Nova era študentskega dela

Nova era študentskega dela

Oddaja
28. 11. 2014 - 15.00

Včeraj so se pred sejo vlade sestali premier Cerar, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak in predsednik Študentske organizacije Slovenije Žiga Schmidt. Podpisali so Dogovor o novi ureditvi študentskega dela, ki bo začel veljati s prvim februarjem 2015.

Dokument predstavlja zaključek usklajevanja študentskega dela, ki bo po novem delno urejeno v noveli zloglasnega Zakona za uravnoteženje javnih financ, delno pa v danes podpisanem dokumentu. Tako gre za velik dosežek vlade, kajti s problemom študentskega dela se oblast ukvarja že vse od propadlega Zakona o malem delu. Zadovoljni so tudi na Študentski organizaciji, kajti dogovor smatrajo kot upoštevanje načela “vsako delo šteje” in izpolnitev njihovih zahtev po celostni ureditvi področja. Pojasnjuje Žiga Schmidt:

(izjava se nahaja v posnetku)

Dogovor med drugim prinaša uvedbo minimalne urne postavke, ki bo od februarja dalje znašala 4,5 evra bruto. Neto bodo študentje dobili za uro dela izplačano vsaj 3,8 evra. Kam gre razlika? Po novem se bo delo študentov štelo v pokojninsko dobo, zato bodo 24% bruto plačila namenili blagajni pokojninskega in invalidskega zavarovanja; od tega jih bo 8,85% kril delodajalec, ostalih 15,5% pa bo moral vplačati študent. Dejanska minimalna urna postavka študenta bo po novem torej znašala samo 3,2 evra. Delodajalec bo še naprej imel obveznost kriti stroške varstva pri delu, ohranjajo pa se tudi koncesijske dajatve ŠOS in študentskemu servisu – vsak dobi po 3,8% študentovega zaslužka. 

Manj bodo po novem prejemali le na ministrstvu, in sicer 8,4%, prej so dobili 14,5% plače študenta. Nižanje koncesijskih dajatev študentskim servisom pa po mnenju Schmidta ni ne smiselno ne potrebno. Zasebni študentski servisi naj bi bili bolj učinoviti in imeli sposobnosti, ki jih Zavod za zaposlovanje kot navadna državna institucija nima. Poleg tega bodo po novem morali obračunavati prispevke. Gre za proces, ki očitno ni dovolj avtomatiziran in tudi učinkovitim študentskim servisom predstavlja velike obremenitve, tako da je ohranitev višine koncesije nesporna. Študentje bomo torej še naprej financirali profite študentskih servisov. Podobno velja za ŠOS:

(izjava se nahaja v posnetku)

Različni odstotki in prispevki v realnosti pomenijo sledeče: študent, ki danes na mesec prejme 100 evrov, delodajalca stane 130 evrov. Od februarja naprej bo enako plačan študent stal delodajalca 137 evrov, vendar bo študentu zaradi plačila v pokojninsko blagajno na koncu ostalo le 84 evrov. Na prvi pogled je to pač cena, ki jo je potrebno plačati za priznavanje pokojninske dobe in delovnih izkušenj, vendar Sanja Leban Trojar iz Sindikata Mladi plus opozarja.

(izjava se nahaja v posnetku)

Mladi brezposelni zaradi pomanjkanja drugih možnosti vse večkrat delajo s pomočjo fiktivnega vpisa ali na tujo napotnico, če so sami ostali brez statusa študenta. Po novi ureditvi pa ne bodo več le vedno bolj običajni prekarni delavci brez kakršnihkoli pravic, temveč bodo celo delali in plačevali za delovne izkušnje in pokojninsko dobo nosilca napotnice. Schmidt ima sicer občutek, da je ta problem danes zanemarljivo majhen, češ da je posojanje napotnice nezakonito in se kaznuje. Zanimivo pa je, da v učinkovitost mehanizmov verjame kljub podatku, da povprečen študent na mesec – po Schmidtovem torej ob rednem študiju – zasluži kar 250 evrov. Skeptična je tudi Leban Trojar.

(izjava se nahaja v posnetku)

Leban Trojar sicer opozarja, da je problem trenutne ureditve ravno v slabem nadzoru. Če bi bilo študentsko delo res le občasno in namenjeno socialnemu korektivu, reforme ne bi bile potrebne, niti tovrstvno delo ne bi bilo zanimivo za višje obdavčitve. 

(izjava se nahaja v posnetku)

Zaenkrat je videti, da je nova ureditev pozitiven korak, saj vsaj v teoriji daje študentom minimalen zaslužek in možnost priznavanja delovnih izkušenj. Vendar dogovor ne rešuje problema prekarnosti in visoke brezposelnosti med mladimi, katere vzrok je prav preko vseh meja razpaslo študentsko delo. Namesto vzpostavitve učinkovitega nadzora, ki bi v praksi odpravljal preštevilne zlorabe trenutnega sistema, smo študentje dobili drage bombončke, ki jih ob sprejemljivi ravni ekonomskega položaja mladih in normalno delujočem trgu delovne sile pravzaprav - sploh ne bi potrebovali.

 

Na napotnico je prispevek pripravila Tina.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

zrihtal tko, da se študentsko delo tut v delovno dobo šteje?

Naj bi se vštevalo ja, samo metodologija še ni čisto jasna.

Vse lepo in prav...dokler ne ukinejo študenstkega dela. In inštalirajo nemško-pahorjanski model half-ass jobov...Lepo je, ampak smrdi.

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.