ABC ustanovitev civilne iniciative

ABC ustanovitev civilne iniciative

Oddaja
17. 11. 2017 - 12.00

Začenjamo z retro-vrtičkarstvo - sklop atomsko vrtičkarstvo.

 

V osrednjem delu se pogovarjamo o vsem kar je potrebno vedeti, če želimo s pomočjo civilne iniciative intervenirati v okoljske plane oblasti - torej pogovor z aktivistko in naravovarstvenico Andrejo Slameršek, ki bo predstavila tudi boj proti hiroelektrarnam civilne iniciative Rešimo Muro.

Sledijo napovedi in etimološko-etnološki kotiček - beseda meseca je grunt.

http://www.amazon-of-europe.com/si/

 

Bizarne poljedelske prakse – atomsko vrtičkarstvo

*************************************************************

V sledečem prispevku bomo opisali eno od precej zanimivih in drugačnih metod pridelave hrane, katera je z današnjega gledišča neponovljiva kot svinčen jedilni pribor. Gre za gojenje vrtnin s pomočjo radioaktivnega sevanja, ki se je razvilo v ZDA v letih po drugi svetovni vojni, kmalu zatem pa tudi v Evropi in Sovjetski zvezi.

 

Po ameriškem bombardiranju Hirošime in Nagasakija koncem druge svetovne vojne se je beseda »atomsko« usedla v zavest ljudi kot izrazito negativen pojem. Ameriška vlada je zato lansirala program »Atoms for peace«, s katerim naj bi radioaktivni sentiment spremenila v nekaj pozitivnega oziroma vsaj omilila katastrofičen prizvok besednih zvez »nuklearna reakcija«, »jedrska energija« ali »atomsko cepljenje«. Eden od teh pristopov je bilo tudi uvajanje gama vrtov oziroma atomskih vrtov, kjer naj bi z radioaktivnim sevanjem kot principom gojenja zelenjave izboljšali pridelek na gredicah povprečne ameriške družine.

 

Cilj gama vrtov je bil sprva znanstven: proučiti stranske učinke obsevane zelenjave in izluščiti možne koristi le-te. S propagando in množično uporabo radioaktivnega sevanja pa so tudi cilji postali bolj profani. Obsevane rastline naj bi rasle hitreje in dale več pridelka, prav-tako pa bile še bolj odporne proti škodljivcem. Poleg tega pa so bili upi nuklearnih entuziastov usmerjeni tudi v estetske mutacije, s katerimi bi dobili lepše ali bolj zanimive tipe rastlin in tako naredili vrtičkarstvo bolj atraktivno za kmete in vrtičkarje.

 

Postopek vzpostavitve gama vrtov je bil precej preprost: kovinsko palico z radioaktivno oblogo se je zapičilo v zemljo tako, da je štrlela iz zemlje nekje na sredini vrta. Palica je nato tiho, a vztrajno sevala na bližnje rastline in jim počasi spreminjala DNK strukturo. Za precej uspešno prakso se je izkazalo urejanje večjih površin zemlje v obliki kroga, kjer je bil izvor radioaktivnega sevanja točno na sredini.

 

Atomsko vrtičkarstvo je svojevrsten vrhunec doživelo z ustanovitvijo društva, imenovanega Atomic garden society ali v prostem prevodu zveza atomskih vrtičkarjev. Le-tega je leta 1959 v Veliki Britaniji ustanovila rahlo ekscentrična dama Muriel Howorth, leto zatem pa je izdala še knjigo s praktičnimi napotki za vzpostavitev atomskega oziroma gama vrta.

 

Gospa Muriel Howorth je počela še marsikaj; tako je na primer pošiljala obsevana semena članom društva in jih prosila, naj ji pošiljajo informacije o vzgojenih sadikah. Tu jo nekateri vidijo kot pionirko na področju crowd-sourcin-ga. Poleg tega je odgovorna za izdajo društvenega glasila, filmskih večerov in celo poučnih gledaliških nastopov, kjer so nastopajoči uprizarjali atomske strukture in jedrsko sevanje. Celotno delovanje gospe Howorth in ekipe pa ni bila nuja po več hrane ali samooskrba revnih ljudi, pač pa želja po nečem drugačnem in eksotičnem.

 

Kakorkoli, ne društvo in ne čudaške prakse zdolgočasenih gospodinj niso preprečile zatona atomskega vrtičkarstva. Detektiranje uspešnih mutacij je bilo za posamičnega vrtičkarja precej mučno opravilo, saj je bilo pozitivnih mutacij razmeroma malo. Že v sredini šestdesetih let prejšnjega stoletja je atomsko vrtičkarstvo zamrlo, ostalo pa je nekaj novih sort iz tistega obdobja, tako na primer sorte črnega fižola in določene sorte begonije. Tehnike atomskega vrtičkarstva pa še danes uporablja japonski inštitut za jedrsko vzgojo rastlin, kjer s pomočjo radioaktivnega sevanja gojijo različne vrste rastlin.

**************************************************************

Etimološko-etnološki kotiček

 

Grunt

 

Beseda je prevzeta iz starovisokonemške besede grunt in pomeni tla, zemljo ali posestvo, iz česar se je razvila tudi nemška beseda Grund v istem pomenu. Sorodna je tudi angleška beseda ground s podobnim pomenom in domnevno litovska beseda pagrindas s pomenom temelj oziroma osnova ter staroirska beseda grindell, ki pomeni podzemlje in dno jezera. Tu omenimo še besedo gruntati, ki pomeni razmišljati. Beseda izhaja iz nemške besede grunten v pomenu riti oziroma kopati; dejansko po zemlji, metaforično pa v mislih.

 

Grunt (nem. Grund, zemlja, zemljišče), tudi mansus, povprečna mera kmetije. V starejših virih se je imenovala huba. Od zgodnjega srednjega veka so na slovenskem uporabljali povprečno mero za kmetijo, označevala pa se je kot slovanska huba. Obsegala je okrog 12 hektarov ali približno polovico hube po bavarski meri; povprečne izmere kmetij so bile v raznih krajih različne.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

to je pa kar zanimivo, gama vrtovi. svašta. A veš katero drevo je prvo začelo rasti na Japonskem po Hirošimi in Nagasakiju? drevo, ki ga danes sadijo, da sčisti zemljo?
Ginko.
:-) starodavno drevo, zelo starodavno.

dobro za v čaj. ginkovi listki, da ti spomin ne peša.

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.