim kriterijem za pridobitev statusa člana Mladinskih centrov Ljubljana. Kot pravi Rajko Muršič, profesor na Filozofski fakulteti, je mladinska politika na vseh ravneh popolnoma zašla:

IZJAVA DOSTOPNA NA KLIK

Muršič tudi izpostavi, da se je celotno izobraževanje in usposabljanje mladih osredotočilo samo na pridobivanje takšnih in drugačnih podjetniških kompetenc, drugi segmenti, ki bi bogatili najbolj vitalno skupino mladih, se pravi tiste med petnajstim in devetindvajsetim letom starosti, pa so izpuščeni. Kot primer poda glasbo, ki je po raziskavi Mladina 2013 in tudi v vseh drugih raziskavah sploh najpomembnejši del v življenju mladih:

IZJAVA DOSTOPNA NA KLIK

Kot prepoznava tudi Muršič, pa je osnutek Strategije pomanjkljiv tudi v drugih pogledih. Recimo v nepredvidevanju kakršnih koli mladinskih in študentskih medijev, ki so ob tako velikem številu mladih v Ljubljani še posebej pomembni za ustvarjanje in povezovanje te skupine. Druga stvar je tudi samo pojmovanje kulture, pri kateri imajo v mislih ustvarjalne oziroma kreativne industrije in tiste dele, ki prinašajo dodatne vrednosti. Strategija pa ne predvideva spodbujanja samih kulturnih dogodkov, se pravi koncertov, razstav in podobno, ki čisto preprosto mobilizirajo mlade, jih združijo in spodbujajo uporabo kulture in umetnosti, kar pa je pravzaprav tudi njen namen.

Še posebej zaskrbljujoče pa je sledenje državne in sedaj tudi lokalne politike evropski, predvsem zaradi upanja po financiranju takšnih in drugačnih dejavnosti. Tako evropske smernice niso dovolj prilagojene slovenskih razmeram in se samo slepo sledi pospeševanju podjetništva in standardizaciji organiziranja mladih. Po drugi strani vključuje tudi teme, kot so zdravo življenje in šport ter varovanje okolja in ohranjanje narave, vendar sploh zadnji dve delujeta povsem brez osnove oziroma v nasprotju z osnovnimi dogmami podjetništva in kapitalizma širše.

O paradoksih in resničnem prostoru dogajanja mladinskih dejavnosti govori Muršič:

IZJAVA DOSTOPNA NA KLIK

Naj za zaključek povemo, da ni celotna Strategija za mlade popolnoma zgrešena. Pomemben del je vključevanje marginalnih mladih, predvsem osipnikov, ki niso niti zaposleni in se niti ne šolajo. Te naj bi vključili z ukrepi usposabljanja in povečevanjem možnosti zaposlitve. Tudi projekti za izboljšanje življenjskega standarda s promocijo zdravega načina življenja in varovanjem okolja sami po sebi niso napačni, vendar je za njih treba pripraviti primerna tla in takšen način razmišljanja - skrbi zase in za druge - vpeljati tudi na področja zaposlovanja, izobraževanja, usposabljanja. Seveda pa pri

Sedaj pa počakajmo na izoblikovanje desetih prioritetnih točk s stani mladih in mladinskih organizacij, ki pa so sočasno obremenjeni tudi z drugimi stvarmi, kot sta zaključevanje šole in počitnice.

Mladinsko politiko je mislila Vanja.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness